30. številka. Ljubljana, vtorek 8. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vnuk dnn, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogerake dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za cetit letu 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^Id., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom Bfl računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje M ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Z« Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta | gld. — Za oznanila se plačuje do ćetiristopne petit-vrBte b* kr., če ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2f>—26 poleg gledališča v „zvezdi". 0 pravni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. J z 1» u ii »fii, 4. februarja. [Izv. dop.) Razprtija v ustavovernej stranki ne da bi pojemala v očigled razprave z Ogersko, le vsak dan raste. Ministri so zopet j cd enkrat povabili na pogovor vodje svojo stranke i odločno izrekli, da mora pristojbinska postava Se na dnevni red priti i da mora, ako prav v nekaterih točkah spremenena, še v tej sesiji biti sklenena. Ustavoverni poslanci so zelo razdraženi na ministre, kateri res, kakor vse kaže, iščejo po uzrokih, vsled katerih bi lehko odstopili. Sicer pa se dan za dnevom slišijo nove kombinacije o bodočem ministerstvu; te dni se je govorilo o grofu Taaffetu in čuda, tudi o importiranem državniku, grofu Beustu. Ministerski predsednik knez Auersperg je sam, nij še davno tega, nečemu strogo vladnemu poslancu, ki pa se vendar ne upa glasovati za višje pristojbine in koleke, odgovoril: „Pomislite, da je Beust še vedno v avstrijskej službi." Vidi se iz vsega, da tako ne more iti naprej in da je cela situvacija uže prenapeta. — Minister Lasser gre na odpust v jsvoj rojstveni kraj Solnograd, teško, da se bi zopet vrnil v ministerstvo. Jugoslovansko bojišče. Iz Dubrovnika se tržaškim listom „Citta-dino" in „Triester Zeitung" poroča: „Za avstrijsko vojsko je prišlo mnogo materijala za živež in prevoz črez gore. Vse priprave kažejo, da bode Avstrija v Hercegovini intervenirala." — Tudi pruskej „Kreuz-Zeitungu se iz Dunaja piše, da Avstriji nič druzega ne ostane, nego zasesti Bosno in Hercegovino, potem pa namesto dualizma uvesti trorazdeljenje države, namreč llrvatska-Dalmacija-Uosna kot tretja država. V tem slučaji bi se Bulgarna prepustila, da 11 u Bij a iz nje naredi posebno državo. Nekaj o naših godcih. (Dalje.) u. Ti gospod župnik mu moraš pustiti or-glariti in odločeno ti je tolika in tolika plača, ti učitelj, za to delo, in ti učitelj moraš na koru imeti pevke, kojim si malo grlo opilil in v velicih praznikih moraš učitelj spraviti kako mašo z inštrumenti in človeškimi glasovi na dan. Vrag bi bil, če bi ne imeli potem godcev in pevcev. Pa tega zakona ne morem dati, kar pa morem jo to, da prosim naše domoljube, naj skrbe, da rod godcev pri nas ne gre celo v jamo. Vam župnikom povem nekaj: vi hočete, da se Jjud utrdi v veri. Dobro. Ali glavno sredstvo do tega je morda Turki in Magjari so dovolj dolgo slabo gospodarili, ineni dopisnik. Poročilo „D. Z." o II ub m a jer j i so izkazuje neresnično. Pač pa vladna »Pol. Corr." javlja, da 1 lubina jer srečno vojuje proti Turkom v zgornjej Bosni in da se pričakuje 15. febr. večje vojno podvzetje njegove čete. Politični razgled. V Ljubljani 7. februarja. JfMin^sterstvo A**erspe.rgwn je patilo, tako poroča kot popolno gotovost praška „Politikw od sobote. Glaser in Unger gresta z Auersperg-Lasserjem. Predsednik novega ministerstva je grof Taaffe, isti na katerega so nemški ustavoverni listi vedno ščuvali. Razprave z Ogerskim se boodo do oktobra odložile. Dotične publikacije bode „ \Viener Zeitung" prihodnje dnij prinesla. — „Politik" pravi: Sistema, katera se je utrdila s chabrusom leta 1872, se jo zrušila, da nikdar več ne vstane. O pomirjenji z narodi to ministerstvo nij hotelo nič vedeti. — Boljše za nas mora priti, ker slabše ne more. Dunajski „večji" listi molče, ne morejo prav verjeti ali kali. Vendar „Morgenpost" konstatira, da je bil v četrtek Taaffe v po-posebni avdijenci sprejet in da se vsled tega sploh govori, da bode Auersperga podedoval. „Tagespresse" se celo usoja vse vesti o krizi preklicavati. Dunajskemu „Tagblattu" se pa vendar ne zde brez osnov. Magjarski „Hon" Tiszov organ, poroča, da je kriza akutna. — Vsakako prineso bližnji dnevi pojasnila. V ii» u Jo tlrfcttve. AH€it'€issyev<*. noto, katero 80 do-sedaj skrivali, izšla je v „Kolnische Zeitung". Izdal jo je gotovo Bismark in s tem Andrassvu jedno nemilo dal. — V tej ^skrivnostnej" noti se pravi: „0d početka nemirov v Hercegovini so evropski kabineti v svojem interesu za občni mir pogledovati morali na dogodke, kateri so žugali mir v nevarnost spraviti. Trije dvori, avstro-ogerski, ruski in nemški so se zjedinili, in namen je tako občno zeljo tudi lepo petje, godba na koru ; s samo tiho mašo ne opravite vsega in tudi ne s priprostim petjem. Cerkve pri nas nij so uboge. Vsi crkmoštri bodo učiteljem privolili, da se nekaj inuzikalnega orodja kupi in vsak pameten kmet bode rad kaj dal za učitelja, da nekaj fantov izuči v godbi in nekaj učiteljev-muzikažev Se imamo. In vi učitelji, vaše odtega-vanje od orglarenja v cerkvi je škodljivo. Naše cerkve so puste, dosta njih je brez dobrega petja, brez orglarenja, ali v drugih mežnarji neusmi -ljeno orgije obdelavajo in ušosa poslušalcev, od -kar se vi odtegujete lepemu temu opravilu; ne dajte muzike iz rok; obdržite jo lehko brez vsake odvisnosti od farovža v rokah; bodite vi buditelji, gojitelji polja, godbe, darujte vi bogu bložilne muzike, naš zarod vam bode hvaležen za to, hvaležni tudi sovremeniki. In vi petični domoljubi, dajte vsako leto par izražal, da so i drugi kabineti pristopili. Oblasti so so porazumele, da ves svoj vpliv v ta namen porabijo, boj omejiti na en kraj, ker so Srbijo in Črnogoro zadržavale, udeležiti so boja. Njih govor je bil tem izdatnejši, ker je izražal tvrdno voljo Evrope. Kabineti so sicer turške j vladi svoje konzule na pomoč ponudili za potišenje vstanka, kateri so vstašem jemali vero, da dobodo od zunaj pomoč. Nota dalje pravi, da so se oblasti dose-daj vsega ogibale, kar bi kacemu vmešavanju podobno bilo. Za to so dale porti svet, naj ne le z vojaškimi sredstvi, ampak tudi z mo-raličnimi vojuje, da pomiri razburjene kraje, /al i bog se jim upanja nij so izpolnila. Po enej strani nijso oglašene turške reforme zadostne, da bi vstaše pomirile, po drugej strani turško orožje nij moglo vstanku konec narediti. Zato je čas prišel, da se oblasti zjedinijo o potu, kako zabraniti, da se evrop3ki mir v nevarnost ne postavi. Zadnjo irado in ferman od 12. decembra 1875 nota hvali, da imajo sicer dosti dobrega, in bi mnogo utešili, ko bi se praktično zvršili, vendar te izjave nemajo moči krvoprolitje v Hercegovini in Bosni vstaviti. Turčija naj bi prej za mir, potlej še le za principe reform skrbela. Države evropske ne morejo gledati taci h brezvladnih razmer v nekaterih provincijali turških, katere uže zdaj trgovino in industrijo more in občni mir v Evropi kale*. Tudi morajo oblasti priporočiti porti, naj svoj program dopolni s tacimi naredbami, ki bodo bič domače vojne v opustošenih provincijali odpravile. Te naredbe bi bile na mora-ličnem in na materijalnem polji. Materijalno stanje krščanskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini je odvisno le od socijalnoga in moralnega življenja. — Mohomedani in krščani so si sovražni v teh provincijali, in si ne zaupajo, za to konzuli ljudem nijso mogli prepričanja dopovedati, da ima porta iskreno voljo njih pritožbe vslišati. To fanatično sovraštvo mej križem in polumesecem se vzbu-juje, ker krščani vidijo, kako so njih rodni bratje v sosednjih državah versko svobodni, a krščani v Bosni in Hercegovini ne, oni so raja, robovi. Dalje nota razlaga, da je treba v vstalih provincijali popolno versko svobodo uvesti; goldinarjev, da se naši mladi učitelji v učiteljskih šolah urijo v godbi, dajte jim glede tega podpore in podpirajte kako uže naše učitelje, kadar vadijo fante v godbi, dajte posebno talentirane naše muzikaže v kak kon-servatorij, da ti, domov se vrnivši, kot učitelji učiteljem godbe našemu narodu pripomorejo do narodne godbe, glejte, da se v Ljubljani ali Zagrebu ustanovi kak muzikaličen zavod. Ne bode to brez koristi, kajti, ako vas zdaj slovenski naš redki, skoro saiuouk-goslar so svojimi zvuci priine za osrčje, prijemal bode še več naš bodoči izomikan violinist naše potomstvo, koje čaka še dosta trudnega narodnega dela, ki pa bode z narodno godbo „mit Trompeten und Pauken/ kakor Nemec pravi vrglo odpadništvo na tla in tujstvo nazaj črez slovanske naše meje. Vojaška godba je velike vrednosti v vojski. — davek se ne sme več najemnikom prodajati in se mora nekoliko od njega tudi za interese provincije porabiti; fevdalni zistem, po katerem imajo sami muselmani zemljo, a krščani so le delavci in najemniki, mora se odpraviti in svoboden kmetsk posestniški stan ustvarjati ; poseben odbor iz krščanov in muselma-nov, jednako jih na število, mora čuvati, da se te reforme res izpeljejo. „Zima je vstanku nekoliko ukazovala prenehati" — pravi Andrassv — »ali spomlad ga bode oživila. Prepričanje, da spomlad bodo novi elementi vsta-nek podprli, da bode Bulgarija in Kreta gibanje poveličali, je mej krščani v Turčiji splošno. Naj bo, kakor hoče to, gotovo je, da vlade v Srbiji in Cr-nc\J gori ne bodo nič več mogle braniti so udeleženja boja in uže zdaj je videti, da so se pod pritiskom javnega mnenja v svojih deželab odločili v boj stopiti, kakor brž bo »neg skopnll. Nota Andrassveva zarad t ;;a terja, naj Turčija ne dela le programov nego resnične dogodbe naj kažejo, da hoče svoje reforme izvesti. Največja težava temu pa je ukoreninjeno nezaupanje krščanov nasproti obljubam turške vlade. Glavna podloga nezaupanja pak je ta, da je Turčija uže v prejšnjih fer-manih obetala ravnopravnost krščanskega in turškega prebivalstva, a ga nij izvela. Turkofilski časniki te note nijso veseli, a valjda tudi slovanski ne bodo. „N. Fr. Pr." Andrassy-ju očita, da se je podučeval iz jugoslovanskih virov; nij zadovoljna z mešano komisijo, katero on za izvršenje vstaških zahtev in reform terja, in posebno jo jezi, kako on govori o vstopu Srbije in Črnegore na spomlad v boj. Ona meni, da bi vlasti morale skupno vložiti prepoved — veto —, ki bi Srbom in Črnogorcem ohladila bojno veselje. Dop 181. Mm C'elja 3. febr. [Izv. dop.] Kaj bi vam novega povedal dragi čitatelji „Slov. Naroda" iz našega prijaznega mesta. Pustne veselice, katerih se nam ne manjka, te so tako kaj navadnega, da uže nobenega ne zanima o njih govoriti, razen če se kake interesantne dame tiče, katere žlahni ponos se pojavlja v kaprici, da njena „marchande de mode" pri prirejevanji balne „toilette" skromno šivanko more se mučiti, ker „so a u f einer burgcrlichen Nahmaschine" fabricirana obleka njej se čini „gemein". Povedati vendar vam moram, kaj sem videl in slišal sinoči v našej roduti. Jedna maskirana dama, plesa prav željna, nij vedela drugače se jeze nad moškimi znebiti, kakor da nekaterim na uho pošepta: „Sie sind ein Esel — No, warum bim ich ein Esel" jej vsakateri zavrne, in ona se ostro odreže: „Weil sie To gre težavno pri nas ubogih Sloven cih, tako bode kdo dejal. Da težavno, ali sto rimo, koUkor mogoče, in no samo mi. Pisal sem enok v tem listu nekaj o petju vzajemnem mej Jugoslovani. To isto velja o godbi In Jugoslovanstvo celo ima v nas Slovencih vedeto proti tujstvu. Ako Slovenec pade pade i drugo. Noboden vodja ne bode pustil vedet brez pomoči in tako ne sme pustiti Jugoslovanstvo Slovenstva brez pomoči. In če kje najdemo vezila mej nami, ali vsaj pri-pravljajočega sredstva za zjedinjenje, tak vzajemnem podpiranji jugoslovanskega petja in godbe, te glasove vsi razumemo, in ako jih dobro, ne bodemo i gluhi proti drugim Torej na pomoč jugoslovanski rodoljubi umirajočej našej godbi 1 S-c. nic.ht tanzen" pa hrbet obrne. — Na jutro, ko jo ples uže nehal, vrže jeden gostov drugemu šaljivo besedo v obraz, ta pa ga zgrabi in — vrže na tla. V trenotku nastane prav velik polom in hvala bogu, da sem jo ob pravem času pobrisal, drugače bi bil tudi nekaj ujel. Da neham vam praviti jednacih porednih novic, hočem rajši denes razkrivati rokovniške čine, koji se uže precej časa po našem mestu gode. — Teško mi je začeti o tem; kaj si bode svet mislil, kakovo okuženo gnezdo mora biti nekdanja slavna „Celeja". Hrani si denes svoje stotake v dobro zatvorjeno \Vertheimer-sko kaso, ako ključov vedno v rokah ne držiš, nij treba ti misliti, da jutri še najdeš ves svoj denar. Za to izkustvo se je obogatil pred nekimi dnevi tukajšnji spoštljivi trgovec. Ugrabil je pa svojega tatu. On bode najprvo tebe sumničil, da si ti bog ve kakteri človek, — ženijalno pa trdil, da vse je njegovo, kar mu je prišlo pod umazani palec. Dolgih prstov in zlobnih jezikov sicer nikder ne manjka, ali tukaj so v poslednjih letih se tako zaplodili, da se bodo jedenkrat mej soboj mogli ujesti. Star pregovor uže pravi, kadar se ose jako množijo, onda dobro vino prirase, najboljše sadje pa je vedno ono, kojega mrčes rado opika. Dve mladi devojčici kupovali sti poslednjega tedna nekeliko lišpa pri zlatarji. A jedna zahode svoje poželjive oči v lep prstan velike vrednosti, koji v zakladu zlatarjevem lepo blišči. Prstan izgine, da zlatar na prvo nij vedel, ke-daj in kam. V nekej drugej prodajalnici ukrali sti te nesrečni deklici precej denarja, in pri-poveda se v raznih hišah o pogrešanem blagu. Jedna teh čednih golobičic je hčerka bogate rodbine, od katere vam pa vendar ne morem povedati, kaj je, od kod je prišla. Ta slednja lastnost po svetu zdaj mnogo velja, in vsakateri tujec dela lehko furore če le ima dobre hlače, nekaj lišpa na sebi, in večkrat pokaže kak nov stotak. Veliko častenje si pridobiva nek veljak in v resnici zasluži si ga, ker Bismark mu je bil boter, grof Arnim pa svak. Govori s toliko nobleso, da vsakateri vidi: mož mora biti visokoplemenitega rodu, če ravno le zove se samo plemenitaš. Zloba nanese, po svetu se zve, da sestra tega plemenitaša v Beču klobase in žemlje prodaja, oče pa snažil je škorce v nekej imenitnej palači. — Hvali se modrost visoko zastavljene glave, naravnost iz visokih šol v Oxfortu je prišla, razsvitat tmino sedanjega Časa. Pri drugem poliču mu teče jezik najbolj in takrat razsiplje vso svojo modrost, da zijali ga gledajo, ter ne vedo kako in kaj. — Vendar ko pride do pravega, in nudi se prilika, pokazati, kako se je učil možak v Uhodosu plesat, onda tišči jezik za zobe in migne svojemu Jokerlu, brez kojega nikamor ne gre, naj on odgovarja za njega Če ravno Jokorle v novih škornjih in irhastih hlačih tiči, vendar vsega ne more umeti in marsikaj tudi na robe pove. Glava iz Oxforta vendar resnobno vsemu prikimuje in se skrivno smehlja, da je tako po volji šlo lz Londona pride neko človeče, mogoče kak Lord. Strašna je svota njegovih dohod kov, tukaj bode pokupil vse gradove in go zde, pa ljudstvo angleški živeti učil. Vse se gneti, moža občudovat. HOtelicr v črnem fraku se mu priklanja do tal. Dva meseca po znejo pridem v Benetke in dam se obrit, ali pre mislite moje strmenje: moj brivec nij bil kdo drugi, ko v Celji toliko češčoni Lord. — Pri vandra tudi tujec ciganske krvi, s svojim jezikom vse dobro opravi, ljudje mu verjemo, da čudeže dela. Novi planet, on ga je znašel, nosi njegovo ime. Njegova prekanjena buča izduhta poseben kanon, s katerem bi rad pošiljal svoje zvijače po celem oboku sveta. Slava njegova vendar usahne, ker vse njegovo delo nij jedenkrat zaslužilo prave pohvale. Vsakateremu svetovati mu je navada, sam sebi pa nikdar dobrega sveta ne ve. Dolgo uže kuje na novej zvijači, če tudi ta mu povolji ne steče gotovo se bode obesil. Da mu strupena krv ne otrpne vsak teden po dvakrat kačo za zajutrek požre. Mož je strašno prismojen to vsak uže ve. Nek „Naseweis" nekoliko vajen v pisavi, nema miru, in rad bi pokazal, kaj visoka učenost premore, kadar se tak neumnež zate-lebi v škandale. Poišče si v Parizu prav velik list, kojega ureduje njegov židovski sorodnik, in ko se mu začne po glavi vrteti, položi na umazani listič kar mu uže toliko časa želodcu tiči. To vendar nij še prehuda grdoba, gnjusno pa videti je bilo, kako so-goltno na tešče polizali nekateri gladovniki v kavarni na oglu to norcevo zmes. Heine uže pravi: Es ist eine EigenthUmlichkeit der Deutschen, dass keiner so verrtickt ist, dass er nicht einen noch verriickteren fande". —č.— Iz 14»mulkil, 4. februarja. [Izv. dopis.] Pri „besedi" dne 30. januarja imeli smo zopet en lep večer in bilo je dovoljno število obiskovalcev. Z veselem smo opazovali gospico Janežičevo Gabi, tako lepo in neustrašivo deklamavati „Slovenski junak v turškem boji" od J. Jurčiča. -— Namesto Domovina," čveterospev, moralo se je zarad zbolevšega basista odložiti in peti samospev Kranjska dežela" s spremljevanjem na glasoviru. Za tem je sledilo, kar občinstvo najver-nejše in naj tihoj še posluša, duet na citre se spremljevanjem na kitari, sviran od gospice Karolnikove in bratov Ozbič. Vse je pa pričakovalo z veliko radovednostjo igro „Gari-baldi," uže to ime — kaj nek bo? — In res izpadla je v občno zadovoljnost, kajti vršila se je dobro in tako gladko, da uže kmalu ne tako, ker kakor igralci, tako tudi igralke, izpeljali so na vso zadovoljnost svoje naloge. Posebno moramo omeniti gospo B. Medvedovo, ki tako naravno in razločno govori, in da pri njenih okoliščinah prevzame nalogo, kakor tudi uže gori omenjena gospica JaneŽičeva, d je morala v tem vremenu črez en Četrt ure oddaljene graščine k skušnjam se truditi v Kamnik. Tako moramo obema izrekati svojo srčno zahvalo za njijin trud in za izvrstno igranje. Mi Slovenci v Kamniku bi želeli, da bi katerikrat zdaj kak govornik iz Ljubljane prišel, ter naše veselice malo izdramil in politično življenje obudil. Stranki morate obo skupno delati, če ne je obeh gotovi propad. Naj pridojo na priliko naši prijatelji 20. t. m. ko bo zopet beseda. Prejšnje leta je še marsikateri narodnjak k nam prišel, govorilo so je, a zdaj je tudi to opuščeno. Tukaj nij govornikov, in ako nij govora, nij navdušenja, I z JI%tterlJe v Istri 4. februarja [Izv. dop.] (Novo naše okrajno šolsko s veto val s t vo.) Vsled ukaza morala so se konstitovati vsa šolska svetovalstva naša i krajna i okrajna. To se je zgodilo letom i v Materiji i zdaj na Volovskom. Pred reorganizacijo je bilo okrajno šolsko svetovalstvo skozi in skozi slovansko-nArodno. Resultat novih volitev pak nam kaže nenadno mnogo tujega elementa v korporaciji sedanjega okr. šolskega svetovalstva na Volovskem. Ilazven predsednika in okraj. šol. nadzornika broji korporacija 6 članov. Za 3 od teh 6ih znamo, da so slovanski narodnjaci. Vlah, kanonik v Kastvi, cerkveni zastopnik, Jelušić, v Kastvi kot ravnatelj največrazredne učilne v okraju in Vaj-šelj Radivoj, učitelj v Hrušici, zastopnik uči-teljstva. Pošten laški kozmopolit poleg teh je de Terzi v Lovrani, ter upamo, da bode za pravico. Lahon pa je dr. Minak, advokat na Volovskem in Pošic* z Volovskega. Ako imenuje vlada še nam pravičnega okraj, šolskega nadzornika, potem smo dobri, osobito, ker je tudi g. okraj, glavar dr. Peric skozi in skozi poštenjak. Volitev učitelj stvenega zastopnika vršila se je 28. in 29. julija. Izvoljen je bil izvrstni Slovan Zanujić Vinko, kaplan v Abaciji. A dež. šol. Bvetovalstvo je zavrglo volitev tega poštenjaka, ker nema po §. 20. od 27. julija 1. 1. svedočbe o učiteljskoj sposobnosti. Gg. narodnjaci 1 osobito pa tudi vi g. Vajšelj, ne zabiti koliko može ukreniti okraj. Šol svet, ter vselej in možato govorite za prospeh narodne prosvete slovenske, česar se nadejamo tem bolj ker ostanete v Istri. Iz «piorice 6. febr. [Izv. dop.] Po lepih, skoro pomladanskih dnevih je sinoči zo pet tenka snežna odeja pokrila našo lepo Gorico in okolico in denes se zopet napravlja k snegu. Tudi prav. Ostra zima, dobra letina pravijo naši kmetovalci in lani se je pri nas ta pregovor deloma uresničil. Zima je zatezala dolgo črez navado — za to pa je trta obilo obrodila in sicer skoro povsod popol nem zdrav, dober pridelek. Vina imamo letos mnogo v deželi in tako mnogo, da ga ni j sin o uže davno, davno pili, kakor letos. V Gorici, kder plačujejo krčmarji 200 % občinske užitnine, pijemo belo po .0—28, črno pa po 28—36 novcev liter; v Furlaniji pa točgo prav dobrega črnca po 18 novcev liter. Za to je pa tudi dosta korajže v mestu in po deželi. Noči mej prazniki in naslednjimi dnev bo jako živahne, včasih celo razburjene. In se razlega veselo petje poštenih veseljakov, tam se odmeva divje razsajanje nabitih ponoč njakov ; tu je sladka kapljica goloba in golobico združila, da se „sans gene" na ulicah sladko objemčkata in poljubujeta, tam je drugim vročo kri razdražila, da se ravsajo in kavsajo, dokler jih prijazni možje s cesarskim orlom v žepu ali pod pazduho ne razkrope ali pa v hladno kajho pospravijo, kder se jim razbur jena kri poleže. Vince ima svojo moč, a skoro vsak pivec jo čuti drugače. — Vinska kupčija je čisto mrtva in za to se posestni kom in manjšim kmetom z deuarom prav trda godi. Polna klet vina — pa prazen žep Pustno življenje je v Gorici in po deželi še precej živahno. Pri velikem plesu 1. dan U m. se je v našej čitalnici vse trlo. Pri ko-tiljouu so morah gospodje za damami sedeti, ker nij bilo zadosta prostora, da bi se bili vsi v venec oklenili. Brez pretiranja smemo trditi, da je naše društvo zmernim meščan skini družinam, tudi neslovenskim, prav pri ljubljeno postalo, zarad česar mora odbor z Vstopninami za neude prav varčno postopati. O pustu bosti še dve plesni zabavi; po tem bomo pa videli, kaj nam prinese post; morda Vendar nekoliko lepih besed z glediščnimi predstavami. Ues je, da je naš oder nekoliko pretesan — a društvo si ne more vsega kmalu 1 omisliti, česar bi še potrebovalo. Vsakakor treba, da se za to sposobni udje o pravem času združijo ter se jamejo za besede pripravljati, kajti nobene zabave ne vtegnejo tako povzdigniti društveno čast in veljavo nego lepe besede in koncerti. Domače stvari. — (Iz Maribora) se nam piše, da ima slovenska stranka dosedaj vse upanje, da zmaga z dr. Radajem v mariborskej okolici pri razpisanej volitvi v deželni zbor, da si vladni organi na vso moč delajo za nemšku-tarskega kandidata Wretzla. — (Dr. Fr. C e le s ti n), znani slovenski pisatelj je, kakor se iz Dunaja poroča, uže dalje časa precej nevarno bolan. — (Umrl) je 6. t. m. Josip Rot, jako talentiran dijak šestega gimnazijskega razreda. Pogreb bode denes ob 4. po polu dne. — (Slovensko gledališče.) Rosenova tridejanska igra „Satan" ima malo omhpred-nostrj, katere odlikujejo dramatična dela tega talentiranega igropisca, — pri tem pa mnogo njegovih napak, posebno pa širok, dolgočasen osnutek, kateri stori posebno prvo dejanje prav neprebavljivo. Nekoliko rabe rudečega svinčnika bi bilo želeti, in vse bi imelo često drug obraz in vtis. Igralo se je deloma brez pravega razumljenja, kar nas je osupnilo, ker smo videli jednake igre uže mnogo boljše predstavljati na slovenskem odru. Gospodičina Podkrajškova je bila jedina, ki je naše, ta večer pri vsej hvaležnosti vendar nekako hladno občinstvo — nekoliko ogrela. Gospa Odijeva se je preveč afektirano vedla, gospodičinami Ledarjevo in Vrtnikovo smo bili tu in tam zadovojjni. G. Kocelj, ki je imel jedino prav karakteristično nalogo, pretiral je jako rad, in celo gosp. Schmidt je bil nekako mrtev. Gospod Trnovec pak se je po maski in igri močno oddaljeval svojej roli. Jednodejanska scena „Hišina" pa je bila prav odveč. — (Juristovski ples) se je 5. t. m. vršil v kazinskej dvorani po ogromnem udeleževanji ljubljanske inteligence — elegantno kakor je bilo pričakovati. Plesalo je okolo sedemdeset parov, in stoprv okolo šeste ure zjutraj se je ločila družba. Dekoracije, aranžma in cela izpehava — vse je bilo jako okusno in dobro uredjeno. Da ples po številu obiskovalcev nij bil enak lanskemu, — tedaj se ga je udeležilo okolo 100 parov plesalcev — krivo je bilo vzlasti neugodno vreme ali bolje sneg, kateri je zapiral vsa pota tako, da so fijakarji stoprv okolo desete ure dovozili zadnje dame. Tudi narodna stranka je bila vzlasti mej mlajšim delom močno za stopana. — (Iz Dunaja) nam očevidec poroča, da je bila beseda, katero je napravilo društvo „Slovenija" zadnji petek na čast pisatelju g. Stritarju, jako dobro obiskana in je iz programa osobito izborno slovensko petje ugajalo. Navzočni so bili tudi državni poslanci dr. Vošujak, Pfeifer, grof Barbo in dr. — (Železnica Ajdovščina-T rst.) Inženir Živic v Trstu je sprožil misel, naj se zveze Trst z Ajdovščino sč železnico, katera bi peljala mimo Opčine po Krasu. V ta namen je preudaril približno dotične stroške in ko risti, ki bi jih ta železnica prouzročila. Stroške je preračunil na 1,100.000 gold. Koristi pa tako razložil, da bi se početje gotovo izpla- čalo, ako so njegovi računi kolika j zanesljivi. Poseben odbor se je na to lotil, Živicev predlog razpravljati in njegove studije natančnejše — tudi na licu kraja, pretresovati. Resultati od borovih preiskovanj so še vedno prav ugodni. Razkazujejo sicer poldrugi milijon gold. stroškov — ob jednem pa veliko večje koristi, nego jih je Zivic preračunil. Ta odbor si prizadeva sedaj doseči, da bi se ideja uresničila in gotovo bi bil naš Kras in bi bila cela vipavska dolina take železnice jako vesela. Ajdovščina, Lokavec, Pali, uže sedaj po svojih obrtnijah znani kraji, bi se kot taki v kratkem še višje razvili, kajti Hubelj zagotovlja prav obilno vodne močij še za mnogo novih obrtnijskih naprav. Sadjetrštvo v vipavskej dolini in na Krasu bi imelo v novi železnici gotovo tudi mogočno podporo in celo cesarskemu erarju zaradi obširnih gozdov nad Ajdovščino bi jako ugajala. Da bi le beseda kmalu meso postala. — (Tiskovna pravda?) Iz Ljubljane se „Vaterlandu" piše, da bode imel hubljan-ski „Tagblatt" tiskovno pravdo zarad motenja religije, ker je v nečem listku travesti-ral besede Kriščeve na križi govoreč o Ko-zlerjevem pivu. Tudi bratje Kozlerji, da ga bodo tožili. Nam nij znano ali bode kaj iz tega ali ne, torej naj ima rečeni dopisnik odgovornost. Le to rečemo, da nam nikjer ne dopada klicanje po državnem pravdništvu, tudi ne proti protivniku kakor je „Tagblatt". Prepustimo to nemškim ustavovernim psevdo-li-beralcem. Grehe no vin naj zopet le novine paralizujejo. Kar je meni hudo, to je i njemu. Tujci* 6. februarja« Kvropa- pl. Satner iz Dunaja. — Stalmeier iz Zagreba. — Schamberg iz Dunaja. Pri niodii. Pretner iz Trata. — Lenskv iz Dunaja. — Kraus iz Ogerskega. — Bnrger iz Litije. — Baida iz Ribnice. Pri .n*llftl: SUs iz Dunaja. — pl. Gostot iz Hrastnika. — Guss iz Dunaja. — Schmeidl iz Gradca. — Einerl iz Dunaja. — Meznil iz Peite. — Hock iz Dunaja. Pri Zamorci: dr. Eržen iz Litije. — Plevan i/. Dolenjskega. — Črne iz Celovoa. — Menzinger iz Bavarskega. Dunajska borza 7. februarja. (Izvirno tolegrafidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 68 gld. 40 Enotni driL doljr v srebrn . . 73 „ 70 1860 iri. posojilo.....111 » 20 Akcije niirodno hanke . . 879 . — Kreditne »kotjf .... 174 London........114 kr. Napol.........9 C. k. cekini .... Srebro 5 103 60 60 90 41 90 Vsem bolnim moč in zdravje brei leftn in brei stroškov po izvrstni Bmles« Ai Barry 30 let mie Je aij bolezni, ki ki J« le Ml* oidrt-vila ta prijetna zdravilna brana, pri odraačenih i zdravi vse bolezni , i d« jetrah; tleie v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre- ;la otrocih brez medicin in stroškov; v lelodcu, na živcih, dalje prsne, 1 naduho, bolečine bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanle pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičioo in pro-ilajenje; posebno se priporoča za dojene« in je bohe, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo* /al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-6evala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-/ega profesorja medioine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi njo Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih ozob, se razpoiiljava na posebno zalite vanj o zastonj. Kratki izkaz ii 80,000 spricevalov. Spričevalo 6t. 73.670. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Trefilo je uze aedem mesecev, odi ar sem hil v brezupnem stanju Trpel sem vsled prsnih i a čut-nionih bolečinah, in sicer tako, da s-jui od dne do dne *ldnovg'nil, in to zaprečilo je dolgo Čga tres nja morem zopet pisati. Za adi teg* priporočam vsem bolnim to primerno prav ceio in okuaro hrano kot : .ajbo j .si pripem čok, ter ostanem Vas udani Gabriel Tesflmer. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize do Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jt moje stanje hujsanja in bolečin \sako vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogl i niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpola vedno na razdraŽenji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, bre/. da hi moje bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Itevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za h valj njem se bogu. Kevalesciere /asluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in um stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uži vati. Dovolite gospod, zagotnvjenja moje prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja. Markize de Brehan, St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duiuikft, omotici in tiŠčanji v prsih. Si. 6.0.716. Gospodični de Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji. Kevalescičce Je 4 krat n^nojša, netfo mesu, to se pri odraačenih in otrocih prihrani 50 krat reč ni c mi, ko pri zdravilih. 7 plehastib pušicab po pol funta 1 gold. 60 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 fnnta 4 gold. 60 kr., 6 fantov 10 golđ., 13 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. Sovaleiciero-Riscuiton v pniicah in tabletah %% 12 ta« 1 gold. 60 k&, 24 tas 2 gola. 50 ar., 4i taa i .■>!■!. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 n ufefla W»ll'laeli-gaaae itev. 8, kakor v vseh .-ueatih pri dobrih e*arjih iu -p serijskih trgovcih; :udi razpoiilja du-tajika bila na vse krile po poltnlb lakaanioah ali povzetjih. V LJubljani Ed 4 n h r, J. S v o b o d a, okar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarj a J. P r o-il a m m, v Celovca pri lekarju H i r n > ac h e r j n, r Npljetn pri lekarju Aljinoviču, v Trato pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogerista p. Rocca ia J. Hirschu, v Zadru pri Androvičn. (318) Rtj Lekarna Piccoli rt o * *|wwftqnfi a 3 t» b m .r o. P W » O o i 9 o. d o* JI c j: — 2 P 2. S* 0 §. ■ 1™ Iti S- r £ C mm. 22 IB * • r f i 2. os» _ m u> a s o I OB M I Uutrli v IJiililJ.anl od 1. do 3. febr. i Katarina Čmak, 92 1., za utrpljen-jem pljuč. — Marija Grapar 3 tedne, dete delavca vsled konvulsion. — Josip Kramar, 54 1., za nervezuo mrzlico. — Terezija Elsner, 80 I., vsled starosti, — Apolonija Kliš, 66 ]., vsled želodčnega katara.) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I>niisij. J Kiilnerhof- ♦ gas se 4. T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ za dobrodelne namene pred kratkem otvorjon bazar vzbudil je občudovanje v naj- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Samo v Pollak-ovej najstarejšej in slavnejšej 27 b. univerzalnej zalogi blaga na Dunaji, Mariahilferstrasse 1, prodaja se kakor jo nže obče znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno. Ovčje-volnate oblačilne snove, najfinejše in modernejše, za vsako sai sono v vsakej barvi, gladko, progaste jednojne in šotsko karirane in sicer liiNtcr, H pa, pluid-MUovi, illago-hhI, ilanel, Chovlot (Btikujcno oblačila) in poleg se mnogo drugih stvari) 1'luliiu, vsako vrste i»rlia ua ■nize iz cvilha in tluiiiaHlii. j;ru«ll bel in barvast, pregrinjala, eliilluu V«, celo ",4 široki; perkaly turški kreton poleg tisoč druzih rečij. Popolna zaloga pletenemu blaga aavratnlkov za gospodo in gospe. Naj veča zaloga HVlluatik in ža iiK'lastili trakov v vsakoj barvi in širokosti. Oveje-voluate iu bloutl-6ipke tudi obsito z biseri, kakor tudi J sploh vse v to stroko Bpadajočo stvari i u to vse le po Hazpošiljatve proti poštnem povzetku tajok. lzglcdki in zaznamek blaga za-atonj in franko. —2'J) aw Dobrodelni "basar! Pod tom nas'ovoin Prve dunajske fabrike za perilo ►♦»♦♦»»»♦» Duuuj, Kolnerhof-gasse 4. Srajca za dame namesto gl. 2, le gl. 1 oddaljenejših krajih monarhije zaradi v istini cene razprodaje gotovo izvrstnega perila za gospode, gospe in otroke, platna in prtov za mize itd.; zaradi večstranskih naročil, sklenila je fabrika neko večjo prodano tkalnico pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, ter jej mogoče, v prihodnje sledeča cone M na polovico lzdclalne cene ■■■ nastaviti. !£Tsim.est© d.Tra, sstrao.© jed-en. grold.l23.sir I prej sedaj Srajca za gospode namosto g1. 2, le gl. 1. 12 ang. batistnih robcev z barvanim robom obrobljene...... gl. 1 shirting-srajra za gOBpodo z gladkimi ali nabranimi prsi . . . . . „ 1 stanovitno barvana srajca s porkala, najnovejše šege .....n 1 angl. trikot-jopica ali hlače bela in barvasta „ 6 elegantnih batistnih robcev z barvanim robom obrobljene . v . . . „ 6 trojnih zavratnikov, najnovejše oblike . „ 1 prepletena srajca za dame z najboljšega shirtinga ...... n 1 elegantne hlače za dame z robnim lišpom „ 1 fini ponoćni korset najboljše biro s Blur- ting- robcem......„ 6 finih platnenih robcev, garantirane, da so iz pravega platna . . . . „ 1 platnene spodnje hlače za gospode . „ 1 tlua barvasta kreton-srajea, garantirana za pravobarvono . . . . ( . „ 1 bola srajca za gospode z gladkimi trojnimi prsi....... „ 1 bogato olišpana srajca za damo najboljšo vrste.......„ 1 fino štikauo hlače za dame prav eegantno narejene......„ 1 shirting spodnja kikla za damo najboljšo napravo .»,...„ 1 spodnje hlače za gospodo iz pravega ruui- burgakega platna.....» l angl. okstord-srajca najnovejšo šego, garantirana za pravo ... . „ 1 srajca za gospodo iz pravega ruuiburg- skega platna z lepo nabranimi prsi . .. 1 fino štikana srajca za bal, ročna štikarija, najnovejše šege 2, gl. 1,— 2, * 1.— 2, 2, • n 1.— 1.— 2, 2, n n 1.-1.— 2, n 1.— 1.- 2, » 2, n 1.— 2, 2, n n 1.— 1.— 3, n 1.50 3 n 1.50 3, n 1.50 3, n 1.50 3, n 1.60 3, n 1.50 4, » 2.— 4, n 2.— 4, n 2 — 0 parov finih angleških manšet modernejše facone.......gl prej sedaj 1 fino Štikana srajca za dame z najlepšo upravo 1 eleg. francoski korset z lepo stik« tarijo 4, gl. 2.- 4, [ 2.-„ 4, h 2,— 1 fina spodnja kikla za damo z izvrstnim lišpom „ 4, „ 2._ hlače za dame iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladke in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.60. 1 kikla iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lopo olišpana, gld. 1.80, 2 in 2.50. 1 korset iz barhenta, najboljši vrvČasti barhent, gladek in lopo olišpan, gld. 1.25, 1.50 in 2. 1 srajca za gospode rnmburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.60, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospode rumburgskoga platna, fantazij na in štikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4.50 in 6. 1 srajca za dame iz pravega platna, gladka in fantazij na, najfinejši gld. 1 60, 2, 2.60 in 8. 1 srajca za dame iz pravega platna, štikana, najfinejši gld. 2 50, 3, 3.50 in 4. i kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.60, 8, 9, 10 in 11. 6 kosov e/4 šir. rjuhe brez šiva gld. 9 in 10. 6 kosov »U šir. rjuhe broz šiva, pravo platno, najfinejša gld 14.50, 15.50 in 1(5.50. za 6 osob prtice na mizo iz dvojtkanine in damasta gld. 3, 3.50, 4, 4.50 in 5. za 12 osob prtice na mizo iz dvojtkanine in damasta gld. 8.50, 10, 11, 12 in 14. 1 kos 30 vatlov *(A šir. domačega platna gl. 6.50, 7.50 in 8. 1 kos 40 vatlov SU sir. kreas platna gl. 10, 17, 18 in lH.fK). 1 kos 50 vatlov */« sir. irlendskega iu holoudskega platna gld. 20, a2, 24, 25 in 26. 1 kos 54 vatlov »/* šir. rumburgskoga platna gld. 24, 25, 26, 28, 30, 32 in 36. 12 komadov brisavk iz dvojtkanine in damasta gld. 3.'J6, 3.75, 4.50, 5, 5.50 in 6. Naslov: ■■rva dunajska fabrika za perilo, Dunaj, lloiiierliorgasse 4L PuuaJ. Naročila proti pošiljanji norcev ali pa proti poHncm podvzetji. OOODOl (16-4) Lsdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".