i. ETO II. - KOPER« 3. februarja 1951 Koliku novih naročnikov m ISTRSKI ... . boš pridobil v tekmovanju na čast desete obletnice ustanovitve OF? Letna naročnina ISO din — za Jugoslavijo 200 din T'< 'i Cena 3 din „NAŠA DELOVNA ZAKONODAJA“ H&va i-ubu.Ua Jsiukega tednika' Naš Ust je namenjen j delavnemu ljudstvu, ki v strukturi prebivalstva našega okrožja predstavlja ogronjno večino. Med delavce štejemo vse ljudi, ki se preživljajo s svojim delom, to je, da ne živijo na račun drugih, in od dela drugih ter so tudi miselno tako 'usmerjeni, da nimajo takih sebičnih stremljenj- Sem spadajo vsi delovni kmetje, obrtniki, samostojni poklici in podobno. Hrbtenico tega ljudstva tvori delavski razred. Zato se bo naš list bavil tudi z vprašanji, ki neposredno zanimajo delavce in nameščence, to je ljudi, ki so v delovnem razmerju ter bo obravnaval pravice in dolžnosti, ki iz tega delovnega razmerja izhajajo. Naši bratje, delavci in uslužbenci v FLRJ imajo svoje sindikalne in strokovne liste, ki obravnavajo taka vprašanja. V LR Sloveniji izhaja »Delavska enotnost«, glasilo GO Zveze sindikatov Slovenije, ki se bavi s pro-Ulemi,s katerimi se ukvarja delavski razred v tej ljudski republiki, spremlja njegove napore in je oznanjevalec njegovih zmag. »Delavski enotnosti« je priložena periodična priloga »Obzornik socialističnega dela«. V uvodni besedi, ki jo ob priliki objave prve številke napisal minister za delo LR Slovenije, je med drugim rečeno: »Naša naloga bo, da tudi .v tej prilogi pojasnjujemo demokratična načela ukrepov naše ljudske oblasti. Vsi zakoni in uredbe, ki jih je že izdala naša ljudska oblast, služijo izključno koristi večine, to je delovnemu ljudstvu naše države, naperjeni so pa proti ostankom buržoazije, skratka proti vsakomur, ki hoče ovirati graditev socializma v Jugoslaviji«. Zaradi finančnih razlogov ne moremo v našem okrožju izdajati posebnega sindikalnega glasila, še manj pa moremo izdajati tako prilogo. Zato bomo v našem listu določili za ta vprašanja primeren prostor ter ob tej priliki vabimo k sodelovanju vse tiste tovariše, ki se bavijo z vprašanji delovnih razmerij In delovnih pogojev, skratka z vprašanji delovnega prava, da v tej naši rubriki sodelujejo. Ti članki ne bodo služili samo našim delavcem in uslužbencem za spoznavanje njihovih pravic in dolžnosti, pač pa bodo razčiščevali pojme tudi tistim tovarišem, ki se poklicno bavijo s temi vprašanji. V prvi vrsti pa bodo ti članki koristili našim sindikalnim funk, cionarjem, da bodo lahko dejali članom svojih sindikalnih podružnic potrebna pojasnila, kakor tudi voditeljem naših gospodarskih podjetij, da bodo lahko dajali svojim uslužbencem vse -, to,. kar. jim po obstoječih predpisih pripada. Kot prvi, ki je sodeloval pri realizaciji te naše zamisli, je bil Zavod zal socialno zavarovanje v Kopru. S tem je hotel podčrtati, da je ta ustanova čisto socialistična ustanova, katere edini cilj je, zagotoviti našemu delovnemu človeku zavarovanje v vseh o-nih primerih, ko vsled bolezni, onemoglosti ali starosti izpade iz delovnega procesa. Zato bomo tem vprašanjem posvetili vso pažnjo posebej sedaj, ko naši o-blastni organi proučujejo možnost izboljšanja predpisov na področju socialnega zavarovanja. V tej naši rubriki bomo poleg člankov, ki bodo obravnavali konkretna vprašanja iz področja našega delovnega prava, odgovarjali tudi na vprašanja, ki jih bodo pošiljali posamezni čitatelji uredništvu našega lista. Na vsako dospelo vprašanje bomo javno odgovorili tako, da bo tak odgóvor koristil ne samo osebi, ki je vprašanje postavila, pač pa vsem onim, ki se nahajajo v podobneme položaju. Čitatelje vabimo, da se številke na. šega tednika spravljajo in hranijo, ker bodo članki pisani po nekem logičnem vrstnem 'redu ter bodo vsi skupaj tvorili neko povezano celoto, h katerim se bodo lahko zatekali, ko bodo v dvomih, kako izvajati posamezne delovnopravne predpise. V edini želji, biti koristni našemu delovnemu človeku ter uvajati z izvajanjem naših delovno - pravnih predpisov potreben red in sistematiko in s tem pripomoči k poglobitvi avtoritete naše ljudske oblasti, stopamo s to našo rubriko pred javnost. Cim bolj bodo jludje spoznavali naše iskreno prizadevanje, tem večja bo njihova predanost socialistični domovini in naši herojski Partiji. \ Uredništvo ßELO SOCIALNEGA SKRBSTVA V NAŠEM OKROŽJU Vsestranska pomoč prizadetim vasem Velika skrb za vojne inva!ideff sirote in onemogle Topiči nrinrÄr jpn i iltm m ä « « : . i... _• -, Razočarani se I .Delo poverjeništva za socialno skrb. st/vo je tako Širbko lnE vsestransko, da ga je težko opisati v tako kratkih besedah. Zdi1 se mi, da je zelo malo ljudi po naših vaseh - im mestih, ki ne bi poznali te ustanove. Kdo je prvi priskočil na pomoč takoj po osvoboditvi, že 1945 leta, našemu človeku, bosemu in nagemu, vsemu oropanemu od vojne vihre, če ne socialno skrbstvo? Lahko rečemo, da se je na pogoriščih še kadilo, ko je bila ta ustanova že postavljena in dajala najrevnejšim prve podpore. Tega ne bodo pozabili številni Šmarčani, ki so bili 1945 leta brez strehe in ognjišča, niti Ma-režgani in ne Bošterani, ki so parti- Tudi vlada Črne gore je nagradila umetnike Tudi republika Crna gora je po o-svobaditvi dosegla na področju umetnosti in kulture mnogo lepih uspehov kakor še nikoli doslej. Po zaslugi o-blasti, ki vsestransko podpira kulturo In umetnost, deluje danes v Crni gori vrsta kulturnih in znanstvenih delavcev domačinov. Vsako leto se knjižni tng obogati z novimi izvirnimi domačimi deli. V Crni gori izhaja danes mnogo listov in revij itd. Kakor vsako leto z visokimi denarnimi nagradami, je oblast nagradila tudi letos domače književnike in umetnike za . njihovo delo v preteklem letu. Nagrajeni so bili književniki Mihail Lalle za zbirko »Izbrane pripovedke« z: 30.000,— din, Peter Lubarda, slikar, s 30.000,— din, Aleksander Ivanovič, književnik za zbirko pesmi z 20.000.— din. Po 15.000 din nagrade sta prejela člana narodnega gledališča na Cetinju Peter Petkovič in Peter Bogovič, 10.000.— dinarjev pa glasbenik Evgen ■Hajzler. Žanom vse dali'in bili ob osvoboditvi praznih hiš. Takih jedilo mnogo v našem okrožju. Ta pomoč je postajala iz leta v leto večja, dokler se ni naš človek končno opomogel in se postavil na svoje noge. Takrat smo se pogovarjali o podporah pa množičnih sestankih in jih določali najpotrebnejšim. Danes se govori le še ponekod o teh podporah. Zaradi tega bi kdo utegnil reči, ali vsaj misliti, da je ta ustanova prenehala delovati in razdeljevati podpore — prenehala podpirati našega človeka, kakor je bilo to občutno in vidno v prvih letih. Se danes, če pogledamo to ustanovo od bliže, se bomo prepričali, da pomaga našemu človeku še v mnogo večji meri kakor takrat. Invalidi, matere, očetje in žene padlih v NOB, i? prve svetovne vojne in druge prejemajo redne mesečne podpore, invalidnine in penzije in tako o teh ni potrebno več razpravljati na množičnih sestankih. Sirote in starčki brez sredstev za vzdrževanje in varuhov prejemajo ravno tako podpore ali pa so v raznih domovih. To nam dokazuje, da ni pomoč socialnega skrbstva nič zmanjšana, pač pa mnogo večja. Veliko in pomembno delo, ki ga je opravilo socialno skrbstvo, je ureditev doma onemoglih, in s tem so dvignili kapaciteto bolnice, kjer so bili prej Starčki v varstvu, za 40 odsto. V Piranu so že zgradili zavod za materin-tsvo, katerega so prav te dni odprli. Ta je poleg onega v Kopru v našem Okraju. Te dni so odprli v Piranu prav tako otroško zavetišče za 50 do 70 otrok, v katerega bodo sprejeti v varstvo otroci brez staršev, otroci zelo bolnih staršev iin zapuščeni otroci. Povečali ..bodo dom onemoglih v Izoli in jim priključili onemogle mesta Kopra in s tem bo dvignjena kapacite. ta koprske bolnice za 25 %. Kaj pa mladinski dom? Kakšne neprecenljive vrednosti je za naš okraj. Ta dom že več časa opravlja to svojo važno vlogo. Tam je dobil streho in,hrano marsikateri otrok, danes že mladinec, ki mu je vojna vzela starše. Za vse to je skrbelo poverjeništvo za socialno' skrbstvo in še nadalje skrbi in vzdržuje vse omenjene domove. Poglejmo sedaj izdatke tega zavoda v letu 1950 v primeru z letom 1949 Poverjeništvo je izdalo za podpore, za zdravila vojnim poškodovancem prve svetovne vojne in iz NOB in za vzdrževanje domov za onemogle v Kopru, Izoli in Piranu v 1950. letu za 35 % več kakor v letu 1949. Za podporo siromašni mladini, za vzdrževanje mladinskih domov v Kopru in v Piranu in za kolonije so v letu 1950 izdali za 36 % več kakor v 1949 letu. Kar smo zgoraj opisali, še zdaleč ni vse, kar ja ta pomembna ustanova nudila našemu ljudstvu. Tudi ta teden lahko navedemo nekaj značilnih primerov, ki dokazujejò, ka. ko Je lepo in nadepolno življenje ljudi, kateri zapuščajo naše okrožje zato, da bi »svobodno« zadihali ono stran demarkacijske črte. Tukaj v borbi za gospodarski razvoj naše cone, ki nujno zagotavlja Višji življenjski standard našeimu ljudstvu, kaj pa še da bt se jim v tej borbi pridružili? Težko je vživeti se v delovno disciplino, izvrševati naloge, vzdrževati napore in premagovati težave, ki jih z vso resnostjo postavlja pred vse ljudstvo cilj, ki smo si ga zastavili. i Treba je resnih in zdravih značajev, ljudje morajo zaupati v bodočnost, zavedati se morajo, da bodočnost držijo sami v svojih rokab, da je predvsem odvisno od nas samih, če se bo naša SLOVES JUGOSLOVANSKEGA VINA NA SVETOVNEM TRGU .. .‘"ii "ii. i...... . Uspešno tipi^iranje vina v pogojili socialističnega gospodarstva Nočejo zaostajati uspehi članov SIAU v Bujščlni pri graditvi socialističnega gospodarstva Lani je začelo naše ljudstvo prvič delati po plam:, ki ga je začrtala množična organizacija SIAU. Razumljivo je, da je bil ta začetek, kakor vsak zelo težaven, kajti naše ljudstvo ni imelo prakse o načrtnem izvajanju teh ali onih nalog. Prav zaradi tega so naleteli v Bujščini kakor tudi drugod na, razne težave i« v krajih tudi na napake. . Ne samo- lansko leto marveč vseskozi delijo vztrajno člani SIAU v bujskem okraju, kar nam pričajo doseženi u-spehi. Tak zelo značilen uspeh je tildi to, da so lini pridobili nad 4.500 novih članov, kar znaša skoraj go % vseh volivnih upravičencev. Vsi ti ljudje so v zadnjih dneh lanskega leta precej pripomogli pri izvajanju gospodarskega plana. Stari člani in novi so lansko leto opravili nad 170.000 udarniških ur. Na teh delih se je še posebej odlikovalo 288 frontov-cev, ki so bili razglašeni za udarnike. 50 Članov SIAU pa je bij? pohvaljenih. Tudi zadružniki niso zaostajati. Samo v zadrugah so opravili had 15.000 prostovoljnih ur, pri gradnji raznih lokalnih objektov pa SO prispevali 13.330 deloynjh ur. Dobro so skrbeli tudi za higieno cest, kar so nam dokaz bele številke: Za ureditev raznih parkov so prispevali» 7.300 delovnih pr, za popravilo nekaterih cest pa okrog 20.000 prostovoljnih ur. Niti pri gradnji raznih lokalnih č>b-jektov niso zaostajali. Pri gradnji zadružnih domov sò opravili nad 30.000 delovnih ur, pri drugih krajevnih objektih pa so pri^peyali 14 300 delovnih ur. Vse te številke nam po- ve ., da naši delovni ljudje, kljub raznim težavam nadaljujejo z delom za pravočasno izvedbo planskih na-Ipg. Potrjujejo nam tudi, da bodo prav ti člani SIAU v letošnjem letu mnogo več prispevali pri dvigu naše gospodarske dejavnosti i>n . za enakomerno preobrazbo in napredek socialistične družbe, . Tudi na tem področju, naše. dejavnosti so lani prav dobro delali. Citalnih krožkov je bilo v Bujščini 49, katere je obiskovalo 950 članov SIAU. Političnih krožkov je delovalo 22, katere je obiskdvalo 320 ljudi. Hrvatskih nadaljevalnih tečajev je delovalo 17, katerih je obiskovalo 350 članov. Jugoslavija se uvršča med države, ki izvažajo precej vina. Med prvo in drugo svetovno vojno je bila Jugoslavija četrta med vinogradniškimi državami v Evropi, leta 1941 pa samo na sedmem mestu. Jugoslovansko vinarstvo ni moglo tekmovati z vinar, stvom naprednejših dežel, ki imajo tradicijo pri pridelovanju izvrstnih, sortnih vin. V stani Jugoslaviji industrijske predelave grozdja skoraj ni bilo. Večina vinogradnikov je imela Nova knjiga »Resnica o Jugoslaviji« je izšla v Argentini Proti koncu 'preteklega leta je v Buenos Ayresu izšla v več tisoč izvodih knjiga z naslovom: »Resnica o Jugoslaviji«. Spisal jo je Petar 2a-netič, jugoslovanski izseljenec v Argentini. Pisatelj se je po resoluciji informlbiroja (napotil v Jugoslavijo), da se prepriča o stvarnosti v tej državi. Zato je knjiga namenil argentinski javnosti in tamkajšnjim jugoslovanskim izseljencem, Zanetič -igra tudi važno vlogo med jugoslovanskimi izseljenci v Južni Ameriki, ki so ostali zvesti socialistični domovini. V Ljubljani bo odprta Moderna galerija Na dan obletnice smrti velikega slo. venskega pesnika doktorja Franceta Prešerna . 8. fabruarja bo v Ljubljani uradno slovesno odprta Moderna galerija. V zgradbi Moderne galerije, ki se nahaja v enem najlepših predelov Ljubljane v Tivolju je bilo doslej prirejenih že več umetniških rastav, odslej pa bo odprta stalna razstava del slovenskih slikarjev. Poleg Narodne galerije bo Maderna galerija največji paviljon v Sloveniji. manjše vinograde, tako da ni bilo mogoče sortirati in ga ne primerno gojiti. Po osvoboditvi so nastali z.ustanovitvijo močnih vinogradniških zadrug in državnih posestev ugodni pogoji za razvoj vinogradništva. Seveda morajo jugoslovanski vinogradniki zdaj tudi premagovati velike težave, ker jih še vedno čaka odgovorna naloga, da vinograde obnovijo ter uredijo, omogočijo strojno delo in povečajo donos. Razen tega gradijo sodobne vinograde (kletarske) obrate. V Jugoslaviji je zdaj okrog 200.000 ha vinogradov ali 2 % kmetijske površine. Vinogradi dajo približno štirii milijone hektolitrov vina. Izvoz alkoholnih pijač razveseljivo narašča, kar kaže, kako velikega gospodarskega pomena je vinogradništvo. Leta 1947 je bil izvoz za 50 % večji kakor leta 1946, leta 1948 za 70 %, ta 1949 za 25 % in lani za 30 %. Leto 1949 (izkazuje nazadovanje zaradi i,n-formbirojevske blokade, ko se jugoslovanska izvozna trgovina še ni usmerila na druga tržišča. Zdaj pa izvažajo alkoholne pijače v Brazilijo, ZDA, Avstrijo, Zapadno Nemčijo, Av. straiijo, Belgijo, Švico, Anglijo, Trst, na Nizozemsko, Dansko, Švedsko, in Norveško. V Belgiji je svobodno tržišče za alkoholne pijače. Na njem so se v kratkem času povspeli na četrto mesto, po kakovosti blaga, pa so med prvimi deželami. Lani se je Jugoslavija na številnih mednarodnih velesejmih dobro, uveljavila z alkoholnimi pijačami ter si utrdila sloves. Letos bodo imela izvozna podjetja zaradi tega, tem hva- ležnejšo vlogo, da zastopajo Jugoslavijo s svojimi izvrstnimi vini, tako da bo vinogradništvo prispevalo lep delež za izvoz, ki daje devize za socialistično graditev. pokrajina razvila v plodno deželo srečnih ljudi ali bo ostala za vedno trda, trpeča Istra. Da bomo premagali težave in osvojili naš cilj nam Je dobri porok dejstvo, da Je pri nas vedno manjši odstotek on|b, ki si želijo spremembe in nasedajo laskavim besedam lažnjivcev, kompromitiranih iredentističnih huj. skaeev, ki hočejo na vsak način dokazati, da je pri nas življenje nemogoče. Te dni se je po devetih mesecih Romanja vrnil na svoj dom Pavletič Marcelo iz Bujščinć. Končno Je spoznat, da se še da živeti edinole ha Svojem domu. Devet mesecev se je klatil po svetu, med tem časom pa je delal samo kakih dvajset dni. Največkrat Je prenočeval na čolnih v pristanišču. Vljudnost tistih ljudi pa Je moral drago plačati. Predno Je legel, Je moral poskrbeti za snago na čolnih, nato se je lahko ’zdelan’ vrgel ‘ med vreče’ ih vrvi. I Pavletiču ni bilo lahko odločiti se za Vrnitev. Doma Je pustil mlado že-no in sina. Naj bi se vrnil k njima ta-razcapan in lačen? In vendar se je odločil. Ravno tako se je odločil Bràjco Berto iz Krašic, ker ni hotel na svojett osebnem dokumentu pečatih, ki ga tamkajšnje oblasti natisbejo vsem be. guncem in s tem označujejo njih »položaj«. i » «m« MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Jugo-vzhcdno od Skoplja je začel v večjem obsegu obratovati premogovnik Katlanovo, ki ga bo zaradi nadalj-nega razvoja v najkrajšem času povezala z glavno progo Skoplje—Titov Veles nova železniška proga. Površnemu opazovalcu jnednarodne-ga političnega dogajanja zelo čudno in nelogično zveni perečnost vprašanja ohranitve svetovnega niiru danes, ko je hrepenenje po ohranitvi miru pri vseh narodih sveta močnejše kakor kdaj 'koli. P.a tudi državniki... in diplomatske osebnosti bodisi vzhodni, kakor zahodni, južni ali severni; prav vsi vlagajo nečloveške napore, da bi dosegli ta »skupni« cilj. Skratka ni niti enega človeka na vsem svetu, ki hoče vojno. Potemtakem, v čem naj bi bila prav za prav perečnost tega vprašanja; mar je tukaj posegla vmes neka tuja, naravna sila, ki vsiljuje človeštvu vojno? Ne. Ta tuja sila kvečjemu ukazuje človeštvu razvoj — napredek, dočim vojne, ki se danes kuhajo, nimajo s tem napredkom ničesar skupnega, temveč nasprotno .Torej za pravilno razčlenitev tega rebusa moramo predvsem vedeti, da vsebuje današnja borba za mir precejšnjo dozo demagogije. -Na eni strani razne stockholmske in varšavske konference . pripadnikov »miru«, na drugi strani pa provokacije na jugoslovanskih mejah. Narodi sveta v resnici želijo mir in tudi nekateri državniki, toda takih državnikov, ki iskreno delajo za mir, je zelo malo in še ti ne spadajo med predstavnike velikih sil. Socialistična Jugoslavija je nedvomno najdosled- ZNAKI RAZKROJA V ITALIJANSKI PODRUŽNICI KOMINFORMA Vidna funkcionarja KPI in poslanca Magnani in Cucchi obsojata politiko podrejanja nacionalnih pravic tujim interesom Nenačelna politika italijanske komi,nfbrmistične partije je dala sedaj svoje nezaželjene sadove. V vodstvu KPI so se našli ljudje, katerim je začela presedati vloga Italijanske partije kot enostavnega priveska Moskve in podrejanje interesov delavnega raz. reda italijanskega ljudstva stremljenjem sovjetskega imperializma v svetu zlasti sedaj, ko ta imperializem poziva svet v vedno večjo vojno nevarnost Poslanca italijanske KP Magnahin in Cucchi sta se uprla liniji italijanskega kominformizma, ki ne pozna razen SZ nikogar in ugotovila, da je človek lahko dober komunist a tudi Italijan obenem. Po njihovem mnenju ni neobhodno potrebno za komunista da zavrže vse ideale, ki odlikujejo lasten narod in se odreče domovini. Seveda sta s tem zagrešila po pojmih ita. lijanskega kominformizma največjo »izdajo« nad delovnim ljudstvom, nad O NOVEM NAČINU TPRI NAS naprej V zadnjem času se pri n as mnogo govori o sprostitvi trgovine in o novem razmerju med cenami industrijskih proizvodov in kmetijskih pridel- $KRB socialistične JUGOSLAVIJE ZA OSVOBOJENE KRAJE Ministrstvo, za osvobojene kraje je dodelilo v preteklem letu 241 milijonov 567.000 dinarjev kredita za dvig življenjske ravni prebivalstvu slovenskega Primorja. Ta sredstva so bila izrabljena za gradnjo 83 objektov, med katerimi stanovanjski bloki v Novi Gorici,’ elektrifikacija vasi, gradnja vodovodov v goratih predelih, popravilo cest in dvig krajevnega gospodarstva. V No,vi Gori.ci sp popolnoma dokončali pet stanovanjskih blokov, druge štiri pa bodo dovršili v drugem polletju letošnjega leta. Tako bodo pridobili 216 družinskih in 118 samskih stanovanj. y Novj Gorici so že pokri. H- veliko netnastropno zgradbo, kjer bodo prostori uprave gor iške oblasti. Za njeno izgradnjo so lani porabili 30. milijonov dinarjev. Za dela, ki so letos v načrtu v Slo-vgnsk.em P1".morju, je zvezna vlada dodelila 169 tnil.ionpv 986 opp dinarjev, poleg tega pa je prištediia ge 160 mi-lijpnpv dinarjev, k1 j,‘h je dodelila vlada ljudske republike Slovenije,, S temi sredstvi se bodo nadaljevala in dokončala vsa dela, ki so bila načeta lani. , __....... ^ SOLUN - zopet važno pristanišče za FLRJ V kratkem bodo vzpostavili redni 2e-ležniški promet med, Grčijo in .Jugoslavijo. Obnova železniške zveze bo omogočilo izkoriščanje jugoslovanske ■svobodne cone v (Solunu, kar bo bistveno olajšalo blagovno izmenjavo južnela dela Srbije/ in Makedonije s prekomorskimi državami. To pristanišče predstavlja zlasti , za Makedonijo naraven izhod na morje in svetovni trg. pr?,d vpjno. je znašal promet Jugosla-V i je. 'čez solunsko cono okrog 1 milijon ton blaga na leto. Ob operativni obali, (ti je dolga 180 metrov, je -pred vojno pristajalo na leto' okoli 260 ljdij. kov. V Jugoslaviji so že napravili vrsto' novih sprememb v načinu trgovanja z namenom, da bi olajšali izmenjavo med mestom in vasjo in tako dosegli postopno znižanje cen ter ravnovesje, ki ga je dosedaj motilo nesorazmerje med cenami industrijskih izdelkov in kmečkih pridèlkov. V Jugoslaviji so bile že odpravljene vse birokratične ovire in vsi znaki kažejo, da bo imela trgovina in s tem preskrba prebivalstva od tega velike koristi. Novi način trgovanja pomeni velik korak naprej tudi za podeželje, ker bodo lahko kmetje kupovali odslej vse kar jim je potrebno na podlagi ponudbe in povpraševanja, to je brez dosedanjih omejitev. Poročila iz Jugoslavije pravijo, da se je takoj po novih ukrepih promet v glavnih blagovnicah precej povečal. Povečanje kroženja blaga pa je glavni pogoj za normalizacijo trga in za znižanje cen. Nujno je, da so imeli jugoslovanski ukrepi’na področju trgovine velik odmev tudi pri nas. Ne samo Zato, ker je naše okrožje navezano na Jugoslavijo, ki mu dobavlja skoraj vse, kar potrebuje za preskrbo prebivalstva ih za Svojo gospodarsko izgradnjo, temveč Zlasti zato, ker je naš način blagovne izmenjave sličen'onemu v Jugoslaviji. Prvi ukrepi so bili že izdani: cene živil garantirane preskrbe so bile znižan» za približno 40 FRUKTUS, v Izoli: tovarna AMPELEA, ARRIGONI in opekarna NARDONE ter v Piranu: Ladjedelnice in solarne, medtem ko manjši delovni kolektivi zaradi nezadostne pobude sindikalnih organizacij v tem še precej zaostajajo. Potrebna je torej pobuda sindikalnih organizacij tudi v manjših delovnih kolektivih kakor n. pr. v tovarni mila »Salvetti« v Piranu, v mestnih gradbenih podjetjih, v naših trgovskih podjetjih in drugih gospodarskih ustanovah. Delavstvo moramo vzpodbujati in usposabljati, da bo tudi v teh ustanovah v bližnji bodočnosti, — po uzakonitvi delavskih svetov — samo gospodarilo. Seveda je pa zato potrebno še mnogo izobrazbe, tako strokovne kakor tudi politične, med našimi delavci,, ki jih čaka ta težka toda častna naloga v zgodovini delavsega razreda najpomembnejša. Treba je zato mnogo učenja, vzgoje in izobrazbe. Vsekakor pa bo prav, da v naslednjem navedemo še izvleček iz resolucije ki jo je poslal delovni kolektiv EDILIT predsedstvu Istrskega okrožnega ljudskega odbora: »Delovni kolektiv gradbenega podjetja EDILIT v Pred letnimi skupščinami sindikalnih podružnic Glavna naloga letošnjih skupščin bo da utrdijo sindikalne organizacije V prihodnjih dneh čakajo sindikalne podružnice velike naloge. Pred svojimi skupščinami bodo morale polagati obračun dela preteklega leta. Skupščine bodo ob tej priliki prikazale dosežene uspehe in obenem razčlenile tudi napake ter pomanjkljivo-sth člani se bodo tako marsikaj naučili ter se napak v bodoče izognili. I/.prifhTčvHinje sklepov Okrožnega plènuma zifttèVa letos' še obširnejše priprave. Na sifcupščinah bo treba namreč izVešFP organizacijske spre-friembe v slndiÄäinih podružnicah, da bo "v bodoče liefe uspešnejše. Glavna naloga letošnjih sindikalnih skupščin bo nadalje utrjevanje sindikalne organizacije. Kjer bodo _ skupščine. izvolile dobre člane za posamezna področja dela, bo sindikalna organizacija zaživela, se ideološko, kulturno, prosvetno in strokovno krepila in s tem se bo tudi večina članstva usposobila za bodoče upravljanje gospodarskih podjetij po delavskih svetih ter požrtvovalno izpolnjevanje planskih nalog. Zboljšala se bo tako tudi vzgoja kadra sindikalnih funkcionarjev, ki Jih pri nas primanjkuje in zaradi česar imajo delovni kolektivi Éófòì ' sti pokazali lani svojo o dio čno st in požrtvovalnost pri izpolnjevanju gospodarskega plana I Borici ijj *»kjiv^ti so lani glede na feliko jj^sivpost krajevnih in baznih Voditeljev pomagali, da bi tako kulturne kot gospodarske naloge pravo-čano"izvedli. Reči moramo, da naši borci niso in tudi ne bodo pozabili ž rt e v. ki so jih dali za osvoboditev. Kakor vse množične organizacije, tako je trnfl Zveza borcev in aktivistov v zače&u lanskeoa leta planirala vse delo,'Til' naj. bi ga opravili v’ pfeteklem 'letu. Prostovoljnih ur so lani planirali 75.000, ki so jih presegli ìrr òp'ravili nad 90.000 udarniških ;■ s cTtv 'h r „st pjr;. kar ,n.am govori o visoki zavesti p r e t e z n e,. ,M e č,i nt‘,; n a ä i h borcev. Poleg tega; so imeli* v 'planu nekatere izlete-odnosno zbore brigad in podobno, War'..so'. tiSffi presegli. Končno lahko rečemo, da so bile nekatere akcije, 'ki'.si) bile; ronožidrto izvedene, neoporečne, če izvzamemo nekatere akcije, ki so bile organizirane v krajevnem smislu, Cè pogledamo, kakšni so od-fjgtai ' in Ipjc^jpa celotna organizacija ^drcčv, prav gotovo spoznali p^eVavnost nekaterih odborov odnos-do ‘članov. Tak ' odbor 'je na primer \ Santumanu. kjer niso imeli borci že več mesecev sestankov. Temu podoben je tudi odbor ZB na Škofijah, v Marezigah, kjer so borci večkrat zahtevali sestanek, odbor pa se za to ni zanimal. Malo boljši je odbor v Semedeli, kjer nekateri člani sploh škodujejo tej vseskozi borbeni organizaciji. Odbor ZB v Sičovljah sploh ne dela. Dejansko so borci brez vodstva V takih primerih bi moral priskočiti na pomoč okrajni odbor ZB. Napačno pa bi bilo, če bi trdili, da so odbori .taki nedelavni povsod. Krajevni odbor s svojimi člani iz Babičev je lani prispeval nad 5000 delovnih ur pri gradnji lokalnih in hkrajnih objektov, v Pomjanu pa nad 4000 prostovoljnih ur, Puče-Koštabona je prispeval nad 5000 delovnih ur, in to pri gradnjah kakor so: sedež KLO, cesta Koštabona-Puče, nekateri hlevi in kolovozi. Tudi borci iz Kort ne zaostajajo, saj so lani opravili nad 5300 udarniških ur. Borci iz mesta Kopra pa so v preteklem letu prispevali 13 tisoč 400 delovnih ur. Kakor kaže, bodo borci letos bolj poprijeli za delo, dà ne bodo samo po nekaterih vaseh pravilno delovale, temveč povsod. In tako je prav. V nedeljo je bila v Piranu ustanovna skupščina Ljudske tehnike za o-k aj Koper. Konferenco je otvorji tov. Sfiligoj. Pozdravil je predstavnike LT pri JA, predstavnike množičnih organizacij, predstavnika O-K: ožnega ljudskega odbora tov. Julija Le:!rgma in vse navzoče delegate. ih».či4pn(iti dnevnega reda, izvolitvi d\>o> : ega predsedstva in raznih ko-lilrij. sta govorila tov. Jernej Humar, ,o ci o zato. LT pri nas i.n. tov. Barile ;/i. kg, sedanji sekretar Okrajnega odbora LT. , 'Tov. Jernej je r/id drugim dejal: »Ljudska tehnika zbira, okrog sebe delovnega človeka, ga . izpopolnjuje s •tehničnim znanjem, da sé. bo lahko o-samosvojT pri svojem delu.« Tova iš Jernej Humar. j.e nadalje povdarjal, da je. ta .organizacija dosegla že vidne, uspehe in, Idas.se bo še znatno ok e-pila. Sama ustanovna skupščina dokazuje, da se . jp,, te naše organizacije ljudstvo ,že močno oprijelo In s tem potrdilo nujnost njenega obstoja. Ob ,ppH#i. pr,»zajka. Ljudske tehnike smo videli pčlpivrsto morskih regat,, moto. pikUstičn^hftekern itd. .Pri. tem moramo omeniti, da so mladi j tehniki-električarji, katere je LT • organizirala in JguČila, napravili vso •.nptcunjodjištalacijo. vasi. Grintovec. To pa še ni vse. Ljudska tehnika je or-,^gn}ziraja.,več^e^aiev, jcakor n. 'pr. za ae 'òmpdeiarstvp., .šof er je, . fptoamat.er- ■ w'nlfM® fS®fn#.rVgih in. pri tem dosegla tudi uspehe. ,()oa ^ Zanima.ijg ljudsko tehniko raste pcvšod0^dje so jo začeli‘ ljubiti, se ji pribl^ev^ti in jo osvajati. Saj imamo . kluftg Ljudske tehnike že v .vse^aš^,obalnih mestecih in tudi v nekaterih vaseh! V njih gojimo ae-romodela stvo fotoama erstvo, i adio-amaterstvo, elektroamjterstvo, motociklizem, avtomobilizem in še nekatere druge panoge. Navedli smo nekaj uspehov. Ljudska tehn ka seveda ne mis’i, da je s tem dosegla svoj cilj. Postavlja si nalogo, da mora prodreti v vsako tovarno, delavnico, šolo in v sleherno vas našega okraja. Zbrati mora okrog sebe najširše lj.dske množice. Izven nje ostali ne sme noben mladinec. Za referatom tov. Humarja je sledila živahna diskusija. Vsi govorniki so povdarjali, da našsi Ljudska tehnika opravlja važno nalogo. Človeka tehnično usposablja, ga uči s-oznavati stroj v tovarni, seznanja z radiom, elektriko, predmeti, ki jih ima sam doma in jih bo lahko sam popravljal. Ce bo obvladal tehniko, bo znal pravilno ravnati s traktorjem na njivi, z različnimi kmetijskimi stroji in orodjem. S tem bo izboljšal produkcijo in odkrival nove in boljše načine dela. To velja za našega delovnega človeka' v tovarni, na vasi. za študenta, lahko rečemo, zaznaš vse! Kupru je na svojih množičnih sestankih obravnaval vprašanje upravljanja podjetja po delavskih svetih in pri tem sprejel sklep, da se mora izvoliti delavski svet tudi v našem podjetju s tem, da bodo delavci sami opravljali podjetje in z druge strani, da se u-reSbiči geslo: Tovarne delavcem in zemljo kmetom. Mi delavci EDILIT-a smo tesno povezani z delavci Jugoslavije v borbi za izgradnjo socializma in za boljše življenje delovnega ljudstva. Delavci Jugoslavije so že gospodarji svojih podjetij, tovarn, rudnikov itd., zato hočemo tudi mi delavci Istrskega okrožja — BITI GOSPODARJI NAŠIH PODJETTJ«. Pod resolucijo je bilo podpisanih 277 delavcev, ki se v celoti strinjajo z gornjimi zahtevami. Rekli smo že, da je podobnih resolucij poslalo devet največjih delovnih kolektivov, ki smo jih že navedli, zato pozivamo tudi manjše delovne kolektive, naj pri tej delavski dejavnosti sodelujejo, da bo pač tako ljudska oblast čim prej uzakonila delavske svete in s tem uresničila načelo: Tovarne delavcem in zemljo kmetom! S pravilno odkupno politiko lahko veliko pripomoremo k dvigu življenske ravni del, človeka težave pri izbiri kandidatov za člane odborov. Letošnje skupščine bodo v glavnem potekale kot prejšnja leta občni zbo-ri. Na njih bodo člani odborov, ki odpr -v' jajo za posamezna delovna področja, podali obširno analizo o delu in pomanjkljivostih, na Katere so v preteklem letu naleteli. Sindikalni odbori se z vso vnemo pripravljajo na te skupščine zlasti s tem, da na svojih sestankih obravnavajo važno vprašanje delavskih svetov. Naše delavstvo stoji vedno bolj trdno na tem, da jih ljudska oblast uzakoni. Poleg vsega tega bodo na letošnjih skupščinah velili tudi nove odbore sindikalnih podružnic. Te volitve bodo morale potekati v duhu demoira-tičnosti, kajti izkušnje prejšnjih let so pokazale, da hočejo ponekod volitve poenostaviti in jih hitreje zaključiti z javnim glasovanjem, kar seveda pomeni podcenjevanje demokratičnih načel in je v nasprotju s samimi pravili. Pred letno skupščino bo moral sindikalni odbor predložiti tudi plan dela za bodoče leto, da o njem razpravlja in ga potem odobri. Prav tako bo morala skupščina pretresati vprašanje članarine. Člani,. ki niso že tri mesece plačali članarine, ne bi smeli niti voliti, ker so s tem dejansko izgubili članstvo. Da bodo vse skupščine dobro uspele, bo treba krenko prijeti za delo. Smatramo za potrebno, da bi na letnih skupščinah sindikalno članstvo sprejelo obveznosti za tromesečno tekmovanje na čast 1. maja in za tekmovanje ob deseti obletnici OF. Delovni kolektivi naj si čim lepše izdelajo tromesečne plane, da bi tako tekmovanje čim bolje uspelo. Prepričani smo, da bodo letne skupščine dobro uspele, da bodo oborožile članstvo sindikata za hitrejše izpolnjevanje planskih nalog, za boljše življenje vseh delovnih ljudi, za socializem. Z ustanovne skupščine ljudske tehnike koprskega okraja "■ ...... L.. , " .1 . Ce hočemo postati samostojni v delu in dvigniti produkcijo moramo obvladati tehniko na vseh področjih V prvomajskem tekmovanju bodo dokončno zgradili vinsko klet v Umagu Cez nekaj dni bodo v Umagu pokrili tudi drugi oddelek nove vinske kleti, •ki bo imela zmogljivost nad 350 vagonov vina. Klet bo moderno opremljena: v enem oddelku bodo shranjena sortirana vina za izvoz in za domači trg, v đ'Ugem oddelku pa vina za destilacijo. Ze lani je vinska klet sprejela okoli 100 vagonov grozdja. Cisterne te vinske kleti so iz cementa. Letošnje vino, ki je bilo postavljeno v te cisterne, je kakovostno. Delavci na tem pradblšču so se obvezali, da bodo v prvomajskem tekmovanju klet popolnoma dokončali. Vsak dober gospodar si ob koncu leta napravi obračun o delu preteklega leta. Prav tako pa je tak obračun potreben tud i našim gospodarskim ustanovam. Ob pregledu svojega dela v preteklem letu je okrajna u-prava za odkup kmečkih proizvodov, skupno z odkupnimi podjetji v našem okraju ugotovila, da se je odkup poljedelskih pridelkov v primerjavi s prejšnjimi leti še precej izboljtal v posameznih artiklih, čeprav je na lanski odikup veliko vplivala suša, ki je prizadejala našemu gospodarstvu o-gromno škodo. Seveda ne smemo s tem reči, da je stanje našega odkupa še povsem zadovoljivo. Zato Je z vprašanjem, ali smo z odkupi v prteklem letu lahko zadovoljni, na mestu. In dalje: ali smo z odkupnimi nalogami v preteklem letu dosegli vse cilje, ki so s tem v neposredni zvezi? Cilj odkupov je predvsem ta: zadovoljiti potrebe nekmečkega prebivalstva s prehrambenimi artikli na podlagi obveznih oddaj. To je potrebno zato, ker je v sedanji prehodni dobi naša kmečka proizvodnja še vedno premajhna. Obvezni odkupi pa imajo prav tako tudi politični cilj — zatirati špekulantske elemente na vasi, ki skušajo neupravičeno dvigati cSTe osnovnim življenskim potrebščinam, a tudi dvig proizvodnje na podlagi raznih uredb, z obveznem vzrejevanjem, ob-vez-em pridelovanjem raznih kultur itd. Uspeh pravilne odkupne politike pa je brez dvoma tudi ta, da se naš socialistični sektor krepi in razširja. Ce torej dosledno izvajamo odkupe, ne krijemo samo redne nreskrbe mestnih in industrijskih potrošnih središč, temveč s tem tudi nepos-edno dvigamo življenjsko raven naših delovnih množic. Da naši odkupni organi niso v preteklem letu skozi pravilno izvajali od- kupne politike, Je zato več dokazov. Predvsém potijuje to, kakor smo že v našem listu pisali, nezadovoljiva preskrba s posameznimi artikli, ki jih pri nas pridelamo v dovoljnih količinah, na primer s povrtninami in zelenjavo. Večkrat pa zaradi nepravilne odkupne politike niso posamezni kmetje sto odstotno izpolnili obveznih oddaj posameznih artiklov. Posledica, tega je bila, da je moralo nekmečko prebivalstvo kupovati »viške« na prostem trgu po višjih cenah. Skratka, slabo izpolnjevanje odkupnih nalog je bilo tudi dokaj slabo gospodarsko sredstvo za nadaljnji razvoj socialističnega sektorja na vasi in za še večjo razredno razliko na podeželju. Prav tako špekulantsko nastopanje posameznih kmetov z ‘»viški« na prostem trgu, kar jim je prineslo »mastnih« zaslužkov na račun delovnih ljudi, je ustvarilo pri nekaterih kmetih nekakšen odpor do kmečko delovnih zadrug, pri nekaterih zadružnikih težnjo po izstopu iz zadrug. In zakaj? Ker so videli, da bi kot privatniki laže »špekulirali« dočim trdna KDZ tega ne more in niti ne dopušča. Pri mas pa so se poleg tega razširjale govorice, da je bil zemljiški donos na privatnih zemljiščih večji kot pa na zadružnih zemljiščih. Toda če to dejansko pogledamo, v nekaterih primerih tudi drži, v nekaterih pa ne. Tam kjer so bile zadruge čvrste in močne, je b;l tudi večji zemeljski donos. To nam je pokazala na primer zadruga v Marezigah. Kjer pa je bila slaba zadruga, tam pa je bil tudi donos manjši. Da je naš letošnji odkup nezadovoljiv, je tudi posledica nepravilne politike odkupov oziroma politične nezrelosti pri izvajanju odkupnih na- iiaša delovna zakonodaja Kdo je lahko socialno zavarovan Večina naših ljudi je bilo do sedaj m-enja, da je ženskemu spolu tehnika redostonna, kar je seveda napačno. Navedli bi lahko na tisoče primerov iz mnogih dežel v svetu. Za lep primer lahko vzamemo tudi naše Bujčan-ke. Klub LT v Bujah je organiziral šoferski tečaj, katerega poseča tudi 50 mladink. Navedli bemo še naslednje važne sklene iz te konference: L Vse množične" organizacije morajo pomagati, da se klubi LT organizirajo v vsaki tovarni, delavnici, šoli, na vasi, v kmečkih delovnih zadrugah ind. 2. Okrepiti je treba obstoječe klube ter pri u-stavljahju novih, povsod vključevati tudi ženski srol. 3. Vsak klub n.ora imeti pr merne prostore, da bo lahko usreSiio razvijal svojo dejavnost. 4 Povezati se je treba s klubi LT v JA iri Organizirati klube LT tudi v vrstah Narodne zaščite. Ce se bomo zavedali, da nam je teh. nika neobhodno potrebna za izboljšanje današnjega načina dela, bomo vložili vse sile, da si jo osvojimo, Ljudska tehnika pa je prva, ki nam, pri tem pomaga. Istrski okrožni ljudski odbor je izdal dre 14. IX. 1947 odlok o obveznem socialnem zavarovanju. Po tem odloku go "bbveno socialno zavarozane osebe v najemnem delovnem razmerju, zaposlene ha ozemlju Istrskega okrožja v javnih, zadružnih in zasebnih uradih, ustanovah, podjetjih, organizacijah, združenjih ali v službi zasebnikov. Iz tega je. torej jasno razvidno, da je socialno zavarovanje pravica, katere so deležni samo ljudje, ki so v delovnem razmerju (delavci in uslž-benci), to je, pripadnki tistega razreda. ki je s svojimi dolgotrajnimi borbami Usoel, da si postavi svojo socialno inštitucijo. Ko je človek zdrav in mlad, se malo briga za socialno zavarovanje. Mnogi mladi ljudje mislijo, da ima so-c'alno zavarovanje samo to nalogo, da daje: zfavarovanču bolniški dooust, ter da išu s tem opraviči izostanek od dela. C'm pa obišče človeka daljša bolezen, ali ko mu vsled starosti opešajo moči, takrat prične gledati na ta zavod z drugimi očmi in se prične bolj zanimati za njegov pomen. Iz pod citiranega določila sledi, da je socialno zavarovanje enotno. Pri nas torej ni raz’ike med raznimi strokam' in poklici. Omejeni odlok je obvezen za vse, ki so v delovnem razmerju in vsi imajo v socialnem zavarovanju enake pravice in enake dolžnosti. Pred osvoboditvijo je bila v Jugosla. viji cela vrsta samostojnih nosilcev socialnega zavarovanja. Tako so imeli rudarji svoj zavod za: zavarovanje, železničarji svojeiga, državni uslužbenci so bili zopet ločeni itd. Ta sistem je ostal v ve1 javi v vseh kapitalističnih državah. Pri nas pa, kot smo rekli, je to zavarovanje enotno. Zato so torej vse osebe v delovnem razmerju zava.rpvana po gornjem odloku. Po čl. 1 uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja (Uradni list št. 3 (1948) morajo biti zavarovani tudi Usti, ki se bavijo z najemnim delovnim delom v svoji lastni delavnici po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z obrtjo, trgovino ali ir diist.r i jo (hišni delavci), četudi nabavljajo surovino In pomožni material sami in čenrav postransko delajo tudi na svoj lastni račun, če njihov zaslužek iz. najnega. razmerja dosega vsaj 80 cyr normiranega najnižjega zaslužka odraslega nekvalificiranega delavca (t,o je din 2.400.—). Osebe, ki istočasno izvršujejo stalni samostojni pridobitni poklic ali taki, ki jirh je preživljanje zajamčeno še iz drugih virov, so zavezane zavarovanju, če. njihovi dohodki iz najemnega delovnega razmerja dosegajo vsaj 80 o/„ normiranega najnižjega zaslužka odraslega nekvalificiranega delavca. Gornje določilo daje možnost, da se vrinejo v vrste zavarovancev tudi take osebe, ki. niso niti delavci niti nameščenci ter so stopili samo v nekako navidezno delovno razmerje samo zato, da bi si pridobili pravico do pokojnine. Zato bo potreben pojem delovnega razmerja točneje opredeliti; za delov-no* razmer je naj bi se smatrala taka zaposlitev, v kateri je zavarovanec zaposlen ves redni delovni čas, predpisan za delo, ki ga opravlja. Tako do-določilo bo jamčilo, da postanejo člani socialnega zavarovanja samo tiste osebe, ki so se popolnoma vključile v proizvodnjo. log pri posameznih KLO. Redko kje so odkupni organi vodili dnevno evidenco odkupov. Plani so bili sicer z nekaterimi artikli količinsko izpolnjeni» ni pa bilo ukrepov proti tistim kmetom, ki bi lahko oddali pa niso oddali pridelkov, določenih za obvezno oddajo, z nekaterimi artikli so bili plani količinsko izpolnjeni in preseženi. Na primer pri odkupu rib, mleka, grozdja, mesa in sadja je bil odkup dokaj zadovoljiv. Toda z vsem tem moramo vedno stremeti, da izterjamo določene količine nridelkov od tistih kmetov, ki namenoma izigravajo odkupne uredbe in od špekulantskih ostankov na vasi, ne pa od onih, ki se oddaji ne protivijo. Zato moramo točno vaditi evidenco, kdo je oddal in kdo ne. Ce so se torej nekateri špekulanti izmuznili, ni s tem rečeno, da so se za vedno, kajti uredbe c obveznih odkupih so dovolj demokratične, hkrati pa tudi take, da špekulantske zaostankarje zadenejo s kaznijo. Da so bili v naslednjih artiklih odkupih najslabši: pri maščobah, povrt-ninah, zelenjavi, vinu, perutnini, Jaj. cih, olju, žitu, koruzi, fižolu in pri drugih artiklih, ni naključje, temveč vsakoletna »navada« špekulantskih kmetov, a delno tudi odkupovalcev. Zla sti pa je bila to posledica preslabega 'polit/čnega delai na vasi a tudi precejs njega razmaha svobodnega trga, ki je marsikaterega kmeta zapeljal. V kra. jevnih ljudskih odborih: Dekani, Sv. Anton, Vanganel, Bertoki, Škofije in Strunjan je bil odkup dokaj zadovoljiv, ker je bila tudi politična aktivnost večja. Grajati pa moramo KLO Puče, Ko-tabona, Boršt, Sv. Lucija, Korte in Sv. Peter, ker niso pravilno izvajali odkupne politike in niti pravočasno pošiljali poročil. Torej ni nobenega dvoma, da so odkupi eno najtežjih opravil in da so se odkupovale! borili z neštetimi težavami. Brez •dvoma so tudi težave vplivale, da so v nekaterih artiklih odstotki izpolnitve plana tako nizki. Ce pa upoštevamo dejstvo, da je delno nekatere pridelke uničila lani tudi suša, lahko spoznamo. da je bila lanska odkupna naloga res težavna. Po drugi strani na moramo reči, da še nimamo dovolj sposobnega kadra odkuoovalcèv, kar lat ko veliko mliv j na celotni uspeh odkupa. Posamezni KLO so zavračali krivde na okraj, okraj pa na KLO, ker da jim ni pravilno tolmačil odkupnih uredb in ukrepov. Vsekakor pa je to posledica nezadostnega spoznanja celotne odkupne problematike, ki bi jo moral poznati vsak odkupo-valec. PIŠEJO čJflM... Koštahona ■ Puče Bivša občinska zemljišča - „Komenela" naj spadaio pod Krajevni ljudski odbor Preteklo soboto smo v Koštaboni, in Pučah .meli zbor volivcev, na katerem smo obravnavali važno gospodarsko vprašanje o bivših občinskih zemljiščih. Krajevni ljudski odbor videč, da ta zemljišča zaradi razkosanosti niso služila svojim namenom je predlagal, da bi ta spadala pod njegovo komneten. co. Kdor pa bi želel obdelovati ta zemljišča, j‘ih bo lahko vzel v najem pri krajevnem ljudskem odboru. Kar bo na njih pridelal, bo tudi imel. Morda bo kdo rekel, da je bilo to tudi do zdaj pri nas. Toda temu moramo povddati, da ni bilo tako. Bivša občinska zemljišča, ali po domače »kamenele« so kmetje, ki so jih obdelovali, le 'izkoriščali, a niso skrbeli, da bi jih dobro obdelovali, gnojili ’td. Zato je razumljivo, da so jim prinašala tudi manjše donose. Površina naše »kamenele« je bila še od starega predvsem goznata. Tedaj ao se pri nas 'prepirali posamezni kmetje za nštrihe kamenele«. Seveda to vse zaradi drvi. In ko so »kamenele« n.pr. pri nas »retč« temeljito posekali, se niso pozanimali, da bi jo tudi preorali in tako napravili velike komplekse zemljišč, na katerih hi pridelali ogromno kmečkih proizvodov. Ta ve- lje upravljanja tega zemljišča. Krajevni ljudski odbor naj bi bil ed ni o-gan, ki bi to lahko izvedel pravilno. In to naj bi bilo izvedeno tako, da bi odpravili tiste »Starihe« lastništva in ustvarili eno veliko ze-m'j išče, ki bi dajalo koristi vsem. Naši volivci so bili skoro stoodstotno vsi za to, da upravlja »kamenelo« KLO, ker vedo, da bo to koristneje njim in skupnosti. Uprla sta se le Jenea-lič in Varbom z Be tov. toda ne zato, ker nista razumela, da bo to koristneje za vse, ampak zato, ker očitno nasprotujeta ljudski oblasti in njenemu prizadevanju za izboljšanje blagostanja vseh delovnih lj"di. Ker pa ništa našla odmeva med volivci, sta nazadnje dejala, da bosta pomagala pri tem, čeprav ne s tako odločno voljo, kakor ostali volivci. Vaščan Nova va s • Naša Lilijana Novovaščani! Saj veste vsi, da dela naša Lilijana (štrigica) v Trstu. Takoj ko je zvedela, kaj sta slišale kolik kompleks na «reteh«, ki meri nad * lesici Pucer Lidja in Marija v našem 20 ha, pa je bil razdeljen med mno- ________________ go kmetov, Ker pa je bilo pri tem več lastnikov, se niso mogli sporazumeti za oranje. Tako tega niso izvršili. Danes pa gremo za tem. da bomo na teh 20 ha zemljišča pridelali ' več krompirja, kakor prej na vseh zemljiščih našega KLO. Da to izvedemo, da p-eoramo kompleks 20 ha, imamo vse pogoje. V Pučah imamo dva traktorja, konje in raznovrstne pluge, ki lahko to P”eorjejo, ne da bi se pri tem trudili z motiko ali napenjali govejo živino itd. Zato je bilo potrebno rešiti vprašanje takozvanega »lastništva«, ali bo. časopisu, se je nasmejala in mislila: saj od mene ne vedo ni£. In vendar vemo, da se nji enako godi. Lilijana se je seveda nehote pohvalila, da ni nič kaj dobrega v pogledu »SCIAVA« »PORCA«; glavno je, da.dobim met-o-lire, da si nabavim profum, najlon nogavice, talko in podobno. Ali je res vse to potrebno? Seveda, ker drugače ne dobiš elegantnega fanta! Ce hočeš dobiti kavalirje v Trstu, se. moraš dot bro namazati po obrazu in povsod, da diši po coni »A« in ne po coni »B«. Poleg tega pravi, da je grdo videti po Trstu dekle, ki nima lepo urejenih in navitih las. Zato pa mora vsako nedeljo ko pride domov, obleteti vso vas, da ji dobro navijajo lase,. . . »Vera scava!« Zato ši je naša Lilijanca kupila tudi fino ruto in čita po vasi: Trieste, Torino, Venezia itd. Ko pride iz Trsta, seveda ji je malo težko peljati se v naših avtobusih, ker niso tako urejeni kčit tržaški, zato, če je le mogoče se potlači v kabino k šoferju, da si ne bi zvila oblekce in omazala nogavic. Ali bi lahko ta deklica bila zaposlena pri nas? Lahko, ker je p.ecej močna in zdrava, tako da bi delala tu. di težja dela, in s tem kot ostale prispevala k hitrejši izgradnji socializma pri nas. Službeno med Novovaščani in Šempeirci Dobro je znano, kakšna nesložnost vlada med Novovaščani in Sempetrci. Pred meseci so imeli po vseh štirih vaseh šempetrskega sektorja zbore volivcev, kjer so razpravljali o nujni premestitvi sedeža KLO iz sedanjih šolskih prostorov, ki jih potrebujejo za poučevanje. Na žalost je odbor še danes v teh prostorih samo zaradi nesložnasti, iker bi hoteli Sempetr- .........................................."""...................................................................................................................................................................................'"""'"i""""""""...............-h.......»im,mimmi..............m........»mm,mi,,mi........................h» m,.........m ............m..................................................................................mm», Obvestilo, 0,krožnega poverjeništva bldtjovni promet -uiuOfereČop poverjeništvo za blagov-uni promet obfoešča potrošnike, da zaradi tehničnih ovir, ki so nastale prj dobavi pšenice za mesec fe-'brdar in zaradi prepoznega prihoda "^tč še -btr delila v tekočem mesecu 90-odstotna pkć&lčna moka. Zato bomo imeli izključno v tem mesecu kruh po odstotnosti gornje moke. 5oiS^ij!lMätPvamo» da je ta moka iz ir,de pšenice, bo kruh temnejši ka-J kor rOTejŠBjeu mesece, toda zelo oku-„ sen in redilen. cmcffiStfOJčj sm° zgoraj omenili, bo taka delitev samo za tekoči mesec. V naslednjih mesecih se bo pa delila reanu spet bela moka. Ko tako razkrinkavamo dejanski re-vizton'zem revolucionarne linije slovenskega gibanja po Vidalijevih frak-cionafith in ugotavljamo, da frakciona-ši kaj radi v besedah uporabljajo marksizem leninizem, da bi prikrRi, kako ga v vsakodnevni praksi» revidirajo, ne smemo mimo dejstya, ki smo gg, že ugotovili, da namreč frakejonaši, v kampanji za javnost preko časopisov in zborovanji v razgovorih z ljudmi kažejo množicam ponarejen obraz, kadar pa so sami, pa krinko snamejo. Na to vprašanje so nam še dolžni odgovor. Na primer: v časopisih in go, vorih klevetajo Jugoslavijo in cono B z raznimi izmišljot.maimi, na nas kričijo, da smo nacionalisti, trockisti, izdajalci, ko so pa sami med seboj, priznavajo, da vse to sicer ni res, da pa morajo to počenjati iz višjih interesu .Kak , ,so tii višji interesi, zaradi katerih podijo iz delavskega gibanja pravico, na njeno mesto pa postavljajo laž? O'd kdaj služita laž in potvarjanje resničnih dejstev interesom delavskega gibanja? Ali ni to čisto navaden mcikiavelizem, politično natolo reakcionarnih buržoaznih strank, ki ne smejo govoHti ljudstvu resnice, ker se boj'jo, da jih re bi prepoznalo kot svoje sovražnike? Toda za buržoazne partije je tako poštovanje družbenozgodovinsko opravičljivo in razumlji- BRANKO BABIC 0 Hiti «rol spora v Baškem demokratičnem gibanju ^6. Te stare stranke branijo stari kri vični družbeni red in se upirajo vsakemu napredku. Ne more pa načelo makiavelizma biti načelo delavskega gibanja, ki se borni za napreden družbeni red, v katerem ni privilegiranih •kast in razredov m mu zato ni potrebno .zakrivati pred množicami ciljev, saj se bori prav v interesu vseh množic. In — mar ni makiavelizem, če govorijo ljudem, da so za spoštovanje mirovne pogodbe, v resnici pa spretno propagirajo njeno revizijo in priključitev k Italiji, s tem pa cilje italijanskega imperializma? Ali ni mi-kmvelizem obtoževati nacionalizma, trockizma, izdajstva in podobnega nas, ko sami zavestno vnašajo nacionalizem im šovinizem v delavske vrste ter uporabljajo izrazito trockistične metode . razbijanja in varanja ljudskih množic, ko konkretno vodijo politiko izdajstva interesov delavskega gibanja, pa to skrivajo za frazami o internacionalizmu, marksizmu-Ieninizmu itd. Kaj so drugega kot šovinizem parole, ki so jih zopet uporabljali na občnem zbo- ru in. pri zadnji manifestaciji žena za 8. ma ec v Skednju, ko so razne pre- tera ki? skupinice kričale, da kdor ni itali jar (Tiki državljan, nima nobepih r a Sc da naj »tujci« gredo, od koder so prišli, da je tukaj Italija ter celo da bo kmalu prišel De Gasperi, ki bo že napravil red, itd. Ali ni, kot da bi poslušali italijanske šoviniste iz Viale in ul ca Cavana?. .Kam naj uvrstimo in kako oce-jujemo vse te provokacije, kot je na primer ena izmed naj-večjijh — s. tako imenovanim »Patrimonio de' Pa Uto«? Ali niso z vsem tem.ga es na liniji, razrednega sovraž. pika? MaiklaveUzem ni in ne more biti , nikdar načelo delavskega gibanja. Kdor da>-.es zavestno vnaša v delavsko gibanje taka načela in metode, služi samo razred emu sovražniku. Taka natola in metode vnašajo v delavsko gibanje Vidalijevi frakcionaši. Edini argument, ki je še preostal frakcionašem, ko so docela razkrinka- li, je ta, da so na strani Sovjetske zveze. da uživajo solidarnost svetovnega demokratičnega gibanja, mi pa da smo izolirani itd. Resolucija Informb'roja jim daje, žal, nekaj možnosti, da še lahko varajo rekaj ljudi, toda bistva politike Vidalijevih frakć'onašev ta niti malo ne spremeni. Fraze ne morejo nadomestiti dejstev, ki pričajo, da so na protisovjetskih pozicijah, mi pa na strani interesov svetovnega delavskega gibanja. Ni bistveno formalno priznanje teh dejstev, ampak dejstva sama. Ta naša dejanja v korist našega in svetovnega delavskega gibanja pa bodo morala, kakor so že v preteklosti, nujno dobiti t"di mednarodno priznanje, ker ideja revoiuc'je in socializma v svetu zmaguje. Poraženi in strti - pa bodo vsi, ki skušajo zavirati razvoj in zmago soe'alizma; to si naj naši frakcionaši do^ro zapomnijo. Vsa politika Vidalijevih fr.akciqna-šev, je v resnici revizionizem dosledne revolucionarne linije delavskega gibanja — marksizma-leninizma. To pa ne zadene le Vidalijevih frakcionašev, ampak tudi vddstvo KPI, ki s tako nacionalistično politiko do tržaškega vprašanja in zanašanjem svojih oportunističnih odklonov delavsko gibanje da- je možnost in moralno kot politično oporo vsem frakcionašem, ki svojo, v bistvu protirevolucionarno aktivnost skrivajo za KPI; tega bi se moralo vodstvo KPI zavedati in potegniti iz tega potrebne zaključke v obrambo revolucionarne politike tržaškega delavskega gibanja. Dejstvo je, da je bilo vodstvo KPI na prvem zasedanju Informbiroja na Poljskem kritizirano in da je to kritiko tudi sprejemalo. Kritizirano je bilo predvsem zaradi nezaupanja v revolucionarne sile italijanskega proletariata. Danes pa kljub temu to Unijo nadaljuje. KPJ je vodila pravilno borbo za ustvarjanje ljudske armade, Ljudske fronte in ljudske oblasti. Ta politika KPJ je dobila priznanje na prvem zasedanjp Info-mbiroja. Kljub resoluciji Informbiroi^ ta politika ni bila spremenjena, na njej se gradi sedaj socializem v Jugoslaviji. Resolucija Informbiroja pa nudi po drugi strani sedaj objektivno podnoro KPI pri nadaljevanju nacionalistične politike do tržaškega vprašanja, politike, ki je še vsa obremenjena z napakami in slabostmi preteklosti i,n to tak mi, ki so bile kritizirane na prvem zasedanju Informibkoja. To je sicer žalostna u-gotovi.tiev, vendar preko nje ne moremo,, ko obravnavamo vsa ta vprašanja. i (Nadaljevanje sledi) čani odbor v svojo vas, Novovaščani pa v svojo in tako je to vprašanje še vedno na dnevnem redu. Ker tega vprašanja niso mogli rešiti, naj poprej začnejo zidati ntzv sedež KLO in nato naj se začasno preselijo v eno ali drugo vas, kjer je pač primernejši prostor. Tako je tudi KLO ukrenil in pred dnevi so (bili po vseh štirih vaseh sestanki, kjer so diskutirali, kje naj bi se zidal nov sedež KLO. Da bi demokratičneje rešili to vprašanje, so istočasno izvedli volitve po vseh štirih vaseh. V Šempetru se je na množičnem sestanku razvila široka diskusija ob vprašanju. Večina ljudi je bila za zidanje novega KLO na Križišču, ker je tam zadruga, v tej bližini je tudi mnogo polj šempetrskih kmetovalcev in podobno. Toda nikakor ni hoteli pristati za zidanje novega sedeža KLO v Novi vasi. Ko je tovariš Špeh Ivan dal na glasovanje oba predloga (v Novi vasi in Ravnu), so volilci glasovali za zidanje v Ravnu. Rezultat volitev je bil naslednji: od 403 volivcev jih je za zidanje v Ravnu 401, dva sta se vzdržala glasovanja. Na sestanku v Novi vasi pa je bil rezultat volitev tale: od 206 volivcev je volilo Novo vas 205, medtem ko je bil en volilec za zidanje sedeža v Ravnu. V Krkavčah je bil tale rezultat: nekaj nad 400 volivcev imajo, vsi so glasovali za zidanje novega sedeža KLO v Ravnu. V Padni pa so na sestanku zahtevali graditev novega sedeža na Križišču Šempetra in ne v Novi vasi. Na ta način je razvidno, da pri takih demokratičnih volitvah zmaga le večina, ne pa ena vas ali naselje. Tako nam je razvidno iz teh podat-lto’r, da bodo v kratkem času začeli graditi nov sedež KLO v Ravnu. Pri najmlajših v tovarni »ISKRA« v Kranju T I X * S i ■ ^ Takšnih domov veselja, igre in zdravja je na tisoče v socialistični Jugoslaviji V' malem -paricu za tovarno »Iskra« v Kranja; so v velikem belem poslop. ju ottoške jasli za otroke delavcev iz velika ,a precizne mehanike »Isk a«. V m ogih jaslih sem že bil, toda tako le,:o urejene in opremljene kot so te, še nisem videl. •Nadvse prijazna u-Mavnica, me . je sp ejela v sprejemni sobi. Bil je ravno ponedeljek. Mamice so prinašale svoje mal ke. Cisto napravljene otroške ■ egoyaike, so jih sprejete v var* stvo, in odi-es'e. -.,eyje v igralnico, manjše — --dolinke pa v,- spairuco. Ho ei sem j!m slediti, tod2 upravnica me je zadržala in posvarila, da pri njih vlada red in snaga. Zato sem. moral ohleM beln p..pio In sl lepo. očistiti fe- lje zn svete! parket. Gospodarske vesti j ~~ iz Jugoslavije Leta 1949 so v reški ladjedelnici zgradili prve vlačilce z doma izdelanimi parnimi pogonskimi stroji po 600 konjskih moči. Lani pa so začeli take parne stroje izdelovati tudi v splitski ladjedelnici »Vicko Krstulo-vič«. Izdelali so že prva dva taka stro. -ja RO ,600 konjskih moči, ki bosta v kratkem služila za pogon novih vlačilcev. V letošnjem letu pa bodo dovršili še tri take stroje. . ® RiläSkn zad-'U2o v IVovinju je izpolnila vse .obveznosti, ki jih je prevzela. na svoji . tretji letni skupšč ni. Proizvajalni načrt ribištva je presegla za 96 odstotkov. Proizvajalni načrt za leto 1950, ki ga je določilo ministrstvo za ribarstvo je predvideval 406.000 kilogramov. Zadruga pa je nalovila 798.948 kilogramov. - ' - * Nova veiika tovarna celuloze v Prle-doru je že lani dobila tudi svojo lastno termoelektrarno ;*s prvim turboa-gregatom za 2.000 kilovatov. Turbo-montažpa skupina tovarne parn>h turbin Edvard Kardelj iž Karlovca pa je te dni montirala parne turbine za drugi, agregat z enako zmogljivostjo dvatisoč agregatorjev. Z montažo drugega agregata se bo povečala zmogljivost termoelektrarne na 4.000 kilovatov. ; * Tovarna »Fotokemika« na Hrvatskem izdeluje na leto 500.000 kvadratnih metrov fotografskega papirja in 165.000 zavitkov za kopiranje načrtov, s čim prihranijo na leto okoli 35 milijonov deviznih din. * ' Zvezna vlada je izdala odločbo o kategorizaciji javnih cest. Odločba vsebuje tudi seznam cest prvega reda. Skupna dolžina teh cest znaša 9.408 kilometrov. Največja dolžina cest prvega reda odpade na ljudsko republiko Srbijo in sicer 3.325 kilometrov. Na Slovenijo pa odpade 546 kilometrov. Veliko svetlo poslopje je razdeljeno na dva dela. V enem delu ima svoje domovanje 18 dojenčkov. Iz sprejemnice sem prišel v veliko svetlo, sobo z. 18 malimi posteljicami. »To je spalnica za naše dojenčke«, mi je razložila upravnica, ko sem opazoval red, snago in čistočo, ki je vladala v sobi. Nekaj malih gostov je že spokojno spalo, nekaj se jih je nagibalo čez varne ograje, tam v kotu pa je eden vekal. Toda sestra je bila hitro pri njem, poiskala mu je dr do in moli državljan je bi] pomirjen. V oddelk i najmlajših smo. pi ogledali lepo urejeno pralnico, kopalnico, bolniško sobo. ki pa je bila t. euutno prazna. Saj so bili vsi doje čk ;»d-;>yi kot ribe. Kar,z u deph ličec jirn, je cd-150 alo zdravje Veljko p,- i • prn o -n k zd-av.iu malih tudi posebna kuhinja,za dojenčke. V drugem delu pa imajo še več prostorov, že malo večji cicibančki — hčerke in sinovi delavčevi,»Iskre«. Stene v veliki igralnici so polne umetniških slik iz pravljic. Ip koliko lepih igrač imajo, padvse lepo izdelano belo pohištvo, tobogane, vozičke — vse to so izdelali delavci — mizarji »Iskre« sami. Mamice, ki v začetku .niso zaupale svoje malčke jasilim,, so bile potolažene že ko so prvič videle ta nadvse pri- wm ■ } flTi»- liClltìh i ' : ? liV-čA, t - V prostorni, svetli stavbi ima tovarna »Iskra« svoje jasli jeten dom za dojenčke in cicibančke. Sedaj bcezkrbno in -z veseljem prinašajo vsak ponedeljek svoje otroke v jasli in jih s polnim zaupanjem prepustijo vzgojiteljicam. Ves teden se lahko brez skrbi posvetijo delu v tovarni. Ob sobotah pa vzamejo malčke domov. Uprava tovarne, ki je zgradila in nadvse lepo uredila jasli že pred nekaj meseci, še naprej vestno skrbi, zanje. Direktor »Iskre« večkrat skoči v jasli, da pogleda, kako gre malim cicibančkom. Ti pa so vedno zadovoljni, polni smeha, pesmi in igre. Dojenčki pa pridno kramljajo v svoji govorici, seveda pa tudi jokanja ne manjka. . Človek, ki obišče ta raj mladosti, se kar pomladi medtem živžajem. In da vam povem resnico, mali cicibančki so me povabili v kolo In zaplesal sem z njimi, da je bilo veselje. Pozabil sem na leta, ki jih imam že na križu. Takšnih domov veselja, pesmi, igre in zdravja jie na stotine po vsej državi. - B. Z 31. januarjem smo zaprli za seboj učilnice vseh osnovnih šol našega okrožja in s tem pustili za seboj prvo polletje tega učnega leta. Zaenkrat še ne moremo govoriti o učnih uspehih, ki jih bodo nadzorniki zbrali šele okoli polovice februarja, Lahko pa spregovorimo nekaj besed o splošnem stanju v našem osnovnem šolstvu. Na deželi opazimo premalo pozornosti za šolo in učence s strani staršev. Starši ne pazijo, če njihovi otroci redno hodijo v šolo, ne pazijo,' če redno napravijo svoje domače vaje, obremenjujejo jih z delom že pred šolsko uro, tako da prihajajo otroci v šolo trudni itd. Zanimivo pa je prav dejstvo, da so šole najboljše prav tarti, kjer so odbori najboljši. Zakaj? Prav nič čudnega! Kjer je odbor dober, tam je gotovo ljudstvo- izbralo najboljše tovariše, tiste, ki pri njem uživajo največje zaupanje. Zaupanje pa je med prebivalci tega kraja osnovna gonilna sila, ki veže odbor z ljudstvom in ob tem splošnem sodelovanju imamo tudi plcdno sodelovanje na kultur,no-prosvetnem polju. Ce stvar vzamemo s strani pozornosti posameznih staršev, tedaj mo- ramo poudariti, da imamo vendarle več takih staršev, ki zares skrbijo za svoje otroke. Starši se namreč vedno bolj zavedajo, da je dobra vzgoja obenem temeljni pogoj za smotrni napredek njihovih otrok v zrelih letih. Vendar bi morali poudariti, da tukaj še ne opažamo tiste povezave med množičnimi organizacijami in starši, ki bi si jo želeli. Prej smo omenili ljudske odbore — to pa je le oblastna, linija. Zdaj bi hoteli govoriti le o množičnih organizacijah, predvsem o mladinskih organizacijah. Danes mladinske organizacije sploh ne delujejo na šolskem polju. Potrebno bi bilo usmeriti pionirsko! organizacijo na pot pomoči šoli, na pot izpopolnitve tistega dela učenja, ki ga ne zajema šola in psihološko vzgojnega dela. Pionirska organizacija je tisti del družbenega življenja naših otrok, ki jih navaja k skupnemu življenju — zabavi in delu — ki bi od njih napravilo prave državljane nove napredne skupnosti. Pionirska organizacija bo tudi tista spona med starši in šolo. Ce starši ne bodo prišli v šolo pogledat, kako napreduje njihov otrok, tedaj bo poskrbela pionirska organizacija za potrebno vezo in bo opozorila Ljudski duhovnik IVAN TRINKO je praznoval 25. januarja svoj 82. rojstni dan Mali cicibančki v svo ji igralni sobi Vsaka mati čuti nekako večje nagnjenje do otroka, ki ga nima pri sebi. Vsaka mati čuti, da tudi ta otrok hrepeni za njo in da brez nje ne more živeti srečnega življenja. Naša mati Slovenija ima tudi ta-kéga otrdka, rtajsiinejšega otroka: Beneško Slovenijo. Tam živi naše ljudstvo in že od zdavnaj z mu:ko in težavo hrani svoje bistvo in obličje slovenskega o-, traka. Razmere so težavne; ljudstvo brez šol, brez lastnih gospodarskih ustanov, brez upravne zaščite itd. se le s težavo upira. Edina njegova u-pora je v kmečkih gospodarstvih, ki dajejo . nekako skromno zavetišče temu nacionalno nezaščitenemu ljudstvu, Vsaka druga višja oblika go-, spodarskih ustanov je v rokah večinskega naroda: Italijanov. Zato se tudi dogaja, d.a so Slovenci tudi gospodarsko podložni svojim sosedom v vseh tistih oblikah gospodarskega delovanja, ki bi jih lahko privedlo do večje nacionalne razgibanosti in avtonomije. KAKŠNE KNJIQE JbLl slovenski književniki in pesniki Slovenski pesniki in piSateUi so izdali po vojni že precej del, novel, po. vesti, romanov, gledaliških dÄ, pesmi, raznih spisov za mladino itd. Vsebino so zajemali iz življenja pred vojno in med narodnoosvobodilno, borbo ter iz današnje borbe za preporod domovine. ja»»* m, HA,, O skrivnostih Jegulja je med ribami precejšnja posebnost. Ima zelo ludno naravo in vedenje. To je vzbudilo veliko pozornost, zlasti prirodoslovcem. Ima kačasto obliko. More živeti v morju in v sladki vodi. Dogodè se pa tudi primeri, da zapusti vodo in se plazi na suho in lahko celo pleza. Zlasti pa zanima človeka njena selitev iz gorskih potokov, rek in ribovnikov v temne globine Atlantika. Ze dolgo nam je znano, da se jegulja zadržuje po več let v sladki vodi, preden doraste in se poda v morje. Vendar pa se nam zdi čudno, kako pri-de jegulja v sladko vodo? ko se tam niti ne drsti in še niti ne vrača iz morja. Ta uganka je zelo dolgo mučila učenjake ih ljubitelje narave, dokler mi odpravi Danca Smitha in dru-g!m ekspedicijam uspelo, da so odkrili skrivnost te čudovite ribe. Jegulja se približno enajst let nahaja v sladki vodi, potem pa se prične pripravljati na svojp prvo in edino drstenje. Drsti se v globinah Atlantika, zato pa mora preplavati velike razdalje vzdolž rek in širnih morij-. Toda pri tej selitvi se jegulja zelo spremeni radi menjavanja življenjskega okolja. Kadi globine, pritiska in teme, se ji oči skoraj štirikrat povečajo, barva pa se iz sivozelene izpreme. ni v temnozeleno, trebušna stran pa postane svetlejša. Tako imenovana 'evropska jegulja živi v »vseh rekah, ki se izlivajo v Atlantski ocean v Evropi in v Severni Afriki, našli pa so jo že v Črnem morju. Iz vseh teh rek, •Pa naj si bo v Jadranu ,ali, pa v Finskem zalivu, v Afriki ali pa v Kanalskem prelivu, se selijo jegulje vedno na eno in isto mesto v Atlantiku v bližini Be.mudov. V teh temnih, človeku doslej, še nedostopnih globinah, izležejo spolno zrele jegulje nekaj mil.Jonov jajčec, nakar poginejo. To pa se zgodi radi tega, ker porabijo prgveč moči in hrane za dozoritev mnogoštevilnih jajčec in tudi. naporno potovanje jih preveč -utrudi, ‘da bi še lahko, živele. Doslej učenjaki niso še ujeli nobene jegulje, ki bi bila drsti-tev preživela. Nekateri biologi pa celo trdijo, da se jegulja med svojim dolgotrajnim potovanjem niti ne hrani. Prozorne, podolgovate ličinke, ki se razvijajo iz oplojenih. jajčec, se pomikajo približno tri leta po morjih. Hranijo se z drobnimi morskimi bitji — planktonom, kj ie v morju tako razširjena ko bakterje v zraku. Konec tretjega leta pa prispejo do evropske obale. Manjše ličinke se spremene v jeguljice, katere so nato še nekaj časa prozorne., Kmalu, se prično seliti. v reke in jezera, od koder so se nekoč selili njihovi roditelji. Čudno je tudi to,- da se v reke sel jo le. samice, dočim osta ejo samci v morju blizu rečnih izlivov. Sani ca doseže v desetih do dvanajstih letih dolžino enega metra in težo dveh kilogramov, medtem ko zraste samec le do pol metra. Ameriška vrsta jegulj se ie malo razlikuje od evropskih. Drstijo se sk&raj na istem mestu, vendar je tu ne- razumljiv pojav, da se ličinke ne pomešajo, ampak se evropska vrsta poda proti Evropi, ameriška pa proti Ameriki. Ker je pot do Amerike Mirio-go krajša, pot-ebujejo ličinke le feto dni bivanja v morju, nato pa so že godne n,a selitev v sladke vode. Zelo učinkovito sredstvo, s ^a,te-> rim jegulja ščiti obstoj svoje Vrsté, je ravno velika plodnost. Sapio tako je mogoče, da uspešno kljubujejo mnogim nevarnostim, ki so jim ličinke in odrasle jegulje izpostvljene. ^ ., Lov na jegulje je na evropski obali zelo velik; love jih zlasti tedaj, ko se selijo v morje. V Jugoslaviji znaša lov preko 100 ton letnOj-btSM tega števila odpade osemdeset ,pop le na reko Neretvo. Pri ' nas v Istri jegulj ne lovimo, ker se lov ne bi izplačal in vidimo jegulje le poredkoma. Znano je, da zdrži jegulja tudi pre. cej časa izven vode. To ji omogočajo majhne škržne odprtine: Škrge ji ostanejo precej časa mck'e, kar je,za samo dihanje neobhodno potreBno. Večkrat so že našli. jeguljo,,.kp^e-: je .ponoči plazila po travniki?. ,ve£ Jggp-metrov daleč v sosednjo vodo,- lz,.ie-ga se da,sklepati, da irrja-.jegUiljSjizelo fin in dobro razvit čut za zaznavanje vode na velike daljave. Večkrat se loti celo plezati; našli sp; Je,,Tja-< strehi in tudi iz akvarlijevl iivjSČKfat uide. Precej je občutljiva tučtf *a’zračni tlak, zelo hitro zazna zračne de- premisjje in slabo vreme. sbslv Kri jeguljie je zelo strupena in paziti moramo; da nam ne pride na .ramo. O tem: se lahko prepri^rpo če položimo kapljico na jezi’339-da ta strup že pri manjš-ih 'temperaturah razpade in se nam kuliagih in praženih jegulj ni treba ■PHbami uživajo v zapadno evropskih ..kjihiöj&h precejšen sloves. Jegulja nas s svojim spolzkim' :in gibčnim trufJom spominja na kače. Kožo ji pokrivajo zelo drobcene luskine. Zelo, sta ji podobna gruj in murena, oba prebivalca Jadrana. Sedaj še ne poznamo vzroka selitve jegulje v globine Atlantskega oceja-na. Za sedaj je še nemogoče dognati, kako morajo jegulje najti ista mesta dfstitve, ki so odda!jena od rečnih bivališč na tisoče Kilometrov. Ta vzrok mora ležati prav v ribi sami. Lahko, da je to vzrok sp omembe njenega notranjega stanja, spolnih žlez ali pa kaj podobnega. Toda pride ' čas, ko tudi to vprašanje ne bo več- uganka. Napredujoča biologija nam bo o’rijas. nila ta tajinsteni pojav. Eno najverjetnejših tolmačenj je, da se jegulje in druge ribe selijo na osnovi spreminjanja medsebojne lege kontinentov v teku dolgih geoloških obdobij. Nekateri učenjaki, ki so zavzeli omejeno stališče, trdijo, da je v tem vzrok dolge poti do njenih dr-stišč. Prvotno, ko sta bili Evropa in Amerika še blizu skupaj, so se jegulje obeh kontinentov hodile drstit v mòrje blizu obale. Toda u teku šta- Tudi letos pripravljajo vrsto novih del.: Pisatelj France Bevk, ki je nedavno izpolnil šestdeseto leto je v svojem plodnem pisateljskem ustvarjanju doslej dopolnil Slovencem že 62 knjig, povesti in daljših novel. Lani je izšla njegova zbirka novel pod naslovom »Obračun«, za letos pa pripravlja .Državna Založba Slovenije prva drva zvezka njegovih zbranih del. DelS Franceta Bevka so med ljudstvom želo popularna. Na vsaki 'strani njegove knjige se čuti, da pi-satelj res živi i,n čustvuje z ljudstvom, zato pa je pri ljudeh tudi tako priljubljen. Nedavno je bil izdan tudi njegov scenarij za umetniški film, ki ga je snemalo slovensko filmsko podjetje. »Triglav film« in ga bomo pod naslovom »Se bo kdaj pomlad« začeli v kratkm predvajali v Sloveniji. Kakor France Bevk je tudi pisatelj Ciril . Kosmač doma s Primorskega. Tudi Kosmiač se je že izkazal z dobrim-filmskim scenarijem, po katerem je bil posnet prvi slovenski umetniški film pod naslovom i»Na svoji zemlji«, ki je bil predvajan tudi v Ameriki. Ciril Kosmač je pravi otrok z ljudstva. Ima samo dva razreda italijanske meščanske šole. Pisati je začel iz stiske —'zaradi honorarja. S šolanjem pa je nadaljeval, ko mu je bilo že 24 tet. Danes obvlada sedem jezikov. PiiSal je že pred vojno v vodilne slovenske revije krajše novele. Po o-svoboditvi, ko se je vrnij s partizanov, je izdal zbirko novel pod naslovom »Sreča i,n kruh«. To knjigo zdaj prevajajo v srbohrvaščino. Zdaj piše dve daljši noveli in roman »Domovina na vasi«. Pisatelj Juš Kozak, ki je .upravnik Slovenskega narodnega gledališka, piše drugi del romana, ki je izšel po vojni .»Lesena, žlica«. Braiko Kreft, kj je poleg. drugega ustvaril že mnogo posrečenih «jdrskin dei.,med drugim »Celjske grofe«, ki jih z velikim uspehom igra Slovensko narodno, gledališče, piše novci dramo z naslovom »Jugoslovansko vprašanje«, v kateri je, zajet problem Jugoslavije ip Informbiroja, problem neodvisnosti male države. Drama se odigrava med diplomati na Dunaju leta. 1949. V kratkem bodo izšle tudi Kreftove »Zgodbe iz nekdanjih dni«, zbirka no. vel izpred vojne, ter scenarij »Prešeren«. Tudi pisatelj Ivan Potrč , obravnava problem Informbiroja v svojem tretjem delu dramske trilogije »Krefli«, poleg .tega bo napisal tudi scenarij za nov film pdd naslovom »Vinograd«. ' Znan partizanski pesnik Matej Bpr bo letos izdal pesniško zbirko z naslovom »Bršljan nad jezerom« ter dvoje mladinskih del. Dalje bosta izdala zbrko svojih pesmi pesnik Cene Vipotnik in pesnica Lili Novy. Plodoviti opisovalec Prekmurja pisatelj Miško Kranjec bo vrsti svojih romanov letos dodal novo knjigo novel, pisatelj Edvard Kocbek pa bo dokončal drugi del partizanskega dnevnika, ki je izšel pod naslovom »Tovarišija«. Anton Ingolič avtor »Savinjskih splavarjev«, »Lokarjev« in drugih povesti in novel, ki so pa že pred vojno priljubile pri ljuldeh, je po osvoboditvi napisal že več povesti. Zdaj piše roman o tihotapcu, ki pride med partizane im postane koristen član človeške družbe. Tržaški pisatelj Jože Pahor pripravlja življenjepis -Josipa Jurčiča, ki bo izšel v obliki romana pod naslovom »Pot desetega brata«. Pisatelj Tone SeVškar pa niše roman iz življenja partizanov mornarjev in mladinsko povest »Reka pripoveduje«. Za osemdeseto obletnico rojstva naj-starejšega slovenskega pisatelja Frana Finžgarja pripravlja Državna založba Slovenije zbirko njegovih zbranih črtic in novel pod naslovom »Njiva«. Tako izgleda, da bo letošnja slovenska knjižna letina zelo plodna. Nizozemska vlada je zaradi pomanjkanja premoga sklenila, da bo, od 1. februarja dalje znižala za 20 odstotkov preskrbo tovarn in plinarn s nremo-gom. Tudi pri pontn,iških vlakih so uvedli omejitve. Saj je znano, da kmet ne more vzdržati enega ot oškega vrtca, osnovne šole ali podobnega na privatni osnovi in z lastnimi sredstvi,. saj ta-le kmet ima komaj toliko sredstev, da le s težavo preživlja sebe in svojo dpužino. In vendar, tudi v teh žalostnih raz-me-ah to lj dstvo vztraja! Ljudska duhovščina je s-et rodila mu slovenskemu življu na Beneškem, zunanji tolmač notranjosti Beneških Slovencev. Zato tudi kadar rečemo Ivan Trinko, takoj- pomislimo na Beneško Slovenijo. Ta mož je v Benečiji dočakal 82. let. Ivan Trinko je steber okoli katerega se dviga in ob katerem raste nacionalna zavest vseh današnjih beneških Slovencev. Trinko pa je tak steber, da se na njega -prav lagodno osloni vse tamošnje nate prebivalstvo, kajti močan je tako, da ni strahu za tisto ljudstvo, ki stoji ob njem. Lik Trinka se danes dviga iznad grebenov in obronkov Slovenske Benečije ter bdi nad njo. Vse življenje in delo je posvetil tamošnjemu ljudstvu, ga opeval v vezani in prosti besed«, pisal o njem v domačem in tujem jeziku, branil njegove pravice do življenja, napredka in kulture. Toda naš slavljenec Trinko je u-stvarjal na znanstvena, zgodovinski in umetnostni njivi ter izpričal kako so bogati prirodni darovi našega človeka in kako strmo visoko ga more dvigniti njegovo hrepenenje po duhovnem poletu, po kulturi lastne o-sebnosti, po vsestranski popolnosti. V Vidmu — v Furlaniji — kjer je prebil večino svojega življenja, je kot kulturnik zavzemal eno najvidnejših mest. Po svoji bogati, izklesani osebnosti je priboril naši manjšini neko priznanje in spoštovanje»— vsaj med najbolj naprednimi in strpnimi razumniki tega mesta. Med našim ljudstvom pa je zbudil zavest in ponos, da so Slovenci, del vsega slovenskega naroda. živeti in delovati je moral kot o-sauljenec. Bil je pravi glasnik in tolmač našega življenja, trpljenja in zapostavljenja. A tudi njegov svetli lik, njegova čista osebnost ni žela v videmskem kulturnm krogu, pri političnih veljakih in cerkveni oblasti nobenega sadu v obliki, ki bi mogla koristiti naši zapostavljeni Slovenski Benečiji. Naša revna deželica je životarila še dalje b”ez šol. naš človek pa brez stikov s svojim narodnim telesom. Se v cerkvi so zapirali duri slovenski besedi od dneva v dan, celo pod okriljem najvišje cerkvene oblasti. Vendar naj se naš slavljenec zaveda, da njegov trud ni bil brez bogate nagrade. Narodi, ljudstva in zlasti narodne manjšine živijo in ne morejo umreti kadar imajo v svoji sredi tako velike može. Zgodovinski dogodki bodo sedaj pljusnili tiuidi ob našo Slovensko Benečijo in ji prinesli tisto, po čemer je stoletja in stoletja zavestno ali podzavestno koprnela; •svobodo narodnega izživljanja, gmotni in duhovni napredek, topli objem bratske krvi. Poudariti pa moramo obenem, da sta njegov zgled in njegova beseda v dneh osvobodilne borbe na skrajnem robu slovenskega ozemlja bodrila rojake in borce, naj vztrajajo v najtežjih čas!h. Ta zgled in ta beseda jih še zmeraj utrjujeta v neomajnem prepričanju, da mora končno zmagati pravica. : starše o nerednostih ali napakah njihovega otroka. Prav—tako pa tudi o učnih uspehih njijjoyjh otrok. Prav s tega gledišča moramo gledati danes na vprašanje rastoče nediscipliniranosti med otroci. . Znano je, da je pri nas veliko pomanjkanje delovne sile in da tudi žene z delom prispevajo, k izgradnji na vseh poljih javnega življenja. Zato se dogaja tudi, da so otroci; po katero uro na dan brez nadzorstva staršev. Naša pionirska organizacija b! prav z lahkoto rešila, to odprto vprašanje z otvoritvijo dečjih kotičkov. Teh kotičkov bi bili otroci zaščiteni pred slabimi vplivi in bi se obenem lahko učili. Psihološko moralna vzgoja je torej nezadostna in j0‘ je treba čim prej popraviti. Drugo vprašanje je telesna vzgoja. Telesna vzgoja je popolnoma opuščena. Ce pionirska organizacija n« druži otrok izven šole ia jih vadi v telesnih vajah, bi morala šola tembolj paziti na telesno vzgojo otrok. V tem pogledu nam izgleda, da gre deloma tudi na pomanjkanje dobre volje, kajti vsaj deloma bi bili lahko rešili vprašanje par ur telovadbe. Kaj pa ročno delo? Otroci iz tretjega in četrtega razreda že morajo začeti z ročnim delom. Ni res, da se jpora deklica osloniti samo na znanje ročnih del njene matere. Toda šola bi morala imeti v programu ta predmet. Pa dečki? Ali oni nimajo pravice do znanja ročnih del? Pletenje košaric je za pionirje zelo koristno znanje, prav tako. tudi vezanje knjig, cepljenje raznega sadnega drevja in podobno. Za deklice pa pletenje nogavic ali vezanje torbic. Nekateri pravijo, da ni potrebne volne. Je že res, da volne v prosti prodaji ni, če bi se pa šolska uprava zanimala, hi verjetno lahko dobila nekaj volne, ki jo prodajajo na bone. Posebno bi oblast šja na roko šoli, če bi ta izdelovala predmete za sirote ali sploh za socialne ustanove. V glavnem pa lahko rečemo, da smo zadovoljni z napredkom v naših Osnovnih šolah, ki se lahko izpopolnjujejo tako v učnih močeh kakor V programih. Nekaj o slovenskih .M Pust — dan veselja in norenja. O pustu si človek dene masko na obraz, obleče mogočo im nemogočo modno ša ro, da se pod krinko nepoznane maškare po mili volji iznori. Otroci se navadno našemijo .že teden dni pred pustom. Skačejo po cestah, uganjajo burke in se veselijo kot nikoli v letu. Torej moremo reči, da je današnji smisel pusta zgolj v veseljačenju in norenju. To pa je bilo včasih povsem drugače. , j V poganski davnimi in ponekod tudi še po nastopu krščanstva je imel pust povsem drug značaj. Pustni torek je pcmehij starim ljudem nekak mejnik med zimo in pomladjo. Na ta dan je paganski kmet v svoji vražjevernosti preganjal zimo in njene sile. Priklical je blage pomladanske sape, ki bi prenesle rodovitnost na njegova polja. To čaranje rodovitnosti je postalo sčasoma običaj, ki so ga ljudje dedovali iz roda v rod. im nekaj teh o-bičajev se je ohranilo celo do danes. Ce bi imeli priliko, da na dan pusta obhodimo vse slovenske kraje, bi videli, da se je največ teh starih pustnih običajev ohranilo na Vzhodnem Štajerskem. Tu srečujemo nà dan pusta po vaseh vse mogoče maškare, mied (katerimi so .najznačilnejše one, ki imajo maske z živalsko podobo. Vse to se je ohranilo še iz časov poganstva, kajti živali so imele v poganski veri čarodejno moč. Zelo značilen za vzhondno Štajersko je tudi kurent a1 i Kožuhar, kakor ga nazivajo nekateri. Oblečen je v težak narobe obrnjen kožuh. Glavo ima pokrito z veliko. živalski glavi podobno masko. Iz »gobca« miu visi dolg rdeč jezik, na Vofna brez prestanka Odkar se je končala druga svetovna vojna, boji na svetu niso prenehali. Čeprav si je vsakdo takrat, ko je podpisala Nemčija in pozneje Japonska kapitulacijo zamislil mir, življenje brez vojne. Toda hudo, zelo so se zmotili tisti, ki ,so napovedali takrat trajen mir za vse narode na svetu. Takšnega miru pravzaprav š.e do danes n.i bilo. Komaj šest ur po kapitulaciji Japonske (6. septembra 1945) je Mao Ce Tung vodil borbo za osvoboditev dežele, ki pa se je končala z zmago Mao Ce Tungove vojske. Kom,aj. dober mesec dni po zadetku vojne na Kitajskem, je izbruhnila domovinska 0 NARODNOSTNEM SESTAVU PREBIVALSTVA MESTA KOPER V LETU 1880 Italijanski iredentist'čhi zgodovinar! i ji so tndili in še trdijo, da jie Koper čisto italijansko mesto. Tak naj bi bil v minulih (Stoletjih i,n tak tudi dandanes. Vse take in podobne trditve so inerazdruženo povezane z razvojem italijanskega imperializma. Ruržoazij? uvršča šole v isto vrsto ma pr. vojašnice ali. pa zapore, Italijanske šole po postale, zlasti po letu 1870 žarišče iredentizma te- .šovinizma. Vzgoja v tej smeri je bila imperialistom potrebna, -da bi lahko vodili vojne ter Si»-ili mede svoje- države. Pri takem početju, sp jim bili. ponavadi na poti Slovani. Bo torej razumljivo, da o Kopru niso mogli napisati nič drugega, kakor da je »città italianissima«. Zgodovina pa nam pripoveduje, da ni tako. Istrski zgbdovinarTommasin.i je povda’-jal, da govorijo v Kopru italijansko le plemenita'« ter drogi bogati ljudje. Tako je bilo v prvi polovici 17. sto-. let j a! Ce bi šli : še nazaj, pa bi, lahko ugdt;OV*li, da S’övenci živijo v Korru že mnogo stoletij. Toda, poglejmo se- rejle zemeljske zgodov!ne — terciaru ( daj, kako je bilo v ^Kopru leta 1880 s biš-o posesi-jo! Listine mestnega ana-gràfskéga'iiradà govorijo o tem do' o'j daljša. jasno Koprčan) so imeli takrat v svo- I SR1'^ DO.' ji posesti 1168 zgradb (všteti tudi sa- sta se kontinenta pričela odmikati in pot jegulj je.postajala dffljša in mostan«) ter zgradbe, ki so last občine). Ce izuzamemo neèatere slučaje mešane posesti ter javne zgradbe, ostane 1006 zasebnih lastnikov, od katerih pa Imajo nekateri tudi po več hiš. 580 hišnih posestnikov ima take priimke, ki zvenijo italijansko ter kažejo, da je ta del prebivalcev v večji meri italijanskega porekla. Priimki 426 hišnih posestnikov pa kažejo očitno na slovansko poreklo. Na prve odpade 5*7,7 %, na druge pa 42,3 %. Pri takem razmerju ne more biti seveda govora o italijanskem značaju Kopra! Navedenega leta je bilo v Kopru 32 hišnih posestnikov, ki so se pisali Marsich (Maršič ali Marčič) ter imeli vsi skupaj 39 hiš. Bilo je nadalje 23 hišnih posestnikov, ki so se pisali Lon-zar (Lončar) ter imeli vsi skupaj 26 hiš. Hišnih posestnikov, ki so se pisali Godinja pa 8. Kocijančiči so imeli kot hišni posestniki (9) 11 hiš. Takih primerov bi lahko navedli še več. Iz spiska imen hišnih posestimkov izhaja nadalje, da slovenski priimki, ki jih najdemo v Kopru, ne izhajajo iz naseljevanja iz oddaljenih krajev, Gre se v glavnem za ljudi, ki so prav tu doma. Najbolj ob'čajni priimki v Kopru, ki so slovanskega porekla, so naslednji: Jurko, Dobrila, Cernivani, Du- šica, Budica, Benčič, Bratina, Pribec, Kralj, Zobec, Černič, Mairtiša, Skok, Blažič, Bernetič, Valentič, Pečar, Sav-rin, Mihelič, Belčič, Križman, Ivančič itd. Poitalijančevanje v Kopru je privedlo do tega, da so^ačeli pisati mnoga slovenska imena v zelo,popačeni obliki. Tak je brez dvoma primer hišnih posestnikov, ki se pišejo Or]ini ter Gi-ursi. številni priimki kakor Bratti, Zucca, Žago, Leiposin.i itd. so prav tako slovanskega porekla, ra smo jih vendarle štel) med itali'« ske. Pndrob na analiza porekla posameznih hišnih posestnikov bi gotovo dvignila odstotek 42,3 ma preko 50. i.vr- • •'■' Zanimivo je še, da najdemo mnogo hiš-ih posestnikov s slovenskimi priimki t”d< v sredmi mesta (ria nr. v Ca’i'ghefia). ki velja za najbolj ita-l/jnasko Nekate-i od teh nosestnikov imajo po 2 in tudi po 3 hiše! Naša kratik.a izdajanja dokazujejo kaj zgovorno, da so italijanski iredentistični zgodovinarji tukajšnjo zgodovino popolnoma potvorili. ViožTi bomo imo-ali vse sile, da odstranimo po-tvo be ter ves razvoj nrikažemo tako, kakor je na tem ozemlju v resnici potekal. vojna v Grčiji, ki pa je po zaslugi Moskve klaverno razpadla. Leta 1945 se je začela vojna v Libanonu, sledi, lo je bombardiranje Damaska in državljanska vojna v Maleziji. Naslednje leto je vznikla državljanska vojna v Burmi in Indokini, isto leto se je začela vstaja ‘ Hiksov na Filipinih. Leta 1947 so se postavili prebivalci Madagaskarja po robu .francoski kolonialni vojski, začela se je vojna v Indoneziji in je izbruhnila vstaja v Penžabu. Tudi leto 1948 ni ostalo brez voin. Vojno klanje se je zabelo v Palestini, spopadla sta se Hindustan im Pakistan, nadalje začela se je državljanska vojna v Hajderabadn in državljanska vojna v Je'emu. nato pa borbe v Indoneziji, ki so se vlekle vse do najnovejše vojne na Koreji. Kje pa sledi vojna sedaj?? Antologija slovenskih pesmi v Rimu V Rimu je izšla prva antologija novejših slovenskih pesmi v italijanskem prevod i. Izčrpan predgovor antologiji, v katerem je očrtana s’oven-ska zgodovina,, kultura in književni razvoj od Primoža Trubarja do Kajuha, je napisal znani italijanski slavist., pesnik Luigi Salvini. Salvini izraža v svojem predgovoru občudovanje majhnemu Slovenskemu narodu, ki mu je usnelo, ne le noreti se vsem vrstam sovražnikov, amnak tudi ustvariti zäv'dljivo narodno kulturo, čeprav stalno živi na prostoru izpostavljenem vsem vetrovom. Sal-vinijeva antologia vsebuje 127 nesmi in 32 slovenskih pesmkov. Največ pesmi je Prešernovih in Zupan'ixevih. Hkrati je izšla v Milanu v p»redbi Pietra De Cutteja A-tologija tujih pesmi. V tem delu je 10 srbskih, hrvatskih in slove-sk h pesnikov zastopanih z 11 pesmimi. Družba »Smnd'ey«, eden 'zmed največjih proizvajalcev konzervirane hra. ne v Veliki B itaniji bo zaprla šest svojih tovarn, ker ji primanjkuje kositra za izdelavo bele pločevine. glavi pa ima rogova, k,i sta okrašena s pisanimi trakovi... Okoli pasu ima pripeto verigo, na njej pa več kravjih zvoncev, v roki drži galico, ki je ovita z ježevo kožo. 'Seveda je še mnogo drugih značllpejsm mašker, ki so ohranile svoja stara imena. Omenim naj samo kamelo, medveda, risa in picka. Na Kranjskem so včasih poznali »brina«, ki je oponašala konja ali kozla. Seveda imajo v raznih krajih za svoje maškare tudi razna imena. V vrsto zanimivih pustnih običajev spada tudi vlačenje pluga. Tudi ta običaj se je ohranil na Štajerskem. Pri tem »oranju« so vsi orači 'našemljeni v maškare. Plug vleče do šest močnih fantov, Kurent pa je orač. S tem plugom pridejo'pred vsako hišo in zaorjejo okroglo brazdo. Kmetje jih za to delo obdarujèjó z jajci ali -klobasami. To oranje porrienii prihod pomladi in ga smatrajo kot za uvod v oranje na polju. Ponekod pritrdijo na ta plug tudi desko, na kateri stoji mlad kmečki par, ki ga nato vozijo po vasi,. Zal ti običaji danes nimajo več prvotnega pomena in ponekod že popolnoma izginjajo. Nekaj pustnemu oranju podobnega je tudi vlačenje »ploha«, t. j. debele težke deske. To desko bi morala vleči sicer dekleta,, ki so se pred pustom možile, a se do pusta niso omožile. Toda mesto njih opravijo ta posel tudi fantje, ki zavlečejo »ploh« pred vsako hišo, kjer je kako tako dekle. Ta običaj je bil v Beli Krajini še pred vojno zelo razširjen. Na desko so napi« sali celo verze: prišla pepelnica, ostala si samica, oh, oh še boš vlekla ploh. krajnikov zbit svinjag, na katereem sedi godec s harmoniko. Na Štajerskem pa so še pred nedavnim vlačili svinjsko korito, v katerem je sedelo dekle, ki se do pusta ni omožila. Vse to seveda spremlja gruča maškar in Otrok, ki zganjajo tak hrušč in trušč, da tudi stare mamice pogledajo čez hišni prag. Vredno bi bilo omeniti tudi pustni ogenj ali kres. Včasih so namreč verovali, da ogenj preganja zimo, lakoto, kugo in druge bolezni. Danes je ta pustni kres že skoro popolnoma zamrl. Toda na Gorenjskem ta običaj zamenjuje pravtako star običaj, sežiganje pusta — zime. Pusta napravijo otroci iz slame, mri); Tudi pustni ples moramo prištevati med važna pustna »opravila«. Na Gorenjskem so včasih plesali zato, da bi bila repa in ko-enje bolj debèl. Seveda danes še vedno plešejo, toda na repo prav kotovo nihče več ne nusli. Pustnemu plefiu je podobno tudi pustno guiganje. To je bilo razsrjeno posebno v Beli Krajini, kjer se je na posebnih gugalnicah gugalo staro in mlado. Kaj pa gospodinje na pustni dan? Tudi te priprav'jo za'pustni torek posebne jedi. Na Gorenjskem Tri Primorskem ocvro krape, bobe in flancate. Ponekod k"hajo repo % Svinjsko glavino, medtem ko napradfjo na Štajerskem kar celo gostijo, gostija je navadno na prostem; ßjfer uganjajo trdi razne burke in izvajäjo igre, ki so rimerne za zgodnji pomladanski čas. Tako lahko vidimo, "eia jè današnji pust popol-’ornia izgubil svoj prvotni pomen. Danes je v pustne običaje že posegla moda in tako popolnoma uničila tradicionalno vrednost pustnih običajev. ‘ u 'I.. - TUDI MACKE IN PODGANE POSTANEJO LAHKO I^IJATELJICE V pristanišču' NeW'S&Means Sb imeli so imeli mnogo mačk, ki so un'čeva-le številne podgane. Sti»i' dgjkrVbloč-nej“e mačke so pripeljali pred krat-k:m na univerzo. Tu jih je znani pši. holog dr. Lòug-San-Cai v enem tednu tako prevzgojil, da so še popoirtoma sprijaznile s podganami in so celo je» die z istih krožnikov kakor podgane, dela Hov v strunjanski okolici Tudi v Strunjanu slabo vreme ovira pomladansko setev. Pogostoma dežuje, kar povzroča kmetom velike sjtrbl, sgj je na njivah še polno dela. Takega vremena ne pomnijo že dolgo časa. Zemlja je premokra in blatna, vsako oranje pri takem vremenu je nemogočem Kljub vsem vremenskim neagodam pa je krajevni ljudski od- bor dosegel èri plaAu sétVe graha 97 odstotkov, kar nam dokazuje, da so strunjanski kmetje krepko zagrabili za motiko, premagali blato, če s.o hoteli, da bo plan dosežen. Pri krompirju in drugih pomladanskih kulturah pa je seveda malo drugače. V tem predelu Istrskega okrožja sejejo krompir že ob koncu me- tter se je v anglo-ameriški coni STO pojavila slinavka in parkljevka in ker obstoji nevarnost, da bi se glede na promet med anglo-ameriško cono STO in Istrskim okrožjem ta bolezen razširila tudi na Istrsko okrožje, izdaja Poverjeništvo za kmetijstvo IOLO na podlagi 3., 9. in 31. člena Odredb? o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni z dne 6. Julija 1949, Oradnil list 5y49, naslednjo Odioébos J. Prepoveduje) se vsak promet s parkljarji (govedom, bivoli, ovcami, kozami in prašiči), s svežimi živalskimi proizvodi in z živalskimi odpadki katere koli vrste med Istrskim okrožjem in anglo-ameriško cono, STO. 2. Vsi psi moraj.o biti priklenjeni in se ne smejo odstraniti z dom?. Organi Narodne zaščite in člani lovskih društev so pooblaščeni, da postre-ljajo vse tiste pse, ki jih počenš) s 1. februarjem 1951 zalotijo, da prosto krožijo. Lastniki takih psov bodo prijavljeni in kaznovani po predpisih odredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni. J. Vse osebe, živali in prevozna sredstva, ki prehajajo preko blokov iz anglo-ameriške cone STO v Istrsko okrožje, se morajo na blokih dezinficirati po predpisih in navodilih za to pooblaščenega organa na bloku. 4. Okrajni poverjeništvi za kmetijstvo podvzameta takoj vse nadaljnje ukrepe za izvršitev te odločbe. 5. Ta odločba stopi v veljavo takoj in velja do preklica. Koper, }. februarja 1950. Poverjenik za kmetijstvo IOLO: 'Biloslav Narciz GNOJIMO SADNEMU DREVJU! Sadno drevje rabi predvsem apno, kalij, fosforjevo kislino in dpšik Med najvažnejša spomladanska dela, ki jih moramo vsako leto redno opravljati, prištevamo vsakoletno gnojenj? sadnega 'drevja. To delo mora prjti ysakemu sadjarju v meso in kri. Kpliko je sadjarjev, kj .nočejo uvideti, da je potrebno drevju gnojiti in to redno po določenem načrtu, tako da pride na vrsto gnojenje vsako sadno drevo. Ker drevja ne gnojimo, ne pridelamo takega sadja, kot bi ga v naših prilikah morali pridelati. Poleg tega pa drevje peša ter je podvrženo uničevanju po raznih škodljivcih In boleznih. Ker drevja ne gnojimo, ves pridelek zavisi od narave. Rednih, kakovostnih in visokih pridelkov ne moremo dospči brez pravilnega gnojenja, ki mora biti pravočasno izvedeno. U-kreniti moramo vse potrebno, da bodo naši sadovnjaki prinašali večje dohodke. Sadjarstvo ne bomo samo povzdignili z napravo novih sadovnjakov, ampak tudi z rednim gnojenjem In oskrbovanjem sadnega drevja, zlasti starejšega Ob' pravilnem gnojenju in oskrbovanju h am bo to mnogo bolje rodilo in nam vse stroške, ki smo jih imeli z gnojenjem in obrezovanjem drevja, bogato poplačalo s kakovostnim in visokim pridelkom- Kateri pa so temeljni pogoji, ki jih morauo upoštevati pri gnojenju sadnega drevja? Kakor velja za ostale Kmetijske kulture, tako velja tudi za Sadno drevje, da rabi za svoje uspe-vanje štiri glavne hranljive snovi iti to: apno, kalij, fosforjevo kislino in. dušik. S tem seveda ni rečeno, da ne fit sadno drevje rabilo še razne druge hranljive snovi. Ali t.eh snpvi nam ni potrebno dodajati, ker jih zemlja dovolj vsebuje. Ce da zemlji dovolj teh štirih naštetih snovi, lahko računam? na visok, kakovosten pridelek. Kakšen vliv pa imajo te posamezne snovi za sadno drevje? Vpliv apna, ije izredno velik na razvoj plodov. Sadje postane slajše in lepše. Les postane čvrstejši in odpornejši. Zlasti košči-čarji so zelo hvaležni za apno in ga zato ne sme nikdar primanjkovati v zemlji. Na en ar zemlje je potrebno potrositi apno za več letno zalogo, približno 10 kg. Apno rahlja zemljo in omogoča življenje različnim drob-noživkam, ki pripravljajo hrano v tako obliko, da jo drevje lahko sprej-ue. Na zemljah, kjer primanjkuje apna, drevje dela daljše korenine, da dobiva apno iz spodhejših slojev in tako za to tvorbo uporabi mnogo hrane. Sadno drevje je zelo hvaležno za gnojenje s kalijem. Zato uporabljamo tudi kalijevo sol. To gnojilo povzroča, da drevje močno in zdravo odganja, da obilno cvete in da plodovi lepše zorijo Pridelek se sploh v vseh ozirih zboljša, ako je drevo s tem gnoji-nje kalija v zemlji opazimo po tem, če postane listje značilno pegasto, mladike v vrhovih se sušijo; tako tudi nekatere starejše veje, plodovi postanejo bolj kisli, brez pravega duha. V jeseni listje odpada od zgoraj navzdol. Brez kalija torej ni prvovrstnega in Obilnega pridelka. Nadaljna gnojilna snov, ki je za sadno drevje važna, je fosforna kislina. To hranilo močno vpliva na razvoj semena, na rodovitnost sploh in zoritev vseh delov rastline. Njena pomanjkanje opazimo na ta način, da opazujemo sadno drevje, ko odpadajo kot lešniki debeli plodovi. Ce je odpadanja veliko, pomeni da primanj. kuje fosforna kislina. Pomembna redilna snov je tudi dušik. Ako gnojimo z dušičnimi gnojili, drevje bujno raste, mladice so dolge, listje je temnozeleno, pridelek se dviga. Pomanjkanje dušika spoznamo po tem, da ima drevje vedno slabšo rast in bledozelenp listje. Preobilica dušika povzroča kvaro, plodovi gnijejo. pojavi se tudi rak in razne druge bolezni. Vse te hranljive snovi dodajamo zemlji v obliki naravnih ali umetnih gnojil. Kot univerzalno gnojilo lahko smatramo samb hlevski gnoj in kom- Čitajte in širite «1shski tednik» Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru. post, ker ta vsebuje vse štiri naštete snovi v dovoljni meri .in v pravilnih razmerjih. Najboljše je, da vršimo pri gnojenju kombinacijo med naravnimi in umetnimi gnojili na ta način, da vsako tretje ali četrto leto gnojimo z naravnimi gnojili, vmes pa 2 do 3 leta z umetnimi. 1 D. J. 'seca januarja, kar pa*' letos ni bilo mogoče, in to kmeta iz 'Strunjana zelo skrbi. Znano j.e, da se v Strunjanu pridela mnogo zgodnje povrtnine. Kmetje se v glavnem preživljajo iz dohodkov, ki jih prinaša prodaja zgodnjih povrtnin in ni zato čudno, da kmetovalci z nestrpnostjo pričakujejo son-Snega vremena, ki bo spremenilo blatne njive v prostrane zelene fedele. V lanskem poletju so v območju krajevnega odbora kljub precejšnji suši prodali velike količine povrtnin. Tovarna Ampelea iz Izole je odkupila od posameznih kmetov 25 vagonov zelenjave za konzerviranje. Zaslužek kmetov je bil v tem primeru prav dober, saj je omenjena tovarna plačevala to povrtnino po 50 dinarjev za kilogram. Na trgu in kmetijski zadrugi pa so prodali 57S kvintalov graha, 442 kvintalov jagod in 827 kvintalov paradižnikov, kar nam potrjuje, da obstojalo v Strunjanu odlični pogoji za racionalno gojitev -ranih in poznih kultur, predvsem graha in paradižnikov. Pred časom so kmetovalci vložili prošnjo na okrajni ljudski odbor v Kopru, v kateri prikazujejo, kakšna je situacija v zvezi z letošnjim planom setve. Zaprosili so, da bi jim oblast nudila pomoč in jim dodelila nekaj vprežne živine. Ta pomoč bi strunjanske kmete rešila 'Z težke situacije, ker bi se z vprežno živino pomagalo orati tudi tistim kmetom, ki pri planu najbolj zaostajajo. Tako bomo plane dosegli ne samo pri grahu, ampak tudi pri ostalih kulturah. Tako izgleda setveni plan krajevnega ljudskega odbora Strunjan. V. ........................ OBVESTILO Danes je v gledališču »Ristori« v Kopru II. redno zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora. > Zasedanje se je začelo mb 8. uri. jo, da bodo z njegovo pomočjo opravili tudi velike operacije srca. V zadnjem času uporabljajo v ameriški kirurgiji izum nekega nizozemskega zdravnika — mehanično ledvico. To je aparat, ki zamenjuje delovanje normalnih ledvic, ko te prenehajo delovati. Ko ledvice ne delajo več, odidejo i'azni izločki, zlasti tisti, ki vsebujejo nitrogen v kri in jo zastrupljajo. Tedaj nastopi uremija. Ze v začetku prve svetovne vojne so prišli trije ameriški znanstveniki na misel, da bi filtrirali kri skozi fino membrano, ki zadrži škodljive odpadke, ki so v (krvi. Po njihovih računih bi se taka kri lahko vrnila v organizem in bolnik dalije živi, četudi je bij del krvi izven njegovega telesa. Del umetne ledvice je lahko: kri iz žile na -eni roki teče skozi celofanske cevi, ki so ovite okrog velikega valjka. Ta valj se obrača v razstopini specialnih solucilnih soli. To je neke vrste pranje, po katerem se vrača kri v telo skozi žilo na drugi roki. Istočasno, ko se nesnaga izloči iz krvi, se tej lahko dodajo razne koristne kemikalije, ki so bolniku potrebne čimprejšnje za okrevanje. Slovenci so prvi uporabljali smuči Janez Vajkard Valvazor piše leta 1689 v svoji knjigi »Slava vojvodine Kranjske«, da so Slovenci po vsej verjetnosti iznašli smuči, zato ni nič čudnega, če se je smučanje tako razvilo med Slovenci. VALVAZOR piše dobesedno takole: »Poznajo pa kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri Turjaku in tam okoli, redko iznajdbo, ki je v nobeni deželi nisem videl; pozimi, kadar je sneg, se z neverjetno naglico peljejo z visokega hriba v dolino. Vzamejo ,dve deščici, ki sta četrt palca debeli, pel čevlja široki in približno, pet čevljev dolgi. Spredaj sta vkrivljeni in -navzgor navihani; na sredi pa je usnjen jermen, ki se vanj utaknejo noge. Na vsako nogo se -natakne ena teh deščic. Poleg tega ima kmet močno palico v rokah, si jo da pod pazduho, se z njo krepko zadržuje, se nanjo naslanja In z njo krmari, ter se tako spušča po najstrmiejšem hribu navzdol. Lahko-bi napisal: šviga in leti navzdol, kajti ko stoji na deščicah in se prav močno, Eli Uspešne operacije na SRCU Ni dolgo tega, ko so ljudje na splošno verovali, da srce ni mogoče, operirati, ker je to organ, kj bi zaradi najmanjše napake pri operaciji prenehal delovati. Toda danes je mdicinska znanost že ugotovila^ da je operacija, pa sr.cu možna, ker je vzdržljivost, grča zelo pomanjšani obliki in sicer tako težava v tem, ker je treba močno paziti, da srce ne preneha utripati niti za sekundo. .... Dovršene so metode anestezije In prsne kirurgije, združene s kirurgovo spretnostjo, ki je do vseh podrobnosti izdelal plan, po katerem je mogoče o-perirati tudi najtežje bolnike In jim pri tern ostane upanje, da bodo še o-zdravilt. P.rad dvema letoma je zdravnik R. S. Brook iznašel metodo, s pomočjo katere lahko operira prirojeno srčno napako, 'ki je najusodnejša v mladih Jetiji. Sedaj je pn s pomočjo dr. Beckerja in dr. Ciambella iznašel metodo za Operacijo težkega srčnega obolenja, metralne stenoze. Pri tej bolezni je poleg drugih znakov znatno otežkočen obisk krvi, zlasti v pljučah. Ta izčrpa bolniku že pri najmlajšem naporu -vse moči in mu jemlje dih. Približno eno desetino vseh srčnih obolenj je posledica mitr&lne stenoze, toda le pri eni desetini teh obolenj je možna operacija po -novi metodi. Pri operacijah srca na ta način je za končni rez zlasti potreben-najenostavnejši instrument — prst operaterja. V ta namen so izdelali posebne vrste nož, ki so u-porabili šele -nekajkrat. Zaklipke raz- širi zdravnik -enostavno s prstom. O-' peradja traja le okrog 10 minut, vendar se tok krvi -ne zaustavlja več kot za dva ali tri srčne utripe. posedaj je bilo na srcu operiranih devet .bolnikov, od katerih jih je se-deip že čez r.ekaj dni zapustilo bolnišnico kot popolnoma zdravi lyudje. Neka mlada žena je že sedem iet bolehala na srcu. Toda ko so jo težko bolno operirali, je že po petnajstih dneh zapustila bolnišnico in je lahko sama hodila. Se več! Zlahka je stopala tudi po strmih stopnicah in opravljala gospodinjske posle. Četudi se tovrstne operacije za sedaj omejujejo le na nekatere srčne bolezni, vendar je v zgodovini medicine velikanskega pomena, zlasti če pomislimo, da je operirano živo srce. Poleg tega bo operacija napotila tudi druge znanstvene delavce, da bodo začeli z operacijo zdraviti še druge bolezni srca. Operacija srca je za najširšo javnost velika noviteta, vendar bi se marsikomu kljub velikim uspehom današnje medicine zdelo Umetno srce nekaj neverjetnega, še več, nekaj fantastičnega. Toda vendarle je res." Dva ameriška zdravnika sta izdelala umetno srce, ki sta ga preizkusila na psu. Celih 100 minut je umetno srce uspešno nadomestovalo pravega, ne da bi nastale kakršnekoli -motnje. Po mnenju strokovnjakov je srce, ki ga na človeškem organizmu še niso preizkusili, zelo enostavno izdelan aparat in upa- Odločba o znižanih enotnih nižjih cenah za ppef^ambene predmete ir» tnilp Na podlagi odloka o določanju in pisom št. C 68-1 z -dne 27. 1. 1951 niž- kontroli cen (Uradni list PPNOO št. je enotne cene za prehrambene pred- 13 z dne 4. 7. 1946) določa Urad za mete in milo z veljavnostjo na celct- cene pri IOLO v Kopru s svojim do- nem področju IOLO: -Na debelo Na drobno 1. a) Pšenica.........................100-kg 270.— b) Koruza.......................... 100 kg 245. c) Riž...............................100 kg 255,— 2. a) Pšenična moka (90 %)..............100 kg 410.— b) Bela moka (70 %)..................100 kg 720. c) Ržena moka (76 %).................100 kg 355.— d) Koruzna moka (90 %) ...... 100 kg 320.— e) Pšenični zdrob....................100 kg 720.— 3. a) Kruh iz pšenične moke (90 %) . . 1 kg 5.— b) Kruh iz bele moke (70 . 1 kg 8.— c) Belo pecivo (komad do -največ 30 gr) 1 kg 20 — d) Testenine (70 %)................... 1 kg 15.— 4. a) Svinjska mast...................... 1 kg 35.— b) Jedilno olje semensko.............. 1 kg 32.— c) Jedilno olje olivno................ 1 kg 40.— d) Sladkor kristalni.................. 1 kg 20.— e) Sladkor v kockah................... 1 kg 22.— 5. a) Meso goveje in telečje............. 1 kg 38.— b) Meso sveže svinjsko................ 1 kg 42.— 6. a) Milo -pralno ...................... 1 kg 40.— 7. a) Krompir ........................... 1 kg 4.— b) Fižol.............................. 1 kg 8,— c) Grah neoluščen .................... 1 kg 8.50 id) Grah oluščen ..................... 1 kg 12.50 c) Riž ............................... 1 Kg 15,— f) Jajca v prahu ..................... 1 kg 150.— Zgornje cene veljajo samo za tiste v zagotovljeno preskrbo in niso na-količine, ki se prodajajo potrošnikom vedeni v tej odločbi, veljajo za iste zajamčene preskrbe bodisi na potroš- do sedaj obstoječe cene. niške nakaznice ali na posebna, na- MLO in KLO so dolžni, da omenje-kazila, ki jih prejemajo zdravstvene ni cenik takoj razmnožijo in razde-in druge ustanove kakor tudi onim, lijo zainteresiranim ustanovam ali ki nabavljajo te predmete v vezani podjetjem. trgovini ter za preskrbo članov kme- Cenik mora biti v trgovinah na tijskih delavnih zadrug. drobno izobešen na vidnem mestu. Za vse ostale predmete, ki spadajo cene stopijo v veljavo 1. n. 1951. da, z vso silo naslanja na palico, drči tako hitro, da prekaša vse pričakovanje in ne zaostaja v hitrosti prav nič za tistimi, ki se na Holandskem z drsalkami po ledu vozijo. V svakem trenutku ,se znajo izogniti vsemu, kar jim je na poti, pa naj si bo že drevo, skala ali kaj podobnega. Noben hrib jim ni prestrm, noben pregosto z visokim drevjem porasel, da se ne bi na ta način zapeljali po njem, kajti na vznožju se vijejo in krvinčijo po kačje, če je liaka ovira na potu. Ce pa je hrib čisto prost, nepora-sel in brez spotik, drčijo naravnost, kakor po niti, vedno stoje Ln naslonjeni na palico; te se drže s tako močjo in silo, tako trdno in togo, kakor ne bi imeli uda na telesu, ali pa nobenega člena ... Poraz tržaških telovadcev pred močnejšimi nasprotniki V nedeljo zjutraj je bil v zamrznjeni 'koprski telovadnici telovadni dvoboj med žensko vrsta iz Trsta in Jesenic in dvoboj med moškimi iz Trsta in Trbovelj. Tržačani si niso pričakovali tako močnega nasprotnika, ki jih .je porazil. V skupnem plasmanu imajo namreč Jeseničanke in Trbovljčani več točk kot tržaški telovadci in telovadke. ; Pustne šole bb at iioreji Pust je povsod. Tudi na daljni Koreji ga poznajo, zato so hoteli Kitajci malce »se pošaliti« z amerikanski-mi piloti in so jim po cestah nastavili polno slamnatih vojakov, sami pa so hodili po gozdih in stranskih poteh. Mach Arthurjev glavni stan pa je potem poročal vsaki dan, da so, letalci sij OZN pobili na tišoče Kitajcev. Prešteli sme koliko in ugotovili, da znašajo izgube Kitajcev več kot pol mi- ZA NASE PIONIRJE LOV NI SLONI PRED KATEDROM Zvonec zabrni. Razred postane miren. Vsak v svoji klopi pričakuje, kaj bo. Nekateri, ki so že nekoliko kritični, z grozo sprevidijo, da nič -ne znajo. Profiesor vstopi. »Sedite!« reče dokaj mirno. Na njegovem li-cu se pozna, da bo nekatere malo pretipal. Z očmi je prešel vse učence in v njih ze-nicah je opazil nemir. To ga je podžgalo, da je ponosno napovedal: »Ljubčki moji, danes bomo pregledali, kaj ste si zapomnili iz snovi, ki rmo j:h obravnavali v tem polletju. »No, Marička, povej, številko!« Marička malo premišljuje. Hoče u-ganti, pod katero številko je vpisana v redovalnici. »No, no, Marička, ali bo kaj ali ne?« Marička se zdrzne in reče: »Tride-ret, tov. profesor.« »Pinko, povej še tii eno, toda manjšo od le te!« »Dvanajst, tov. profesor,« reče Pin-ičo brez pomišljanja. »Vojko, odštej!« »Trideset minus dvanajst je osemnajst, tov. profesor.« >*Da vidimo, -kdo je vpisan pod to srečno številko«. Pogleda v redovalnico. »Ho, ho, danes je -naš navihanček zadet. No, Ton-čejs. pridi, pridi bliže!« ; V Tonček ravnodušno vstane in gre pred kateder. »No, Tonček, kaj si se naučil?« ga nagovori profesor. »Nekaj sem že, tov. profesor, le sprašujte me!« »No junak, povedal mi boš, kako so praljudje lovili slona im kakšno orožje so uporabljali?« »Veste, tov. profesor, slona se lahko ulovi brez orožja!» »No, no, zelo sem radoveden, kakšna je tvoja taktika!« Tonček začne brez uvoda: »Ce hočem uloviti slona, moram imeti tri reči: Biblijo, daljnogled in prazno škatljieo za vžigalice.’« »Radoveden sem, kakšno kašo boš skuhal,« pripomni profesor. Tonček se ne zmeni za pripombo in nadaljuje: »Torej s temi tremi rečmi grem v Afriko. Tam je največ slonov, da ne bom dolgo čakal. Tam se vležem v senco palme in začnem študirati iz biblije »aksiome«. Ko razmišljam aksiom: ’tri osebe en sam bog’, od dolgočasja, ker mi je nerazumljivo, zaspim. V tem času pride slon k meni in začne tudi ta .študirati aksioma. Čeprav ima ogromno voljo, kakor je sam ogromen, ne vzdrži in zaspi. Medtem se zbudim, vzamem hitro daljnogled in opazujem slona slcoži objektiv. Pa ga vidim v zelo-pc-mamjšani tbliki in sicer tako majhnega, da ga lahiTo spravim v jje pripravljeno prazno škatljico.« Tov. profesor se je tudi nasmejal in pokazal Tončka: »No ta tvoj dovtip je bil zelo dober. Ce jai* ga povedal p-ed uro, bi še sošolce bolj razgibal. No pa vseeno dobro. Tončku dovtip, ki ga je povedal, ker r.i znal zgodovina, ni nič pomagal; profesor ga je dobesedno »zabil«- v re. dov?lnici in meid dvojkami se je svetil »cvek« v zgodqvrai. KRIŽANKA Vodoravno: 1. šopek (povečevalna oblika); 4. mesto Južni Srbiji, znano po preprogah; 6. če ni mrtev, je . . .; 7. obrtnik kruha; 9. sre- Iz tehničnih razlogov nismo priobčili rešitev. Kdo je kaj uganil, boste zvedeli v prihodnji številki. 12. je bistvo atomske bombe; 14. veznik; 15. zdravilo; 16. antično orožje; 17. vrsta povrtnine; 19. oblika glagola vedeti. Navpično: 1. šiviljski izraz; 2. konec spora; 3. ostra začimba; 4. svatba; 5. reka v Slovenski Benečiji; 6. bitje, ki je »nižje« od človeka;8. kdor kuje; 11. del srajce; 13. glej 5. navpično; 14. priprava za peko; 16. se zelo boji mačke; 18. sredina odra. Pionirsko lutkovno gledališče v Kopni JE IMELO PRVO PREDSTAVO V ponedeljek je bila v majhni dvorani DJjaškeEa doma v Kopru prva predstava tukajšnjega slovenskega lutkovnega gledališča. Tov.. Dr. Hitti je naučil pionirje iz gimnazije, kako se dela z lutkami in jim pomagai sestaviti oder in pripraviti lutke. Prav za prav vodil je njih delo. Kljub skromnim pripomočkom so že v ponedeljek pričeli s predstavo z »Butalci« in (»Orkestrom lutk«. To je za začetek! Imajo Ihre načrte! Ko bodo dobili nove lutke, bo vse drugače, vse lepše za vas pionirje, ki ste dobili lutkovno gledališče. Koprski osnovnošolski pionirji so kar ostrmeli pred tako zanimivimi -prizori, ki so jih ustvarjali majhni slamnati možički na lepo okrašenem odru. Ali so bili prvi deležni te sreče! O, ne! Tudi v Dekanih imajo lutkovno gledališče. Tam so se pionirji že sprijaznili z njimi. Dekančani so gostovali tudi že po drugih vaseh in povsod so jih pionirji navdušeno sprejeli. Za danes bo dovolj o naših lutkah. V prihodnjih številkah pa vam jih bomo s slikami prikazali. ijona vojakov »prostovoljcev«, a na vsej Koreji jih še ni toliko. Po radijskih in časopisnih poročilih se bližajo Američani Seulu in 38. vzporedniku, kjer pripravljajo Kitajcem velik pustni ples. Svirale bodo granate, topovi, puške, bačači, mitraljezi in bombe, peljali pa bodo kri, jedli pa nič. Kdo bo najzadnje vzel ljubico Koreje in se izkazal boljši na plesu, ni še znano, vsaj tako nam je povedal stric Mir ki je zbežal iz Daljnega vzhoda, in se začasno ustavil pri nas. Dejal pa je, da še ni videl tako »dobrega« orkestra in tako »zalih« plesalcev, kakor na Koreji. Kam pa bomo šli mi? Oh, v mestno telovadnico na pustno veseljačenje, kjer no bodo svirali korejskih valčkov pod dirigentom kakor so Sam, Mao in Brkač! Plesali bomo sami, ne meneč se za bombe in za granate. Pust v koprski telovadnici Pompozno so te dni razobesili po Kopru plakate o pustnem veseljačenju v mostni telovadnici v Kopru. Pogledali smo te malerije in ugotovili, da so bili sestavljeni z vso reklamsko prefinjenostjo. Nič jim ne bo manjkalo, vse bo na razpolago: ena ura valčkov, jedače, pijače, vsakovrstne pustne šale in celo šaljivi zapor! To bo res nekaj lepega! Zato kar zavriskajmo Juhej! Zal pa se ne bodo morali veseliti oni dijaki, ki so ob tem semestru krahi-rali v vedenju, zato ker niso hoteli prati telovadnice. Prav jim je! Živijo! Tudi profesorji so z nami in so kaznovali nekatere neposlušne dijake, ki ne razumejo pravega pomena pusta. In tako: pust je pred nami, zato pojdimo vsi na ples v mestno, telovadnico. Nič ne marajte, če se bo kaj pokvarilo in onesnažilo, bodo že dijaki počistili! - Pustni odbor . Mi ue&te ... ? ... da je podjetje »Bor« izdalo samo 6 kubičnih metrov lesa namesi.o 11 kubičnih metrov, a zaračunalo je 11 kubičnih metrov. Ce bo podjetje Bor delalo še nadalje tako, tedaj bo res največji trust, kar jih pozna svet... . . . oe je tovariš Turk Viljem protestiral zaradi tega, ker enkrat ni prišel predavatelj iz Kopra k Sv. Antonu. Kam pa naj protestirajo predavatelji, ki so trikrat šli k Sv. Antonu, a vedno ljudje niso bili obveščeni in predavanja ni bilo . . .? . . \da so nekateri uradi na okrožju tako črni kot kovačnica in da tudi c-met pada dol, kakor da bi bili r,a Koreji. Kaj čaka ekonom, da bi to uredili?... .• ... da na sestankih diskusije »tipo žvečilni gumi, bolj kp 'ga zvečiš, vedno enak je« so postale zelo, zelo bolj kratke in to vse zaradi podražitve tobaka, Prej se je diskutiralo s poka-ditvijo ene škatle cigaret, sedaj pa diskutirajo s pokaditvijo ene same cigarete .. .1 To je že napredek! Skupno: Trbovlje 188.70 Trst 176.95. Zenske: Tavčer 34,10; Smolnikar senik 32.80; Lapajne Z., Rozman 32; 33.90; Dolgan 33.50; Omejec 33.15; Ov. Misculin 29.85; Lapajne B. 27.15, Lavrenčič 24.50; Torkar 20.75; Rutar 15.60. Skupno: Jesenice 167.25, Trst 152.85, Na koncu bi še omenili, da telovadnica ne služi svojim namenom, temveč jo prepogosto izrabljajo za plesne prireditve in se je med tem časom ogromno Inventarja pokvarilo. Treba je nehati s tem, telovadnica naj služi le telovadcem, a plesišče naj si plesni organizatorji .vštjo drugod. boks Zmagovalec moških vrst Je bil Tržačan Stergar Vrstni red posameznikov kaže, da so prvo mesto zasedli Tržačani, vendar to ni pravo merilo za rezultat. Janovski je bil namreč bolan, a slabo pripravljena telovadnica je tudi kvarno vplivala na potek tekmovanj. Tekmovalci in tekmovalke so se u-vrstiir takole: Stergar 45; Urbanc 38,60; Drobež 38,40; Jurkovič 37.50; Janovski 36.30; Dolenc 25.50; Bajec 34.90; Dolgan 34.50; Hus 33.90; Podrenik 28.30; Ratnhard 25.70; Serra 17.40. Maribor Izola 9:3 V nedeljo 28. januarja je bilo v Mariboru boksarsko srečanje med mladimi boksarji iz Izole in lokalnih boksarskim klubom »Železničar«. Pred številnim občinstvom je p0. tekalo srečanje v znaku prijateljstva. Gledalci so navdušeno ploskali mladim Izolanom in se zgražali nad ukrepi sodnika, ki ni bil dovolj pristranski. Občinstvo je bilo zelo disciplinirano in dobra je bila tudi organizacija tekmovanja. Ekipi sta sie sporazumeli, da bo povratno srečanje v Izoli čez 40 dni. Zmagali so seveda nadmočm Mariborčani, a vendar so tudi Izolani pokazali borbenost, saj so klonili le po točkah. Izolan Giorgiesi pa je s K. O. T. premagal Babiča v drugi rundi. Zorzenom, ki je imel zagotovljenno zmago, pa je moral deliti rezultat s Kovačičem po nepravični odločitvi sodnika. Izolani so se pokazali močnejši le v srednjetežki kategoriji, medtem, ko so jih Mariborčani prevladovali v lažjih kategorijah. Rezultati so naslednji: Zurman (ž) kg 48, zmaga po točkah nad Benvenutijem (1) kg 42; Kopren (ž) kg 52, zmaga po točkah Giotti ja (I) kg 56; Korošec (ž) kg 62, zmaga po točkah Chicca (I) kg 64; Haus (ž) kg 64, zmaga po točkah D’Udineja (I) kg 66; Zorzenon. (I) kg 78, in Kovrečič (ž) kg 78,5 macht pari; Giorgiesi (I) kg 70, zmaga s K. O. T. Babiča (ž) kg 72 v drugi rundi. Vsa srečanja so bila v treh rundah po 3 minute vsaka. Deset Imform - božjih zapovedi Sodobni Mojzez — Andrej Višinski — je našel v Stalinovem kabinetu predloge za odloke, ki naj bi se razširili i.n izvajali v vseh sovjetskih gubernijah in ki bi se po teh ravnali ter jih uzakonili po vsem informbirojevskim cesarstvu, spomnil se je propagandnega stila desetih božjih zapovedi in te priredil po tem slogu: 1. Jaz sem tvoj bog, zato ne veruj v druge bogovve razen Vame! 2. Ne delaj svojih kipov, niti ne nikakršnih likov, razen Mojih; nobenemu se ne klanjaj, niti ne služi, le Meni! 3. Ne imenuj božjega imena za vsako malenkost, ampak imenuj ga samo tedaj, kadar ga potrebuješ, toda spoštuj takrata velflčega, slavnega, modrega in nepogrešljivega! 4. Sest dni v tednu delaj za veliko ZSSR, sedmi dan pa misli na Mene ln Mojo velikodušnost! 5. Spoštuj svojega boga, če nočeš strohneti v Sibiriji! 6. Ne ubijaj, ampak pošlji v Sibirijo! 7. Ne delaj nesramnosti — razen politike v slavo ZSSR! 8. Ne kradi, ampak organiziraj in ' ustanavljaj mešane družbe! 9. Ne laži se, razen na procesih, v tisku, radijskih oddajah itd.! 10. Ne želi ničesar, kar je tuje, ampak takoj vzemi! Izid Gligoričeve simultanke v Kopru V nedeljo zvečer je odigral v mali dvorani koprskega gledališča simu-lantko proti 32 istrskim šahistom svetovno poznani jugoslovanski šahovski velemojster im letošnji prvak Jugoslavije — Gligorič. Dobil je 29 partij, dve izgubil in dve remiziral. BEOGRAD, 29. Skupščina nogometne zveze Jugoslavije je zasedala 28. januarja in sklenila, da se odpravi tretja zvezna liga. V prvi ligi pa bo dosedaj nastopalo 12 moštev medtem pa se bo moštvo druge lige povečalo od 12 na .12 nogometnih moštev. Moštva letošnje lige bodo: Hajduk, Crvena Zvezda, Partizan, Dinamo, Sarajevo, BSK, Lokomotiva, Spartak, Vojvodina, Napredak Mačva. Odred bo igral v drugi ligi. Skupščina je nadalje prepovedala plačevati v kateri koli obliki svoje igralce ln odločila, da morajo vsi igralci imeti stalno zaposlitev. Aprila Po nogometno Me med Jugoslavijo in Hali jo? Jugoslovanska nogomentna federacija je prejela telegram italijanske nogometne federacije, v katerem je predlagala nogometno srečanje med obema državama 8. ali 15. aprila na nekem italijanskem terenu. Jugoslovanska federacija mi s svoje strani še odgovorila, toda ni domnev, da bi tega predloga ne sprejela. Jugoslovan Razboršek prvi v skokih v Bad Gasteinu 29. t. m. so bile v Bau Gasteinu v bližini Salzburga smučarska tekmovanja za mednarodno študentovsko prvenstvo. Prvo mesto si je osvojil Jugoslovan Razboršek s 212 točkami, o-stali pa so se plasirali takole: 2) Acker (Nemčija) m 49-47 točk 211,6; 3) Torrid (Norveška) m 48-41 točk 204, 4) Riedl (Avstrija) m 46-35 točk 189,2; 5) Nielzen (Norveška) m 44-42 točk 187.6; 6) Geniche (Švica) m 44-40; 7) Vogl (Avstrija) m 47.5; 8) Leber). (Jugoslavija) m 44.35. Barba Vanić eno barba Meto ćakolajo METO: Orko sedon! Kod se hodo Vanić te dneva? V ANIC: E, kaj češ muj drage Meto! Pust je ta druge dan! Trba, de an-ka mi stare ga bandamo eno ne samo te mlade! METO: Preu, preu! Anka jaz sen za tu! Moja Juca bo anka pršla z mano, boš vido, kakšne polke eno mazurke bomo plesale, ne ko te mlade, ke plesajo samo nakašne gambe eno bumbe eno kaj jes znam, kaku se jen reče! VANIC: Pust je Pust, pride vsako leto, zatu vse punorimo! METO: Ja, samo de be to lepo vreme daralo, ponjer be šu anka jes plest ud vasevja! Ma kaj češ, da ta umazane dež, ms ni pesto, ne napret, ne uzat eno taku imamo še za kopat. Ma vsanako, do spomlade bomo kej nardile, samo ko bo hléte letna? VANIC: Bambenade makaron od ledi, mi delemo eno sa mantramo, druge po svete pansajo na vojsko. Smo kumaj pršie in ene, vre ns vleča.jo u drugo! Jes n znam kaj bo iz tega! METO: Znaš, de na Kureje ne bojo jemele dobrega pusta, kur ke mi, ke žiume u mere eno .sa na brigamo z kanone eno šklope, ma z delat, de bomo lepše žiule, d na bojo naše vutroce trpele glad! VANIC: Ja, taku je blo še ud embot, d une valike ribe, pojejo une miče-ne, samo ko morjo! METO: Ja, muj drage Vanić, ma denas ledje pensajo anka is sojo glavo! Anka une mičene narode kur, ke smo mi, imjo derito za živet, eno ta derito ga terjajo. Samo poglej n naše bližnje Jugoslovane, ka ku so se uprle Rusije eno Amerike. Cejo živet pušteno prz vojske čejo se de-let šočjaližmo, e.no imjo anka preu! iEno ta ideja se šire pu usen vsete, ladje vidijo, de vojske nusjo dubič-ke samo unem valikam n šktido uneh mičeneh! VANIC: Ti Meto šrajaš, kur ke an presidente! Ma vsanako šrajaš preu, ztu, ke ledje ke deljo eno sa matrajo kur mi, ke živjo pušteno, je pansajo glih taku! METO: Skorej, de smo se eno malo preveč podiškorle, ma nej bo! Pust bo te, eno je preu eno malo pučeku-let! Ben, Adijo Vanič, z Pust sa nas Ridmoj . * , . |*j