Cerkvene zadeve. Preganjanje sv. Cerkve na Rnskem in Pruskem postaja čem dalje, tem grozovitniše, ter za toliko livalisaDO evropsko omiko — sramotno. Oudi pretepljejo Katolieane do krvavega ter njib v rusko staroverstvo posilujejo. Tukaj pa bočejo Luterani združeni s frajmaurerji, neverniki in odpaduiki katnličaustvo popolaem zatreti. Mnogo smo že o tem pieganjanji govorili. Toda nova poetava, katero zdaj zopei* Katolič.tne snujejo, presega vse puprejšne po svoji neusmilenosti. Leta 1816. je piuski kralj pri sklepu duuajskega miru dobil vehko milijonov Katoličanov pod svojo oblast. Ob enem se mu je veliko cerkvenega premoženja izročilo. Zato pa se je moial kralj zave.ati, da bo iz dižavne kase dubovenstvo plačeval. To kialjevsko besedo hočejo zdaj prelomiti. Kolika krivica! Ho.ejo na eden bip dozdajnn plačo ustaviti vsein kaplanoua, župDikom, korarjem škofoiu in nadskofom. Kolika ostrost! Katoličani, blizo 15 milijonov njih je, so tedaj začeli pogovarjati se, kako bi zamogli toliko denarja nabrati,  da bi obresti zadostovale potrebam dubovenstva. Denar so namislili v augleško banko vložiti, kamor pruska roka segnoti ne more. Toda zagrizeni nasprotniki namislijo, pobiranje denarjev pod ostro kaznijo prepovedati. Koliko trinožtvo! Tako zadevljejo luterauski, frajmaurerski iu neverni biati lastnim svojiin bratora, ker se ti držijo katoliške vere. In abotui liberalei še vedno ieglajo, da se kat. Ceikva nikder ue preganja! Miinsterskega škofa so te dui beriči ali žandarji i>kali, pa ga uiso donia našli. Ka|ti blagi škof se je daleč proč v neki vesi pri bolenikib mudil, ker s« ondi 2 kaplana ia fajmo.tra v kajho zapili. Mi^liti se da, kako bo Katoličanom srce bnlelo, kedar bodo videli svojega skofa od boleniške postelje po beričih gnati v zaporl Veseli glas Dam dojde iz Severne Amerike. Od ondot prosijo papeža, da ustanovi 4 nove šknfijske sede/.e, ker dozdajui ne zadostujejo ve5 muožini Katoličanov, ki vedno naiašča. Pij IX. so oudi že črez 40 škofij osnovali. To nam je veseli glas in sladko, tolažilo v dobi, ko našo sv. vero diugod toliko napadajo in njeno vspešno dolovanje po nepotrebnih, neopiavičenib in sovražuih postavab branijo in ovirajo! Bratovš.ina sv. Cirila in Metoda ima v cerkri sy. Jožefa pii čč. oo. Lazaristih nad Celjem svojo glavno gvetišče io altar za vse Slovence. Vsako leto se^god predragih nam apostolov slovesno obbaja. Stevilo udov še vedno raste. Ondi vpisanib je 20 500. V matičuib knjigah, ki se hianijo v niariborskem semiui.šču pa njihje 156.740 udov; tedaj vseh skupaj 167.240, ki vzajemno molijo, da bi pieganjanje katoliskib Kristjanov med Slovaui nebalo in skoraj bil en hlev in en pastir. — Kn. škof. dijaško seminišče MaksimilijanumViktorinum v Celji je prenebalo. Hiša se je prodala za 28.000 gld. Za polnštvo se je spečalo 490 gld. Vse premoženje Maksimilijanuma anasa 45.30± gld. Viktorinum pa ima 24.499 gld. v denarjih, potem 3 vinograde in bišo v Mariboru, ki daja 500 gld. letae najemščine. Ker seminišča prav za prav Dimamo, zato se pa dijaki celjske, mariborske giinnazije podpirajo z deuarji. Med celjske dijake se je pretečeno šolsko leto razdelilo 651 gld., med mariboiske 836 gld. in rued ptujske 183 gld. Največja podpora znaša 94 gld., najinenjša 4 gld. Odkar se je seminišče prestavilo v Celje in naposled razpustilo, mu skoro nibče ni5esar več ne sporoči. Drnštvo sv. Mihaela je v nedeljo obbajalo na Duaaji sijajen sbod. Više 3000 Katoličaiiov je se sošlo; inladi in stari, moški iu ženske, prosti obrtniki in visoki gospodje. Med njimi bila sta 2 kardinala, 2 skofa, papežev poslanec na cesarskem dvoru, 2 kneza Windiscbgiatza, knez in kneginja Licbtensteinska, potem grofa FerdiDand (mariborski) in Henrik Brandisa. Govoiniki: grof Pergen, kardinal Rauscber in Scbwarzenberg, grof Leon Thun in c. kr. uradnik Cemy so v navdušeni besedi razlagali namen društva. Sv. Mibael, knez nebeškib dubov, vojskovodja angelov zoper luciferja, pokrovitelj sv. katoliške Cerkve, je tudi izvoleni patron ovemu društvu. To pa po piavici. Kajti ono ima blag namen braniti in zagovarjati sv. Cerkvo in njenega vidnega poglavarja Pija IX. Ono si prizadeva pri nas vzbujati, oživljati in krepiti nekdajno katoliško zavestin krščansko prepričanje. Kako srečuo v tem napreduje, to kaže sijajai sbod na Dunaji. Sv. očetu v pomoč pa je pieteklo leto nabralo 16,280 fl. Tudi naša škofija se je udeležila z doneskom, če se ne varamo, 860 fl. Spovedni listki za sv. leto slovenski s podobo sv. očeta Pija IX. na prvi in s primernimi besedami na drugi strani tiskani se dobivljajo v društvenski tiskarni v Gradcu (Vereinsbuchdruckerei). 1000 za 2 il. 50 kr. Slovenskim dekanom se bodo poslali na ogled.