§t. 23 (1210) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 7. junija 1973 METLIKA - Danes bosta obiskala Metliko Vlado Janžič in ^ Peter Toš ter se sestala z občin- ^ skim političnim aktivom, popol-dne pa še z osnovno organizacijo ZK v BETI. BREŽICE - 46 brežiških pionirjev bo jutri odpotovalo na zbor slovenskih pionirjev na Osankarico. MIRNA - V nedeljo ob 14, uri bo pod mirenskim gradom zborovanje borcev 3. bataljona VDV in zaključek celotedenskih prireditev ob prazniku mirenske krajevne skupnosti. Govoril bo član sveta federacije Viktor Avbelj. BRESTANICA - Moški pevski zbor pripravlja 17. junija samostojen koncert. V goste bodo prišli tudi pevci iz Radeč. Za to priložnost so Brestaničani naštudirali nekaj puntarskih pesmi. HAFNER V RIBNICI V torek, 5. junija, je obiskal Ribnico član predsedstva ZKJ in sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljana Vinko Hafner. V največjem ribniškem podjetju INLES se je zanimal predvsem za odnos tega podjetja do velikih trgovskih podjetij v Ljubljani, za sodelovanje med slovensko lesno industrijo ter za vlogo raznih združenj in inštitutov pri razvoju lesne industrije. Med obiskom v zdravstvenem domu pa je dal več koristnih nasvetov v zvezi s prizadevanjem za gradnjo novega zdravstvenega doma in lekarne v Ribnici. Po teh dveh obiskih je imel tovariš Hafner še razgovor z občinskim aktivom. 1 V prvi polovici tedna so naši kraji pod vplivom 1 ji^zahodnih zračnih tokov, : so povzročili občasne J pooblačitve in v ponedeljek [ tudi nevihte. Do konca ted-I na se bo zadrževalo nestalno vreme, v popoldanskem času bodo plohe ali nevihte. HRTURflHTI f f i Sri§i!cžni - ‘‘Sil’ .Zmaga na srečanju šol bratov Ribarjev Nadvse zadovoljni so se Bre-žičani v ponedeljek vrnili s tridnevnega srečanja šol bratov Ribaijev v Beogradu, Deset jugoslovanskih šol, ki nosijo ime obeh narodnih junakov, se tako srečuje in spoznava že 12. leto, vsakič v drugem kraju. Brežiško šolo je tolcrat zastopalo 25 učencev in 6 učiteljev. Gostitelji Republiška zmagovalca Na sklepni prireditvi „vesele šole“, ki je bila v soboto, 2. junija, v Ljubljani, je postal republiški prvak za 8. razrede Boštjan Debeljak iz Ribnice,za 5. razrede pa Franc Maksi iz Kostanjevice. Zmagovalci so prejeli za nagrado , kasetne magnetofone. Tekmovanje je organiziral Pionirski list, na njem pa je letos sodelovalo preko 43.000 učencev od 3. do 8. razreda, na zaključnem delu tekmovanja pa se je za najboljšo uvrstitev in nagrade pomerilo 60 učencev, ki so zmagali na področnih tekmovanjih. „Gaudeamus igitur“ (torej veselimo se) pojo te dni maturant, ko pride rados^ trenutek, konec štiriletnega šolanja. Vrata v življenje se odpirajo, in zadnjič so štiriletni tovariši skupaj, predno se razidejo. Tak trenutek je seveda treba prhnemo proslaviti. Na sliki maturante gostmske šole. (Foto; Sandi Mikulan) Kolinski pridelovalci niso deveta skrb Nad 120 kmetov In predstavnikov zadrug iz Kranja, Stične in Trebnjega se je dogovarjalo na Mirni Izjemno je, da nekdo priredi shod, na katerem se s kmeti iz oči v oči dogovarja o odkupu pridelkov. Mirenski obrat za predelavo krompirja, ki deluje v okviru tovarne hranil KOLINSKE iz Ljubljane, je mmuli četrtek priredil že drugo tako srečanje. Prihodnje leto bodo na Mimi dar je treba dodati, da je odkupova- postavili še eno strojno linijo za pre delavo in bodo zato potrebovali še več krompirja. Na to se nameravajo vsestransko pripraviti. Trebanjska kmetijska zadruga načrtuje v sodelovanju s kmeti nakup še 60 strojnih linij za pridelovanje krompirja. V trebanjski občini je s krompirjem zasajena četrtina vseh njiv. V prihodnje krompirja ne nameravajo saditi v večjem obsegu, večji pridelek si obetajo od boljšega dela, dobrih semen, obilnejšega gnojenja, škropljenja in večjega strokovnega znanja. In kakšna bo cena, kar pridelovalce močno zanima? Na shodu je bilo rečeno, da bo kilogram krompirja po približno 90 par. Lani je tovarna plačevala nekaj manj, kot je znašala tržna cena, ven- la tudi drobnejše gomolje, ki sicer niso za prodajo. Bila je tudi solidarna s tistimi kupci, ki so najprej prodali (po nižji ceni), ter jim je izplačala razhko. Predvsem pa velja: predelovahiica krompirja nudi kmetom možnost za stalen zaslužek in zanesljiv odkup. A.ŽELEZNIK ZAMEJSKI SLOVENCI V BREŽICAH Prosvetno društvo Prosek -Kontovel s Tržaškega je v soboto, 2. junija, gostovalo v Brežicah. Na odru prosvetnega doma je dramska skupina uprizorila Nušićevo komedijo „Emancipirane žene“. S tem je vrnila nedavni obisk Brežičanom, s katerimi goji že štiri leta prisrčne prijateljske stike. To poletje nameravajo zamejski Slovenci s Tržaškega še enkrat obiskati Brežice. Gostitelji bodo nadvse radi ustregli njihovi želji po družabnem srečanju. Takrat se bodo udeležili izleta v te kraje vsi člani društva, njihovi svojci in prijatelji. MIRENCANI GOSTILI ČEHE V ponedeljek in torek so sprejeli Mirenčani v goste svetovno znani češki mladinski pevski zbor iz Libe-rec. Češki zbor, ki je pred tem nastopil na mednarodnem pevskem festivalu v Celju, se je na Mirni predstavil najprej šolskim zborom iz trebanjske občine. Na večernem koncertu v ponedeljek pa je tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA prevzela patronat nad mirensko osno.vno šolo. Češki gostje so si ogledali DANO in se zabavah v mirenskem rekreacijskem parku. Prva farmacevtiada, kot popularno imenujejo športne igre delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije, je bila leta 1967 v Novem mestu na pobudo mladinskega aktiva tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Krke. Na igrah že od samega začetka sodeluje večina farmacevtskih tovarn, od katerih prevzame organizacijo vsako leto druga v svojem kraju. Letošnje farmacevtske igre, sedme po vrsti, ki so že drugič v Novem mestu, bodo posebno slovesne. Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Novo mesto in v organizaciji domače tovarne zdravil so bodo pričele v sredo, 13. junija popoldan, s sprevodom po ulicah so jih sprejeli nadvse prisrčno. Srečanje se je začelo v petek zjutraj s položitvijo venca na grobnico narodnih herojev. Še isti dan je bilo tekmovanje košarkarskih ekip. V soboto so si mladi ogledah predstavo v gledališču Boško Buha, popoldne pa je bil zaključni del košarkarskega tekmovanja. Prvo mesto je osvojila brežiška ekipa. Prislužila si ga je z zmagami nad Skopjem, Tuzlo, Begečem, Osijekom in Beogradom, ter odnesla pokal v Brežice. Zvečer so se gostje in gostitelji srečali na kulturni prireditvi na Ko-larčevi univerzi. Program so pripravile vse šole, posnela pa ga je tudi jugoslovanska televizija. V nedeljo so si pionirji ogledali zvezno skupščino, Titov muzej in pionirsko mesto, vmes pa še druge kulturne in zgodovinske zanimivosti našega glavnega mesta. j jePPEY Miloš Poljanšek v Mo-vem mestu v torek dopoldne je Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS, s sodelavci obiskal osnovno šolo na Grmu. Seznanil se je z delom hospitalizacij-skih oddelkov na šoli, spoznal njen program in nadaljnji razvoj, opoldne pa se je pogovorU z delovnim kolektivom šole o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. PLESNI TURNIR NA OTOČCU V okviru Dolenjskega poletja 73 bo v nedeljo, 10. junija, ob 20. uri plesna revija, na kateri se bodo v standardnih plesih pomerili jugoslovanski in za^odno-nemški pari. v_____________________________^ Nova razstava v Krškem Jutri ob 18. uri bodo odprU v krški galeriji novo umetniško razstavo. S 25 shkarskimi deli se bo predstavil Marino Mahnič iz Portoroža, slikar s kratkim delovnim stažem, kakor je o njem zapisal Andrej Pavlovec. Na otvoritvi bo nastopil Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko. Kljub obilici dela v lepem vremenu se je v četrtek veliko kmetov udeležilo razgovora o tem, kako do večjega pridelka krompirja. (Foto: A. Ž.) mesto spet gostitelj V sredo se bodo začele v Novem mestu sedme športne igre farmacevtov iz vse Jugoslavije Novega mesta do Stadiona bratstva in enotnosti, kjer bo ob 16.30 svečana otvoritev. V otovoritvi bo sodelovala tudi državna^rvakinja v padalskih skokih Krstič-Uhanova, članica kolektiva Krke, s skokom tik pred otvoritvijo pred tribuno stadiona. Tekmov' 'ja bodo vse naslednje dni dopolc i in popoldan na stadionu, na Loki, ' telovadnicah osnovnih šol in na Oi 'cu ter bodo končana v soboto, 16. j ' ,JNe pričakujemo, da bo kadet samo brezhibno obvladal to, kar ga učimo, ampak zlasti, da se bo znašel v novih, nepoznanih okoljih. Zato iščemo v njem vsa njegova izjemna na^je-nja. Biti mora iznajdljiv, odločen in v takem duševnem in telesnem stanju, da bo zdržal vse napore in presenečenja, da bo znal voditi enoto, ki mu bo zaupala in sledila,“ mi je odmevalo po ušesih z dopoldanskega razgovora med profesorji ljubljanske filozofske fakultete, njihovimi študeti, kadeti in profesorji akademije. |e so se vrstila vprašanja, vedno bolj poglobljena, specializirana. Posodobljenje pouka, razvoj kadetove osebnosti, njegov vpUv na vojake v enoti, uvajanje no\^ psihološdh, in pedagoških prijemov na šoli in v naši vojski nasploh... Za vse to seveda na tej strani nimamo prostora, niti ni to namen tega zapisa. Časnikarji smo bUi namreč povabljeni na obisk študentov ljubljanske filozofske fakulteta in pedagoške akademije akademiji kopenske vojske na Banjici v Beogradu. Vse tri šole imajo veliko skupnega, vse tri se ukvarjajo z vzgojo mladih ljudi in odraslih, pa so se dogovorili za ta obisk, ki naj bi bil hkrati medsebojne spoznavanje, izmenjava izkušenj in posredna propaganda za vojaški poklic med mladino v* Sloveniji. Tako smo imeU novinarji pravzaprav lahko delo — prisluhnili smo neposredni „okrogli mizi“ z bolj duhovitimi vprašanji, kot bi jih lahko sami zastavili, z bolj iskrivim bojem mnenj, kot bi ga sploh lahko organizirali. Odprtost vodstva akademije, prisrčen in tovariški odnos med kadeti in njihovimi profesorji ter predavatelji, neomejena svoboda osebnosti gojencev akademije, njihovo zanimanje za umetnost, šport in druga „nevojaška“ ustvarjalna izživljanja so nas navdušili. mila sva se v klet v klub kadetov, kjer točijo pivo in pepsi kolo, kjer so se med hipijevski ritem s plošč nekega gojenca iz prvega letnika mešali oran-žno-modri prameni Hght-showa in prizadevno telovadenje razgretih plesalcev. Slovenska dekleta, ki se sicer tako boje vojaške suknje, so zdaj komaj dohajala svoje kavalirje. Tako sproščenih fantov in tako prisrčnega vzdušja na beograjski akademiji kopenske vojske seveda niso pričakovale. „Tega, kar smo danes videli in doživeli na tej šoli, mi doma ne bo nihče verjel,“ mi je drugo jutro zatrjevala ena izmed študent, „vzdušju v armadi, o šolanju v naših sodobnih vojaških šolah Slovenci res nimamo prave predstave. Ce samo pomislim, kakšno čve-kanje in podcenjevanje ‘tega poklica sem poslušala med svojimi prijatelji še zadnjič v naselju ... Samo poglejte te njihove študentske sobe z vsemi pisal- I potem boste vprašali, kot sem nedavno tega vprašal jaz. „Kako sploh še more biti tako razgledan človek, kot je absolvent vojaške akademije, pri vsej tej svobodi osebnosti prepričan, da je vojska potrebna, da mora biti vojak? “ Mar bo še s srcem zavojeval, požigal, uničeval in ubijal? „Mi smo armada, ki se pripravljamo samo zato, da se ne bi ubijali!“ je odgovoril na tako filozofsko vprašanje enega izmed študentov dekan akademije, general Bogdan Mamula, naš bivši diplomat v Moskvi. „Ne bomo se borili nitii v Vietnamu niti kje bližje; nikogar ne bomo „osvobajali"! Tako vzgajamo naše kadete — z zgledom, ne z ukazom.“ In to je vse. M.MOŠKON Kadet Mirko kaže dekletom, kako se meri z osciloskopom v laboratoriju za elektriške meritve MED KADETI IN DEKLETI Načelnik akademije kopenske vojske general Mamula izroča pokal zmagoviti športni ekipi Študentje iz Ljubljane na sprehodu po parku okrog akademije Kadeti pri elektronskem mikroskopu, kjer se lahko poglabljajo v molekularno zgradbo snovi Branko Petan s Senovega: „O vojaški akademiji sem na brežiški gimnaziji slišal toliko, kot o drugih fakultetah. Toda tega, kar sem našel tu, nisem nikoli pričakoval. Po drugem letniku sem se odločil za ižinjerijo ... V pro- V sodobnem kabinetu za učenje tujih OCIII ... - . ... stem času kiparim, osnov upodablja- jezikov: vsak gojenec ima v svojem nja sem se tudi jaz naučil pri prof Kuglerju." oddelku magnetofon s slušalkami in možnost nadzora lastne izgovorjave Vojaška akademija kopenske vbj$ke JLA je bila osnovana 21. oktobra 1944 v Beogradu. V prvi razred so prišli mladi borci partizanskih brigad in odredov z različnih bojišč ter najboljši mladinci, skojevci in mladi komimisti z osvobojenih in neosvobojenih področij iz vseh krajev naše domovine. Danes so to oficiiji z visokimi čini in položaji v naši armadi. Akademijo je končalo 25 razredov, štirje pa se še šolajo. Do zdaj je ‘dala akademija armadi več kot osem tisoč oficirjev. Vojaka akademija šola poveljniški kader za potrebe borbenih rodov JLA: pehote, topništva, oklepnih enot, inžinjerije in protiletalske ob-raml^. Akademija je visoka vojaška šola, vanjo pa sprejemajo učence, ki so končali gimnazije, tehniške šole ali učiteljišča. Letos je akademija začela sprejemati tudi podoficirje, ki so končali štiriletno srednjo vojaško (podoficirsko) šolo, čez dve leti pa bo prišel v akademijo prvi rod maturantov iz vojaških gimnazij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Šolanje traja štiri leta; prvi dve leti za vse gojence po enotnem načrtu, drugi dve leti specializirano po rodovih. Za rodove se gojenci opredele ob koncu drugega šolskega leta po osebnih željah in po potrebah-posameznih rodov. Prva tri leta šolanja potekajo v Beogradu, četrto leto pa prežive kadeti v šolskih centrih, kjer se usposabljajo za začetne dolžnosti v enotah (komandirji vodov, čet in baterij). Učni načrt in program predstavljajo Štiri učna področja: področje vojašldh ved in veščin, področje družbenih ved, področje naravolovno matematičnih in tehničnih ved ter področje vojaško tehničnih ved. Namen t^ega vzgojno izobraževalnega sistema je zagotoviti armadi kadre s široko splošno vojaško, družbeno in tehnično izobrazbo, z visoko stopnjo poklicne usposobljenosti in s široko splošno kulturo. Šola razpolaga z najbolj sodobnimi učnimi pripomočki v predavalnicah, kabinetih, laboratorijih, na vežbališčih in poligonih. Poleg starešin — predavateljev za vojaške predmete predavajo naravoslovno* matematične, tehnične in nekatere družbene predmete profesorji beograjske univerze in strokovnjaki voja^dh inštitutov. V ob\iadovanju naravoslovno matematičnih in teh^-čnih predmetov pomagajo kadetom tudi vojaki z diplomami odpvaijajo-čih fakultet. Predavanja potekajo tako kot na drugih visokošolskih ustanovah, kar velja tudi za polaganje izpitov in izpitne roke. Po končanem šolanju dobe kadeti čin podporočnika, kar bodo po uveljavitvi novega Zakona o narodni obrambi ostali samo eno leto, potem bodo povišani v čin poročnika. Vojaška akademija razpolaga s svojimi športnimi tereni, vežbalnicami, bazenom in sodobno opremo ter nudi izredne možnosti vsem kadetom za rekreacijo in za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Šolsko športno društvo „Akademac‘ tekmuje v študentski ligi beograjske univerze, akademija pa ima tudi svojo strelsko družino „Akademac“ ter moderno strelišče z opremo in orožjem. Tako lahko postanejo kadeti, kot bodoči starešine, tudi odlični strelci. Kulturno in zabavno življenje je prav tako sestavni del vzgojnoizobra-ževalnega sistema in je namenjeno dvigu splošne in poklicne kulture, duševnemu in telesnemu razvedrilu ter za-I dovoljitvi različnih hobijev kadetov v prostem času. V akademiji imajo razne sekcije, več orkestrov, organizirajo različne tečaje. Zelo je razvito sodelovanje z mladino drugih šol in fakultet. V štiriletnem šolanju postanejo skoraj vsi kadeti člani Zveze komunistov; to so mladinci, ki so se Z izbiro ži^je-njskega poklica tudi idejno politično opredelili za politiko ZKJ. Tu se šolajo sinovi vseh naših narodov in narodnosti kot velika, složna in pobratena skupnost mladih ljudi, ki so izbrali ta poklic, da bi se posvetili ol^ rambi samoupravne, neodvisne in socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti SFRJ. kultura in izobra- ževanje IGRA Dramska skupina ,3olidar-nost“ iz Kamnika je s farso „Tolmun in kamen“ prijetno presenetila kočevsko občinstvo na nedavnem zaključnem srečanju amaterskih ^edaliških skupin Slovenije, ki je bilo v Kočevju. MILOŠ POLJANŠEK OBIŠČE VINICO V ponedeljek, 11. junija, bo pred-sedn& kulturno-pro svetnega zbora republiške skupščine Miloš Poljanšek na Vinici učencem tamkajšnje osnovne šole podelil bralne značke, nato pa bo sodeloval v razgovoru, ki ga pripravljajo izvršni odbor kulturne skupnosti, domače prosvetno društvo, predstavniki izobraževalne skupnosti in drugih družbeno-poli-tičnih organizacij. V razgovoru bodo osvetlili nekatera vprašanja kulture ter vzgoje in izobraževanja, še posebej pa se bodo pogovarjali o vimški osnovni šoli, ki bo letos slavila 150-letnico urtanovitve. Miloš Pčljanšek se bo udeležil tudi proslave ob obletnici smrti viniškega rojaka pesnika Otona Župančiča, ki bo isti dan v večernih urih na Vinici. »Dedinja« Po dolgem času se je novomeške-. mu občinstvu predstavila generacija igralcev, ki je pred leti osvojila bronasto odličje na Hvaru oziroma tretje mesto med najboljšimi amaterskimi odri v državi. Tokrat so izbrali romantično dramo R. in A. Goetza - ,J)edinjo“, ni^isano po romanu „Washington Square“ Henriyja Jamesa. Rdeča nit dogajanja je izpeljana iz že znanega motiva: ljubezen ni vselej edini prvi razlog za poroko. Mlad mož, ki je z razuzdanim življenjem zapravil podedovano imetje, zve za bogato zdravnikovo hčer in jo zasnubi. Oče na^rotuje poroki in hoče hčer razdediniti. Fantu to ni všeč, zato odide brez slovesa. Dekle spozna naklep in čaka na maščeva; nje. Priložnost se ji ponudi, ko se snubec spet pojavi po očetovi smrti. Zalega fanta, ki jo je tako grdo na-petnajstil, odslovi brez predsodkov. Novomeški igralci so pod veščim režijskim vodstvom Rika Urha postavili dramo na oder tako kot v svojih najboljših časih. Igrali so doživeto, sproščeno in enotno. Gledalec ni imel občutka, da spremlja amaterje. Nosilci glavnih vlog Zvonka Falkner (Catherine), Staša Vovk (Lavinia), Jože Falkner (dr. Sloper) in Milan Bratož (Morris) so igralci, ki bi sijih želelo marsikatero gledališče. M. Lutmanova, J. Hrastova, M. Rodiče-va, D. Bajčeva in J. Bračika so se s stranskimi vlogami lepo vključili v dogajanje. Uspešna predstava je nedvomno tudi zasluga sodelavcev, ki jih nismo videli na odru. Skoda je le, da se je uprizoritev zakasnila in da Novomeščani zato niso mogli na srečanje gledaliških skupin v Kočevje. B.S. TUDI NAŠI Združenje gledaliških skupin Slovenge je štelo ob letošnji skupščini v Kočevju 219 članov. Naše območje je dobro zastopano: črnomaljska občina ima včlanjeni dve lupini, brežiška 7, kočevska eno, kr^a eno, metliška eno, novomeška 11, trebanjska eno. SevniŠka in ribniška občina v tej organizaciji še nimata članov. Skupine iz novomeške občine so se včlanile letos. Področni odbor za vse to območje je za zdaj le v Brežicah. Na kočev^i skupščini so poudarili, da to ni dovolj. Najbrž bi kazalo ustanoviti nov področni odbor za ožjo Dolenjsko in Belo krajino s sedežem v Novem mestu, na kar šo pred leti že računali, pa je ostalo samo pri besedah. O pomembnosti in namenu Združenja gledaliških skupin Slovenije ni potrebno mnogo govoriti, organizacija je dokazala, da je potrebna in koristna. Trud je poplačan: pevski zbori kočevske osnovne šole so se pod vodstvom pedagogov Ivana Staniča in Anite Zupan vestno pripravili na revijo v počastitev dneva mladosti. Na sl5d: zbor najmlajših. (Foto: F. Brus) DOLENJSKE ŠOLE NA REPUBLIŠKI RAZSTAVI V LJUBLJANI Moč krajevnih samoprispevitov V zadnjih petih letih so v dolenjsl(ih, beloicranjskih in posavskih občinah zgradili 18 novih šol, večino s pomočjo krajevnih samoprispevkov - Na razstavi »Pet let - sto šol« viden delež Dolenjske v Slovenskem šolskem muzeju na Poljanski cesti v Ljubljani so prejšnjo sredo odprli razstavo ,^et let — sto šol“ pod pokroviteljstvom republiške izobraževalne skupnosti. Razstava zajema 102 novi šoli, ki ’ so bile na Slovenskem sezidane v obdobju 1969 - 1973, ko smo pridobili okoli 200.000 m2 novih šolskih prostorov. Gradivo je razpostavljeno kronološko po letih zidave: za vsako šolo so razvrščeni vsi potrebni podatki z denaijem, ki je bil porabljen za gradnjo. Popis šol je razviden iz kataloga, ki je izšel za to priložnost. Glas harmonik Uspešen večer učencev glasbene šole Ubran in barvit harmonikarski večer, ki ga je 29. maja zvečer pripravila s svojimi učenci glasbena šola Maijana. Kozine v Domu kulture, se uvršča med uspešnejše kulturne prireditve iztekajoče se sezone 1972/1973 na novomeškem odru. Prireditelji in pedagogi so se potrudili, da večer ni izzvenel konvencionalno iii zdolgočaseno, kar bi se bilo spričo dolgega sporeda (kar 16 točk!) lahko zgodilo. Tudi vsebinsko je bil zastavljen tako, da so izvajalci neprisiljeno prehajali od lažjega k zahtevnejšemu in obratno. Igrali so harmonikarji od prvega do petega razreda, posamič ali v skupinicah (duet, kvartet, zbor). Naj jih naštejemo: Božo Butadin, Robert Matoh, Ksenija Kozole, Ljiljana Mitič, Miran Štukelj, Nives Marušič, Andrej Grah, Jožko Klobčar, Tone Springar, Hugo Čolnar, Mojca in Marjeta Janžekovič, Aleš Gabrič, Rado Gorjup, Gregor Čampa, Marjan Per-dec, Damjan Gazvoda. Harmonikarski zbor je vodila Katjuša Borsan. Dolenjska, Bela krajina in Posavje so v tem času pridobile, čeprav so to industrijsko manj razvita območja, kar 18 novih šol oziroma okoli 41.000 m 2 novih prostorov. Novomeška občina je zgradila pet novih šol: Šmarjeta, Grm, Brdin, Škocjan in Dolenjske Toplice (ta šor-la se še gradi). V trebanjski občini so dobili nove šole na Mimi in Trebelnem, v Jelševcu in Velikem Gabru. Brežiška občina je odprla dve novi šoli (v Brežicah in Cerkljah ob Krki), prav tako črnomaljska občina posebno šolo v Črnomlju in osnovno v Rožnem dolu) ter ribniška občina (v Ribnici in Loškem potoku). Po eno šolo sta dobili krška (v Krškem) in sevniška občina (na Te-Ičah). Gradivo na razstavi je razporejeno v tri skupine. Prva obsega zgodovin- KOČEVSKI FILMARJI NA FESTIVALU - Na deseti festival amaterskega nima Slovenije, ki je bil minulo soboto in nedelio v Ravnah na Koroškem, so en film poslali tudi člani foto-kino kluba kočevske osnovne šole. Izmed 54 poslanih filmov jih je žirija izbrala 17 za predvajanje. REVIJA SE JE ZAČELA - V okviru revije likovnih skupin Slovenije, na kateri bodo sodelovali tudi likovniki z našega območja, so se že začele prve prireditve; razstave so odprli v Hrastniku in Zagorju. GRAFIČNI BIENALE ODPRT - V Moderni galeriji v Ljui ^ni so odprli v ponedeljek zvečer X. jubilejni mednarodni grafični bienale. KNJIGA NOBELOVCA - Mladinska knjiga in Pomurska založba sta izdali roman zadnjega Nobdove-ga n^ajenca Heinricha Boella „Skupinska slika z gospo“. RAZSTAVA O PUN llH - Knjižna razstava o kmečkih uporih na Slovenskem je od prejšnjega tedna odprta v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. NA LUTKOVNI PREDSTAVI Učenci osnovne šole iz Cerkelj ob Krki so si 31. maja v Marionetnem gledališču v Ljubljani ogledali lutkovno predstavo „Žogico Marogico" Jana Melika. TRŽAČANI ,PRI NAS Z Ra-badanovo komedijo „Ko se ženska jezik zasuče'* so tržaški gledališčniki prejšnji teden gostovali na Dolenjskem: v ponedeljek so iguili na no vomeSkcm odru, naslednji več«"^ pa v Seškovcm dom:, v K«*evju. Člani dramske skupine „Mladinskega kluba“ Novo mesto so presenetili z recitalom „LJUBIM TE, ZEMLJA MOJA“ avtorjev Mateja Bora in Toneta Kuntnerja. Velikokrat smo o njih brali v vseh mogočih časopisih, a le malokdaj pohvalno. Morda je v nas že stara navada, da radi pišemo o stvareh, ki niso lepe, da radi vržemo poleno pod noge, samo da nam kdo da povod za to. Velikokrat pa lahko z nepremišljeno kritiko pohodimo kalček, ki bi morda rodil lep cvet in bi bili kmalu ponosni nanj, samo gojiti in negovati ga je treba. V ponedeljek, 21. maja, je dramska skupina, ki je šele v razcvetu, pripravila v Dolenjski galeriji recital. Navzoči smo od teh mladih, neizkušenih (saj so nekateri še učenci osnovnih šol) pričakovali malo. Pa so nas prijetno presenetili, saj je pisana beseda v pičli uri zaživela in stkala niti v naših srcih. Prijetna glasba je dopolnila pisano besedo, neprisiljeno in božajoče. »Ljubim te, zemlja moja« Res škoda, da je bilo tako ma- lo obiskovalcev, pa čeprav so recital napovedali številni plakati in preko 200 vabil, ki so bila poslana novomeškim kulturnim delavcem. Na veliko žalost vseh se ravno ti niso odzvali vabilu. In ni še tako dolgo tega, ko so v časopisih trgali in razkrinkavali Mladinski Idub. Trditve, da mladi ne znajo izpeljati resnega dela, so bila v ponedeljek postavljena na ’ laž. Mislim, da je čas, da kulturna skupnost in ZKPO dobro razmislita, kako obdržati navdušenje mladih, da ne bo nastop Mladinskega kluba le muha enodnevnica. TONI VOVKO SKORAJ BREZ OBISKA Komaj 40 obiskovalcev se je udeležilo celovečernega glasbenega kon ccrta 1. junija v garni hotelu na >^)(o-či 'i, na katerem je duho>^%r-In pi<'tvftne pesmi pel 50-članski mladinski p>>vsl:i zb >r ,,La C'igale de Lyon“ iz ftan'.tiskct';' m-:;ta Lyona. ski razvoj šol od terezijanske šolske reforme (1774) prek politične šolske ustave (1805). in tretjega osnovnošolskega zakona (1869) do leta 1964, ko je bila v okviru republiškega sekretariata za prosveto in kulturo osnovana skupina za z^aditev in opremo šol. V drugi skupini so zajete šole, zgrajene v letih 1969-1971 (44 šol), v tretji, najobsežnejši, pa 58 novozgrajenih šolskih stavb. V vitrinah so prikazane publikacije, izdane ob najrazličnejših šolskih jubilejih, izvleči iz šolskih kronik ter literarni viri za šole. SENOVČANI V CELJU V tekmovalnem delu na X. jubilejnem mladinskem pevskem festivalu, ki se je začel ob koncu prejšnjega tedna v Celju, so med 22 najboljšimi zbori iz vse Jugoslavije — od tega jih je bilo 10 iz Slovenije — sodelovali tudi mladi pevci s Senovega. Mladinski pevski zbor senovske osnovne šole, ki ga vodi Mirko Slosar, na tem festivalu sodeluje prvič in edini z našega območja. Na letošnjem festivalu sodelujejo kot gostje nekateri odlični zbori iz tujine. »KURIR JOVIČA« V ŽUŽEMBERKU Nepričakovano priznanje Visoka nagrada najboljšemu pionirskemu odredu v Sloveniji za izvenšolsko delo Kipec „Kurirja Jovice“ in denarno nagrado (najvišje priznanje, ki ga podeljuje Svet za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije) je dobil letos pionirski odred osnovne šole v Žužemberku kot najboljši v Sloveniji. ,J^ikoli nismo računali na tako priznanje, saj tudi nismo zato tekmovali. Če pa se človek vendarle ozre malo nazaj in si poskuša predočiti vso to razvejeno dejavnost, v katero so vpreženi učenci in z njimi učitelji kot njihovi mentorji, mu takšna nagrada pomeni zadoščenje, spodbudo in ne vem, kaj bi še rekla,“ pravi Majda Kosmi-na, predmetna učiteljica za zgodovino, mentorica pionirskega odreda in zgodovinskega krožka na žužem-berški osnovni šoli. Kosminova ni edina, malone vsi učitelji te šole so mentorji tega ali onega krož-ka, ki jih na šoli ni malo. Najmarljivejši, trdijo, je novinarski krožek, ki že četrte leto izdaja glasilo „Z bregov Krke‘\ Na UL srečanju dopisnikov v Murski Soboti oktobra 1971 je dobil tc krožek drugo republiške nagrado. Nadalje je tu foto-krožek, ki so ga pred dvemc letoma proglasili za najboljšega v Sloveniji, na zveznem tekmovanju v Velenju pa je kot ekipa dosegel tudi prvo mesto v Jugoslavgi. Filatelisti so priredili prvo filatelistično razstavo Dolenjske. Zgodovinski krožek že tri leta zapored sodeluje na republiških srečanjih mladih zgodovinarjev: 1971 so v Kamniku dobili drugo nagrado, lani v Cerknem so bili med peterico najboljših, letos aprila pa so v Tolminu zasedli ppo mesto v drugi skupini. Izvenšolska dejavnost ni stvar, ki bi se dala bežno opraviti. S frazo povedano, \ zahteva celega človeka. V i Žužemberku tega ni lahko { opraviti, saj imajo učenci | pouk v dveh izmenah, poleg ^ tega pa je med njimi veliko | vozačev. Zato se vse opravi | pred poukom, med izmena- \ ma in po pouku, kot kratko obrazloži Kosminova. Kljub temu je to ena tistih šol, kjer zajame izvenšolska dejavnost vsaj tri četrtine učencev. V krožkih in športnih aktivnostih sodeluje 330 učencev. Pri tem. je potrebno še posebej podčrtati, da so prek krožkov, zlasti zgodovinskega in novinarskega, zgledno razvili sodelovanje s krajevno organizacijo ZB. I Miyda Kosmina: priznanje — presenečenje „Priznanje nas obvezuje, “ meni Kosminova. ^»Vključili smo se tudi v naslednje tekmovalno obdobje, v katerem pa bi radi dosegli predvsem to, da bi učenci delali še bolj samostojno. V rr^islih imam samoupravo, ta pa le počasi napreduje v razredih in krož- • kih.‘‘ I. ZORAN Slike za brigadirje, učence... Goce Kalajdžiski bo razstavljal 17 ikon in 10 akvarelov do 10. junija Ikone v galeriji sevniške osnovne šole na gradu so za večino obiskovalcev prvo bližje srečanje s to umetnostjo. Goce Kalajdžiski jih tokrat že 17-ič predstavlja javnosti, zajemajo pa motive iz ohridskih cerkva Sv. Klimenta in Sv. Sofije, kjer so se mu vtisnile v spomin, ko je tam 9 let deloval kot restavrator. Umetnik je to zvrst rad obrazložil ob otvoritvi 25. maja. Naj bodo to svetniške ikone ali karkoli drugega, vsebujejo, tudi duh okolja. Če mu kdo težko sledi na slikah, bi mu lahko ob srečanju z umetnikom. Delavska mladina največje slovenske brigadirske akcije ,JCOZJANŠKO 73“ je prej kot v enem tednu našla stik z njim. Kalajdžiski vodi že njen likovni krožek. Za njim so se pripeljali z avtobusom na otvoritev, predvčerajšnjim se je pripeljala druga brigada, ko je slikar predstavil in razložil dela učencem višjih razredov sevniške osnovne šole. Goce se predstavlja še z drugo tehniko: z akvareli, ki so zanj sprostitev, kot pravi. Vmes je nekaj del, ki so nastala pred kratkim. Kot figuralik se je uveljavil z ribiškim ciklom, sedaj pa mnogo razmišlja o kozjan^ih furmanih. Tudi med razstavljenimi akvareli je nekaj kozjanskih motivov. Kot meni kustosinja Milena Moškon, želi Goce nadaljevati zgodovinsko zapuščino vedut-n^a slikarstva pri nas. Jeseni name- UCITELJI ZBOROVALI Sobotnega šeštega zbora prosvetnih delavcev novomeške občine v sejni dvorani novega garni hotela na Otočcu se je udeležilo nad 400 ljudi. Poslušali so dva referata - Milojko Vidmar, pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo SRS je govoril o vzgojnem in družbenem pomenu izvenšolskih (interesnili) dejavnosti, Pavel Kejžar, namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, pa o ustavnih dopolnilih na šolskem področju. Ivica Kapetan, tajnica novomeške fvSS, je udeležencem ad-njinistrativnili delavcev govorila o problematiki uporabe kontnega plana, pravnica Marjeta Smolej pa o upravnem poslovanju v vzgojnoizo-braževalnili zavodih. Dr. Božd Oblak je tehničnemu oscbj,u govoril o o ;novah osebnt'- in šolske higiene. rava razstaviti v Mariboru in Muenchnu. Sevniška razstava je za- nimiv prikaz slikarjeve ustvarjalnosti iz obdobja nekaj let. ^ £ VZBUJAJMO V OTROKU ZANIMANJE ZA SVET, KI GA OBDAJA Kot je pomembno navajati otroka na opazovanje, tako je tudi važno, da hkrati vzbujamo v njem zanimanje za svet, ki ga obdaja. Razvit interes bo pozneje sam spodbujal otroka k raziskovanju in opazovanju sveta. Vsaka družina ima za to nešteto priložnosti, od družinskih sprehodov do izletov, ob televizijskih oddajah in drugih prilikah, da bogati otroku predstavni zaklad od predšolske dobe dalje. Pestra in obsežna knjiga naravnih in človekovih stvaritev je vselej odprta na stežaj, večina otrok pa gre mimo nje ali g^eda vanjo z zaprtimi očmi. J. Valentinčič, Kako pomagamo otroku pri učenju ODKOD OTROKOVE LAŽI Šolski otrok ne laže le tako, da nam ne pove resnice, temveč tudi tako, da prikrije neugodno šolsko spričevalo in da ponaredi podpis ... Največ otrok laže, da bi se izognili neugodnim posledicam svojih dejanj. Zatb se morajo starši, ki jim otrok laže, najprej vprašati, ali ni njihov vzgojni režim prestrog; niso pri vzgoji preveč avtoritativni, morda celo grobi in s vojimi grožnjami otroka zastrašujejo? Z. Jelenc, Motnje in težave našega šolaija KAKO RAVNATI Z MLADOSTNIKOM, KI SE UČENJU IZMIKA Učitelj mora najtesneje sodelovati s starši otrok ali mladostnikov, ki nimajo do učenja nikakega veselja, se mu izmikajo ali celo upirajo. V takih primerih je treba odkriti vzroke in jih odpraviti. Pogostno prvo znamenje za notranji odpor proti pouku je zamujanje učnih ur. Navadno mu sledi izostajanje in naposled potepanje. Brž ko pojavi prvo znamenje, morajo učitelj in starši .skupno proučiti stanje in se dogovoriti o primernih ukrepih. G. Šilih, Didaktika rokomet In zdaj: odločilna žogal V zadnjem kolu najvažnejša tekma za Brežice v Radečah - Trda bitka Sev-ničanov za obstanek, Ribnica druga, Brežičanke pa sedme! Brežičani so premagali tudi Piran in se z odličnim finišem začasno rešili z dna, vendar pa še vedno niso na varnem. Odločilo bo zadnje kolo, ko bodo igr^ v Radečah. Potrebujejo vsaj točko, če hočejo ostati v ligi. Raizen Radeč so v nevarnosti tudi rokometaši Radgone, medtem ko je usoda Izole že zapečatena. Dve koli pred koncem je negotova tudi usoda Sevničanov, ki se bodo s Splitom bržkone do zadnjega sodnikovega žvižga ogorčeno borili za obstanek, medtem ko sta Rovinj in ^dnički že odpisana. Konec prvenstva bodo najbolj mimo pričakali Ribničani in Brežičanke. Prvi so si že zagoto\^ drugo mesto v slovenski ligi, medtem ko so dekleta iz Brežic z novo zmago potrdila svoje sedmo mesto. Osnovnošolci in srednješolci z Dolenjske so se letos dobro uvrstili na slovenskih finalnih tekmovanjih. Na fotografiji S. Mikulana: zanimanje za finale v šahu, kije bUo na grmski osnovni šoli. košarka Zenica - Sevnica 23:21 Po silovitem začetku domačinov se je hudo poškodoval še Trbovc. Sevničani so 'sicer v nadaljevanju zmanjšali vodstvo domačih in sredi drugega polčasa celo izenačili na 18:18. Sile je igral odlično, kar vliva Novoteks je v vrhu štirih Nova zmaga metliških košarkarjev - V soboto dva derbija: na Loki gostuje vodeči Maribor, na Pungartu drugoplasirane Prule iz Ljubljane Novomeški košatkaiji so zmagali tudi v Ilirski Bistrici proti nek-j danjemu zveznemu ligašu, ki pa je bil v soboto kar zadovoljen, da I je izgubil s sorazmerno majhno razliko! Novoteks je prevladoval na I igrišču ves prvi polčas in večino drugega in tudi nekdanji državni I reprezentant Potočnik ni mogel povezati Lesonitovih vrst tako, da [ bi domačini ogrozili zmago Novomeščanov. Metliški košarkarji so I zmagali tudi v ^oQi Loki, čeprav se jim je med igro zatikalo, I razlika pa je bila ob koncu manjša kot kdaj v prvih petih kolih. i Lesonit - Novoteks 77:89 ) Peščica Novomeščanov, ki je bila v Ilirski Bistrici na orožnih vajah, je 11. ZRL - moški Vitex Slovan Viarteks Metalac Zenica Mehanika Mladost Celje SpUt Sevnica Radnički Rovinj 4 311:243 31 8 353:323 24 8 329:304 24 7 244:272 23 7 325:299 22 21 10 1 10 379:341 21 20 10 1 9 295:307 21 20 8 4 8 259:238 20 8 1 11 287:296 17 8 1 11 251:388 17 8 0 12 322:343 16 3 0 12 234:329 4 20 15 1 21 11 2 20 12 0 20 10 3 20 9 3 20 20 20 20 II. ZRL - ženske Ekonom. jedinstvo vanić Podravka Koka Brežice Branik Metalac Lokomo. Bosna Olimpija 20 18 0 20 13 3 20 12 0 20 12 0 20 10 2 20 11 O 20 8 3 20 20 20 20 20 2 272:155 36 4 252:174 29 8 259:236 24 8 206:186 24 8 215:202 22 9 221:240 22 9 206:212 19 8 0 12 220:232 16 6 1 13 173:204 13 6 1 13 201:270 13 6 0 14 219:288 12 5 O 15 208:261 10 Učinkovit — Ivančič gromko spodbujala Novoteksove košarkarje, . ki so po izenačenem začetku hitro prevzeli vajeti v svoje roke. Ob koncu prvega polčasa je domačinom pošla sapa, kar so No-vomeščani izkoristili in si priborili odločilno prednost. Tudi v nadaljevanju so igrali gostje zanesljivo, saj so vodili že z 20 koši prednosti, vendar so igralci Lesonita v zadnjih minutah poraz omilili. _ Novoteks: Splichal 10, Papič 3, Ž. Kovačevič 9, Kopač 2, S. Kovačevič 14, Ivančič 35, Piletič 3, Po-črvina 13. Kroj - Beti 81:93 Metliški košarkarji so se z novo zma^ utrdili na prvem mestu v I. B ligi. Skofjeločani so bUi močan nasprotnik in so v 11. minuti drugega polčasa celo izenačili, vendar so Metličani spretno obdržali prednost, potem ko so ^et povedli. Tri kola pred koncem je tako že čisto očitno, da bodo po prvem delu košarkaši Beti brez težav prvi. Beti: Dautović 23, Vergot 5, La-UĆ 13, Rožič 6, Medek 32, Arbutina 9, Popovič 9. SEMiC — V prijateljski rokometni tekmi je ekipa osnovne šole Stari trg ob Kolpi premagala vrstnice iz Semiča s 4:1. (V. K.) SRL - moški Šoštanj Ribnica Sl. grad. Rudar Tržič PiiBn Polet Ajdov. Radgona Brežice Radeče Izola 21 17 2 21 15 1 21 13 2 21 12 2 21 11 2 21 9 3 21 21 21 21 21 21 2 386:333 36 5 392:343 31 6 374:322 28 7 215:291 26 8 342:319 24 9 261:262 21 8 0 13 356:387 16 7 2 12 322:367 16 7 1 13 389:416 15 7 1 13 340:384 15 5 3 13 331:342 13 5 1 15 290:345 11 I. A SKL Maribor 7 7 0 604:494 14 Novoteks 7 6 1 610:526 12 Triglav 7 6 1 571:499 12 Vrhnika 76 1 534:470 12 Trnovo 74 3493:539 8 Marles 7 3 4 500:504 6 Branik 7 3 4 500:525 6 Fructal 7 25 530:551 4 Radenska 7 2 5 525:557 4 Lesonit 7 25 466:532 4 w\-i^ija 7 1 6 520:565 2 •^Jesenice 7 07466:557 0 I. B SKL Beti' Prule Ljubljana Postojna Zaija Kroj Ježica Elektra Kras Sav. nas. 6 60 603:409 12 6 5 1 457:364 10 6 5 1 398:400 10 64 2 426:426 8 624493:511 6 2 4 448:479 6 2 4 444:476 6 24406:451 6 1 5 421:487 6 1 5 386:479 ŠPORTNI KOMENTAR Negovati talente! čimveč sposobnih strokovnjakov bi moralo delati z nadarjenimi mladimi športniki! Ni naključje, da je beseda talent v stari Grčiji veljala kot utežna mera za današnjih 26,2 kg: prirojena nadarjenost - tej pravimo danes talent - namreč zares dosti velja! Na drugem mestu poročamo na športni strani o uspehih dolenjskih osnovnošolskih in srednješolskih ekip, ki so se ■ uvrstila v finalna tekmovanja za Slovenijo. Področni prvaki so Dolenjce naravnost izborno zastopali, saj skoraj ni bilo discipline, da bi se ne bili uvrstili med najboljše štiri. Za nov razmah športa na Dolenjskem so taki uspehi-še kako pomembni, saj bodo dali novega zagona tako mladim tekmovalcem, ki so okusili prve slasti uspehov, kot tudi njihovim mentorjem - učiteljem telesne vzgoje in amaterskim vaditeljem. Prav iz teh letošnjih uspehov bi veljalo potegniti nauk: v naslednjih letih bomo morali še več vlagati v vzgojo in športni napredek mladih, saj se nam denar potem bogato obrestuje. Najcenejše, a hkrati najbolj pomembno vlaganje pa je v strokovnjake. Zato bi bilo prav in potrebno, da bi občinske zveze za telesno kulturo imele na razpolago dovolj denarja, da bi lahko na seminarje in tečaje pošiljale čimveč ljudu Izkušnje kažejo, da so najboljši aktivisti- športniki, potem ko se sami nehajo aktivno ukvarjati s športom. Ce so še strokovno podkovani, lahko z lastnimi izkušnjami poglobljeno prenašajo znanje in sposobnosti na mlade. Dolenjske ekipe, ki zdaj zvečine tekmujejo po slovenskih ali nižjih ligah, bi na ta način prišle do mladine, ki bi že poznala športno abecedo. Vzgoja v dobre tekmovalce bi bila potem krajša, osip mladine manjši, uspehi dolenjskega športa pa kajpak še večji! J. SPLICHAL upanje, da bodo v nadaljevanju prvenstva Sevničani le ubežali izpadu.^ Kljub blesteči igri treneija pa so gostje naredili nekaj napak, kar so Ze-ničani izkoristili in zmagali. Sevnica: Sirk, Papež 2, Simončič 2, Jurišič 1, Stojs, Svažič 4, Koprivnik 1, Krnc, Sile 9, Trbovc 2, Možic. E. R. Olimpija - Brežice 7:12 razigranim domačinom, ki so si po tem kolu zgotovili drugo mesto v ligi. V nadaljevanju je igra postala še živahnejša, Ribničani pa so prednost štirih golov iz prvega dela dobro branili in ob koncu celo povečali. Ponikvar in Radič sta se tokrat še posebno izkazala. Ribnica: Lovšin, Abram, Žuk, S. Kersnič 4, Matelič 1, Mikulin 2, Andoyšek 1, Radič 6, Ponikvar 7, J. Kersnič 5,1. Kersnič. F. L. Brežice - Piran 16:14 Po vodstvu domačinov v prvem polčasu so se razigrali Pirančani in dvakrat povedli - z 9:8 in 12:11. Ko je že vse kazalo, da se ladja domačih potaplja, pa so Brežičani le premagan žilave Primorce. V odločilnih trenutkih sta se izkazala Gorišek in Vervega. Brežice: Mars, Šetinc 2, Stangelj, Bužančič 2, Bosima, Božič 3, Zore 1, Zagode, Gorišek 4, Vervega 4, Ban, Rožman. V. P. Sedme — Englova Brežičanke so brez težav premagale tudi Olimpijo in se usidrale na sedmem mestu. Takoj v začetku so povedle s 4:0, potem pa so prednost branile in ob koncu celo povečale. Brežičanke so se izakzale v obrambi, v napadu pa so igrale do zanesljivega položaja za strel. Brežice: Hribernik, Molan 3, Stauber 2, A. Mišič, V. Mišič, Engel, Toplak 6, Lipej, Grahek, Smerkolj 1. Ribnica - Tržič 26:20 Borbeni Tržičani so se sicer poskušali upirati, vendar niso bili kos Uspeh Dolenjcev Dobri nastopi v vseh športnih panogah Na letošnjih finalnih tekmovanjih slovenskih osnovnih in srednjih šol so se dolenjske ekipe odlično odrezale. V atletiki so bili osnovnošolci z novomeškega Grma zmagovalci pri fantih in drugi pri dekletih. V košarki so bili osnovnošolci iz Brežic tretji, enako uvrstitev pa so dosegli tudi dijaki ISC Krško. To dokazuje, da je za košarko vse večje zanimanje tudi v Posavju. V odbojki so že po tradiciji gimnazijke in Novega mesta prišle v finale, tam pa so jih premagale mlade gimnazijke z Raven -kar je prav tako že postalo običaj. Med mladimi rokometaši so se izkazale pionirke iz Stopič, ki so bile tretje. Med srednješolci so bili Krčani četrti, Brežičanke pa druge. Uspešno so nastopili tudi nogometaši. Med ekipami osnovnih šol je bilo Bizeljsko četrto, šolski center za gostinstvo iz Novega mesta pa je bil med srednješolci tretji. Ce k tem uspehom dodamo še uspešne uvrstitve telovadcev pred nekaj tedni, potem zares ni težko ugotoviti, da je na Dolenjskem vse več talentiranih mladih športnikov. Zanesljivo drugi — Ponikvar Dvakrat odlični Grm v atletskem finalu osnovnih šol fantje z Grma prvaki, dekleta druge v Sloveniji v finalu mladih atletov osnovnošolcev, ki je bilo prejšnji teden v Kranju, so pionirji z novomeške osnovne šole Grm, Id jih vodita Marjan Špilar in Janez Penca, dosegi izreden uspeh: pionirji so v izredno močni konkurenci zmagali, pionirke pa so bile tudi odlične, druge. Vrstni red - pionirji: 1. Grm •781,5 točk, pionirke: 2. Grm 921 točk. Rezultati pionirjev - 60 m: Kraševec 8,0, Gabrijel 8,1; 400 m: Čampa 62,7, Bele 60,2; 4x60 m: Grm (Kraševec, Miklavčič, Šuštar, Gabrijel) 30,9; višina: Šuštar 1,70, Rangus 1,65; krogla: Bajc 13,13, Mijajlovič 10,52; daljina: Ritonja 509, Miklavčič 508; troboj: Bukvič 161, Potočar 130 točk. Pionirke - 60 m: Rihar 8,1, Vav-žik 8,4; 300 m: Zaletelj 46,2, Pakar 48,5; 4x60 m: Grm (Tovšak, Vav-žik, Smid,-Rihar) 33,0; višina: Petrov 1,40, Zevnik 1,30; daljina: Tovšak 4,70, Smid 4,66; krogla: Velentič 9,07, Progar 8,18; troboj: Brulc 115, Zrimšek 95 točk. ________________________________DOKL KOČEVJE - V občinski ligi v malem nogometu imajo po 19 kolih igralci Mahovnika že 8 točk prednosti. Tri kola pred koncem so si tako zagotovili naslov prvaka. Kolodvor A^ Rog in Kcmrivnik se borijo za drugo mesto. (Z. F.) I i I i i PODBOCJE — v počastitev dneva mladosti je mladinski aktiv iz Podbočja pripravil tekmovanja v malem nogometu, košarki in šahu, ki so se jih udeležile ekipe iz Krškega, Gorice, brežiške gimnazije, Cerkelj, Kostanjevice in Podbočja. V nogometu in šahu so zmagali domačini, v košarki pa Krško. (J.Z.) KOCEVJE - Na delavdcih tortnih igrah so končali predtekmovanja v namiznem tenisu. V nadaUnja tekmovanja so se uvrstili: dve ekipi ITASA, ZKGP, Elektro, LIK in INKOP. Pri nogometaših vodijo v A skupini igralci ZKGP II, v drugi pa ZKGP III. Tekmovanja so se začela že tudi v odbojki, balinanju, kegljanju in košarki. (Z. F.) NOVO MESTO - V finale delavskih tortnih iger v malem nogometu so se uvrstile ekipe šenljemejske in novomeške ISKRE, NOVO-TEKSA, IMV, NOVOLESA in PIONIRJA (J. M.) KRMELJ - Vratar domačih rokometašev Kralj je sicer dobil nageljne pred odhodom k vojakom, vendar pa so domačini izgubili prvenstveno tekmo s Krškim 20:25. Le zadnjih 15 minut so dobro igrali. (B. ^ BREŽICE - Brežičani, ki so že prvaki celjske podzveze, so v Ljubnem vodiU 2:0, vendar so na koncu izgubili 3:2. (V. P.) . Črnomelj - Komisija za šport in rekreacijo pri mladinskem komiteju je v počastitev meseca mladosti pripravila več ^ortnih tekmovanj: v košarki je zmagala gimnazija, v no- fometu in odbojki garnizon, v šahu tari trg ob Kolpi, v namiznem tenisu in rokometu pa Dragatuš (V. K.) KRSKO - Na mladinskem prvenstvu Dolenjske v kegljanju je zmagal Žnidaršič iz Krškega, ki je podrl 872 kegljev. Krčan Zelič je bil drugi z 818, Iskra iz Brežic pa tretji z 814 podrtimi keglji. NOVO MESTO - Na -odprtem kegljaškem prvenstvu Novega mesta je zmagal Mrzlak z 896 podrtimi keglji, bedita Jarc 876 in K^šič (vsi Novo mesto) z 870 podrtimi ke^ji. (J. M.) LESKOVEC - V zadnji prvenstveni tekmi so mladinci Leskovca premagali Sevnico 17:14. Pozna se, da nekateri redno trenirajo. Pohvalo zaslužita Pirc in Sribar, pri Sevniča-nih pa Jazbinšek. (L. S.) KOCEVJE - -Pod pokroviteljstvom mladinskega komiteja tekmujejo mladinski aktivi za prehodni pokal v malem nogometu. V finale so se iz prve skupine uvrstili nogometaši Itasa in gimnazije, iz druge pa Mahovnik in Dom Dušana Remiha. Lani je zmagal Mahovnik, ki ima l^e možnosti za ponoven uspeh. (Z. F.) KRMELJ - Na junijskem hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal Hribar s 5,5 točke, slede: Prosenik 4,5, Žitnik 4, Pogačnik 3,5 in Debelak 2,5 (B. D.) NOVO MESTO - V občinski kegljaški ligi nastopa 12 ekip. Po petih kolih vodi Iskra z 10 točlcami, slede: Novoteks I, Krka ter Stari de-Vet, ki jih imajo po 8, Vseh devet. Pionir in Železničar s po 6 točkami. Luknja s 4, Mirna peč in Dana s po dvema ter Novoteks II in Ela, ki sta še brez točk. (J. M.) _____ LESKOVEC - Domači rokometaši so v zasavski rokometni ligi premagali Šentjernej 33:20. Po zaslugi Juta Mlakarja in Radija so v drugem polčasu domači odUčno zaigrali, medtem ko je bil pri gostih najboljši Selak (L. Sj _ Za pokal! V sredo so na sporedu tekme prvega kola za jugo-slovans^ pokal v košarki. V slovenskem delu tekmovanja igrajo Novomeščani doma s celjsko Kovinotehno, članom druge zvezne lige, Beti pa igra doma z Litijo, ki igra v I. A SKL. Za ljubitelje košarke v Novem mestu pa bo še posebno zanimiva tekma, ki jo Novoteks v okviru letošnjih proslav ob 25. obletnici ko--šarke pripravlja za prihodnji četrtek, 14. junga. Na LoW bo gostovala mladinska re-yOTezentanca Slovenije. ^ VELIK USPEH GRMSKIH ATLETOV - Pionirke - atletinje z Grma, ki so se v Kranju uvrstile na odlično drugo mesto. (Foto: S. DOKL) St. 23 (1210) - 7. junija 1973 Stran uredil: JOŽE SPLICHAL DOLENJSKI LIST liA6 >2 — Seveda je ura vama tudi pred posledicami sunkov in udarcev — takoj vam bom pokazal! % ,.Ce iščeš srečko, Felicijan, iščeš zaman — našla sem jo danes gutr^ ..^ i*«»iei B. ' M * 0 0 L T S 0 V 0 Z. S i!; T 0 K> K fr!, h O lil. K k. T r> K) k t k i. K )J T E. N K ff ? ' y .... t. k ) ■‘t"’ 0 k. c. S. e - n., sl k - U 0 ? K T A £ PRISTANEK V PRASKUPNOSTI Jn Paradižnica na vrhu • Strmela sta navzdol v f bilo; nad njima pa so "^a Klara, sukanja vesoljske ladje doktorja zlobne pote- ^ato pa sukati, sukati in še sukati ladjo, vse do zemlje — v nasprotno smer, seveda!” ................. „Aha!” je doumela zadevo Klara, ki ji fiz^ ni nikoli delala priglavic. ne še zdajle! se je ustraši- la. Našo KLaro je namreč pestil vesoljski glad; ogrožal je že njeno lepo zaokroženo težo. Možiček jo je potolažil, sedel za volan in odrdrala sta po pobočju navzdol. I^va igrača je bilo krmaiiti zdaj, ko sta poznala pot. Pred slabim letom sta tod brala lisičke in parkeljce. Zavrla sta doli ob riki. Prav tam, kjer sta se v mnogih poletjih hladila in pekla čevapčiče. Malce drugače je bUo tokrat tu. Reka je imela lepšo barvo in številni slapovi so žvrkljali po njeni površini. Ni čuda torej, da ju je vrglo s sedežev; da sta stresla v hipu s sebe tekstilno navlako dvilizacije in se - pra-nudista iz Košate lipe - na glavo zabrisala v rajsko mokroto! DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natjančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in im£i do 40 % boljše izgorevanje. V E\/ROPI SCHIEDEL-VU-KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783,72-227. PRODAJNA MESTA: AGRARI A Brežice, PRESKRBA Krško, NOVOTEHNA Novo mesto in trgovsko podjetje SEVNICA Predstavništvo v Ljubljani: Inž. Janez SRAKA, Herbersteinova 15, telefon (o61) 316-234. ••••••••••••••••••• Avto-moto društvo Brežice vabi -na velike mednarodne moto cross dirke za NAGRADO BREŽIC in prvenstvo Jugoslavije v internacionalnem razredu 250 ccm. Tekmovali bodo najboljši vožači Jugoslavije. Od inozemskih tekmovalcev pričakujemo dirkače iz Švedske, Avstrije, Poljske, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Švice in Italije. Dirke bodo v nedeljo, 17. junija 1973 ob 15. uri na Prilipah pri Brežicah. — Obiščite I. mednarodno dirko v 'moto crosu na Dolenjskem! — Po dirkah bo zabava s plesom. Komisija za razpis delovnega mesta pri ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEM PODJETJU DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, Glavni trg 3 ponovno razpisuje v zvezi s 154. členom Temeljnega zakona o podjetjih delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA POGOJI: visokošolska izobrazba z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami v grafični, časnikarski ali založniški dejavnosti, ali višja izobrazba z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami v naštetih dejavnostih oz. srednja izobrazba z najmanj 7-letnimi delovnimi enakimi izkušnjami, oz, novinar z najmanj 10-letnimi delovnimi izkušnjami v istih dejavnostih. Razen splošnih pogojev mora imeti kandidat ustrezne moralne, politične in strokovne kvalitete za opravljanje dolžnosti na vodilnem delovnem mestu. — Razpisni rok poteče 21. junija 1973. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z osebnimi podatki in dokazili na naslov: CZP Dolenjski list. Novo mesto, p. p. 33, za razpisno komisijo. POTA m sTit^ Dežurni poročajo MOPED BREZ KOLESA - Z mopeda, ki ga je Kocjan Grandlič iz Hi^ja 30. maja parkiial na železniški postaji v Mimi peči, je neznanec ukradel kolo. Grandlič je oškodovan za 400 din. STRELA NA TREBELNEM - V kozolec Antonije Tomšič na Trebelnem je 30. maja ponoči udarila strela in poslopje zai^ala. Gasilci in vaščani so ogenj omejili. Škodo so ocenili na 20.000 din. TAT V BLOKU - 30. maja ponoči je tat vdrl v stanovanje Jurija Pestnerja Nad mUni v Novem mestu in odnesel 200 din. GLAVA OSTALA - Jožetu Ci-mermančiču iz Koroške vasi je nekdo z motorja, ki ga je te dni parkiral v Lobetovi ulici v Novem mestu, ukradel čelado. GOSTIJA V KLETI - Pred kratkim so neznanci vdrli v klet Silva Arka, ki stanuje ob Zagrebški cesti v Novem mestu, in odnesli 10 litrov olja ter več kosov prekajene svinine. KOZARCI SO SE RAZLETA-VALI - 2. junija so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve Vladimira Ziepuhaija iz Kranja in Janka Frankoviča iz Hrastja, ker sta razgrajala, razbijala kozarce in vznemirjala goste v gostišču v črnomaljskem gradu. Na zagovor bosta morala tudi pred sodnika za prekrške. ZMIKAVTI KOKOŠI - 3. junija je Marija Kovačič z Gorenjega Pod-boršta pri Mimi peči ugotovila, da so ii neznanci iz kumika odnesli štiri kokoši. CIGAV JE FICKO? - Ob cesti Žužemberk - Dvor že nekaj dni stoji osebni avto Zastava 750 bele barve z registrskimi tablicami LJ ^08-296. Lastnika še niso našli. ZRUŠENA PEŠCA Na Kolodvorski cesti v Črnomlju je Stane Jeršin v ponedeljek zvečer zadel z avtomobilom 4-letnega Zdravka Cindriča, ko je stekel čez cesto. Poškodovanega fantka so odpeljali v novomeSco bolnišnico. Blizu tovame zdravil v Novem mestu je v ponedeljek na cesti za krajši čas obležal tudi 704etni Janez Vidmar iz Malega Lipja. Podrl ga je mopedist Franc Grubar iz Stranske vasi. MOŽ IN ŽENA STA PADLA Z MOTORJA V tovornjak, ki ga je Marjan Vraničar 28. maja ustavil v koloni pred kandijskim križiščem v Novem mestu, sta se z motoijem zaletela Pavla in Jože Urh z Otoka pri Metliki. Motorist in žena sta padla in se huje poškodovala, tako da so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Ekipna osnovne šole Ka^ Rupena je zmagala v vi^i, ekipa šen^emejske šole pa v ni^i skupini občin^ega prometnega tekmovanja, ki je bilo prejšnji teden na dvorišču grmske šole in po novomeških ulicah. V vi^'i skupini je bil najboljši posameznik Iztok Golobič iz Mirne peči, v nižji skupini pa Franc Frančič iz Šen^'emeja. Na sliki: budno oko pazi na napake med spretnostno vožnjo (Foto: I. Zoran) STRUPEN JEZIK ZA ZAPAHI Žalil Tita in SFRJ Drago Močnik iz Sevnice obsojen na dve leti zapora zaradi klevetanja v gostilni „Takrat sem bil pijan, mislim pa, da kaj takega le nisem govoril.“ To je bilo v £^vnem vse, kar je imel povedati 24-letni Drago Močnik, nezaposleni delavec iz Sevnice, na okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer so mu pred kratkim sodili zaradi žalitev SFRJ, predsednika Tita, ZKJ, SZDL in najvišjih oblastnih in političnih vodstev. Kazen^ senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na dve leti zapora. mesecev do treh let zapora. Pri odmeri kazni so upoštevali za obtežil-no tudi to, da je Močnik vdan kriti-kastrstvu, kar je sodišče ugotovilo po pristojnih organih, da ima odklonilen odnos do našega družbenega reda, daje že nekajkrat podobno govoril itd. Obtoženi je že bil kaznovan leta 1964 zaradi ilegalnega prehoda državne meje. Olajševalnih okoliščin kazenski senat novomeškega okrožnega sodišča pri njem ni odkril. Kaznivo dejanje je Močnik storil lani 5. septembra v Tuškovi gostilni na Logu pri Sevnici. Nepovabljen se je vmešal v razgovor pri sosednjem omizju, kjer so obsojali vdor ustaških teroristov na naše ozemlje. Trdil je, da je teroriste naše ljudstvo podpiralo (med tem se je lahko poučil, kako so bili ustaši sprejeti!), nizkotno žalil predsednika republike in člane ZK ter s podobnimi izjavami blatil vse po vrsti. Borca in komunista, ki je bil takrat v gostišču in je vse to sUšal, je Močnikov nastop zrevoltiral ter ga je takoj pri-javU na postaji milice. Obtoženi se je zagovaqal, da je bil vinjen in da misli, da ni govoril kaj takega. Sodišče pa je imelo dejanje za dokazano, zlasti še, ker so priče potrdile, da je bil Močnik videti le nekoliko vinjen. Kazenski zakonik pozna za taka dejanja kazen od treh RAZPOSAJENCI 18-letni Dušan Juhner iz Kočevja in' še dva njegova tovariša so 29. maja vozili s kolesi kar po pločniku od spomenika proti hotelu in po zelenici pa okoU NAME in končno celo po stopnicah. Ogrožali so varnost pešcev - nekoga bi skoraj podrli - in svojo, varnost, zato se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške. TRAGIČNA SMRT V KOTU PRI DVORU 31. maja ob 15.30 je v Kotu pri Dvoru tragično umrla 32-letna Cilka Vo\^ z Dvora. Ko se je peljala na kolesu s pomožnim motornem proti Kotu, jo je med prehitevanjem zadel tovor-i^ak, ki ga je vozil Martin Jančar iz Crmošnjic, in jo več metrov potiskd pred seboj. Vovkova je za hudimi poškodbami umria na kraju nesreč. Preden je začel Jančar Vovkovo prehitevati, je potrobil, vend^ je bilo prepozno, ker je kolesarka že zavila na levo pred tovornjak. NOVO MESTO: BREZ NAKA-2JANE SMERI — Zdravko Damjanovič je 1. junija zavijal z novomeškega Glavnega trga, ne da bi nakazal smer. Franc Novak, ki ga je hotel prehiteti, je zadel Damjanovičevo vozilo. BIRCNA VAS: NEPREGLEDEN OVINEK - 1. junija se je Alojz Klobčar z z Uršnih sel peljal z osebnim avtom od Birčne vasi proti Ruperč vrhu. Izza nepredednega ovinka se je pripeljal Peter Žagar iz Birčne vasi, vendar preveč po levi strani, zato sta se s Klobčarjem zaletela. Škodo so ocenili na 2.000 din. Žagar nima vozniškega izpita. NOVO MESTO: NI MOGEL USTAVITI - 31. maja je Jože Windischar ustavil osebni avtomobil za kolono vozil na Cesti herojev v Novem mestu. Ivan Miklič iz Trebnjega, ki je vozil v isti smeri, se ni mogel pravočasno ustaviti, marveč je zadel Windischerjev avto,. Škodo so ocenili na 5.000. POLJANE: PRI ZAVIRANJU V TOVORNJAK - Bruno Suligoti iz Italije je 31. maja zadel v kolo to-vomjaka, s katerim je Bolgar Boris Mitkov med vožnjo proti Ljubljani prehiteval enako vozilo. Suligoti je vozil Bolgaru nasproti. Škodo so ocenili na 2.500 din. TREBNJE: KOLESAR ZADEL AVTOBUS - Franc Novak iz Trnja pri Trebnjem je vozil 30. maja avtobus skozi Trebnje. Pri krojaškem podjetju se je s stranske ceste pripeljal na kolesu s pomožnim motoqem Alojz Cerovšek iz Okroga pri Litiji. Kolesar se. je zaletel v avtobus in se huje poškodoval. PRIKOLICA V VETROBRANSKO STEKLO 1. junija ob 9. uri je peljal iz Bistrice proti Bizeljskemu voznik tovornega avtomobila s prikolico Bruno Alnšek iz Dobrne. V Bizeljski vasi se je srečaval z voznikom osebnega avtomobila Antonom Kovačičem iz Bizeljske vasi. Obe vozili sta peljali po desni strani. Ko sta se že srečali, je voznik tovornjaka močno Mvrl. Prikolico je zaneslo v levo, da je z zadnjim delom udarila v vetrč-bransko steklo osebnega avtomobila. Laže se je poškodoval soznik osebnega avtomobila, škode pa je za približno 13.000 dinarjev. Pravica služnosti POŽAR V VELIKEM OBREŽU 4. junija zjutraj je začela goreti stanovanjska hiša lastnika Jožeta Deržiča iz Velikega Obreža. Do tal je pogorela stanovanjska hiša, ki je bila lesena in kombinirana s hlevom in kolamico. Zgorelo je pohištvo, oblačila in 30 kokoši. Domačim in sosedom je uspelo rešiti le nekaj oblačil. Škodo so ocenili na 100.000 dinarjev. Vzrok požara še raziskujejo. SKOPICE: OBRNILO AVTO 3. junija ob 17.40. uri je peljal proti Zagrebu voznik osebnega avtomobila Venčeslav Vulelija iz Zagreba. V Skopicah je dohitel kolono vozil in začel prehitevati. Ko je naglo zavil v levo, ga je obrnilo in zaneslo s ceste. Voznik se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v novo-meSco bolnišnico. Škode je za 15.000 dinarjev. BEGUNKI IZ VPD RADEČE: Pa po lestvici gor... Mladost zapeljala dekleti, da sta izrabili gostoljubje in si vzeli »obljubljena« oblačila Po pet mesecev zapora - s pogojno odložitvijo kazni za dve leti - sta dobili te dni 19-letna Maja Bohorč iz Sevnice in 20-letna Mira Djabirov-ski iz Maribora za krajo, ki sta jo zagrešili 28. septembra lani po pobegu iz VPD Radeče pri Štefaniji Podržaj v Dolnjem Boštanju. K Podržajevi sta se begunki zatekli 27. septembra. Dala jima je jesti in pokazala prenočišče na senu v šupi, poleg tega pa obljubila nekaj oblačil, ker sta bUi dekleti za tisti čas premalo oblečeni. Ko sta naslednje jutro ugotovili, da ni nikogar doma, sta sklenili obljubljena oblačila sami vzeti. Bohorčeva je zlezla po lestvi in skozi straniščno okno na hodnik, kjer je vzela par ponošenih jopic in sandale, Djabirovskijeva pa je stražila. Oblečeni sta se odpravi v Maribor in nato v Sevnico, tam pa so ju prijeli. Dejanje sta dekleti pred kazenskim senatom priznali in ga obžalovali. Sodišče je poleg tega pri odmeri kazni upoštevalo, da sta mladi, pri Bohorčevi pa tudi, da je zdaj noseča. Bil je lep in sončen dan, da se je človeku, ki je hodil skozi zeleno hosto in potlej zavil med vinorodne griče, kar srce smejalo. In tako je, dobro razpoložen, tudi stari Jemač pognal svojo kobilo in zavozil proti svojim parcelam. „Ohoj, sosed!'* ga je ustavil Možetov Anže, „le zakaj voziš čez moje travnike, ko imaš svojo pot, pa še javno pot zraven, a? “ „To so moje stvari in moje pravice, Anže,“ je odgovoril Jemač in hotel pognati naprej. „Ne boš!“ se ni dal ugnati Anže in Jemač je moral odnehati, saj se je Anže posta-' vil kar na sredo pota. Obrnil je Jemač, zaklel in se pridušal, da bo stvar prišla na sodnijo. In tako se je tudi zgodilo: Več obravnav je bi- lo in veliko prič in končno se je sodišče odločilo, da si ogleda zadevo na kraju samem. Sli so sodniki pa odvetniki zraven in Še strojepiska in prišli med vinograde in na tiste travnike. In bil je prav tako lep dan. Ogledovali so in ugotavljali. Vsak je povedal svoje in tudi radovednežev se je nabral cel kup. Eni so pritrjevali Jemaču, drugi Anžetu in konec je bil . tak, da so se naposled med seboj sprli in jezni odšli vsakna svoj konec. Sodniki pa so nadaljeva- li delo, vse zapisali in končno tudi oni odšli... Po izvedbi vseh možnih dokazov je sodišče ugotovi- lo, da Jemaču pač ne pritiče služnostna pravica vožnje po zemljišču Možetovega Anže-ta, saj ima na voljo tako lastno pot kot tudi javno pot, zato za obstoj služnosti res ni nikakršne utemeljitve. In takšna je bila tudi sodba! Jemač jo je dobil v roke, bral in bral, prvič in drugič, in popadla ga je silna jeza. „Jaz da nimam služnostne pravice? “ se je spraševal in kaj napisal pritožbo, v kateri je zatrjeval sledeče: „Sodišče se odločno moti, ko mi odreka služnostno pravico. Očitno je namreč prezrlo, da sem jaz, Polde Jemač, pač zaslužen človek. Bil sem borec, aktivist in tudi po vojni sem bil zelo zaslužen, saj sem se udeležil vsake akcije... In zdaj pravijo, da te pravice nimam ...“ JAKA PRAVIČNIK Prizor, kakršne zaradi vedno gostejšega cestnega prometa doživljamo VL dneva v dan. Moti se, kdor misli, da na prvo pomoč lahko pozabi, ko ima za seboj vozniški izpit. Nesreča nikoli ne počiva, zatorej ne bo odveč, če tudi pozneje kdaj prelistamo knjižico Rdečega križa in obnovimo znanje za pomoč sočloveku v nesreči. (Foto: Jožica Teppey) NEPOJASNJENO: Kdo je požigal? Vinko Dragman oproščen hude obtožbe Požigalec kozolcev, ki so goreli hnsko jesen v okolici Novega mesta, še vedno ni znan. Upali so, da bo razburjenja in živčnosti konec po požaru župnijskega kozolca v Šmihelu, ko so prijeli osumljenega ključavničaija Vinka Dragmana, 36, iz Šmihela. Iz sklepa okrožnega sodišča, ki je zadevo obravnavalo pred kratkim, pa je razvidno, da ni zadostnih dokazov za Dragmanovo krivdo, zato ga je kazenski senat oprostil obtožbe. Dragman je bU osumljen vrste požigov, obtožen pa samo, da je zanetil ogenj v župnijskem kozolcu v Šmihelu, ki je zgorel letos 15. januaija v večernih urah. Obremenjevale so ga priče, ki so ga videle v času požara v bližini župnišča, pa tudi sam je v gostilni povedal, da gori, še preden so sirene poklicne gasilce h gašenju. Izjave prič se časovno z nastankom požara niso ujemale, to pa je bil za sodišče zadosten razlog, da obtožen^ mu ni sodilo. 2^animivo je tudi to, da je izvedenec ovrgel kakršno koli možnost, da bi bil Dragman piroman. IRCA VAS: NEPREVIDNOST - 2. jumja je v Irči vasi pred hišo št. 13 Aiti Osmani ustavil kombi. Ivan K^lw iz Kočevja je ustavil z avtom za njim. Jože Simonič iz Drašičev zar^i nepazljivosti ni ustavil svojega vozila o pravem času, zadel je Kaplana in ga porinil v kombi. Sinodo so ocenili na 6.000 din. VRANOViCl: NI POĆAKAL -Vinko Vlahovič iz Cmomlja je 1. jimija zvečer v Vranovičih nakazal smer, da bo z osebnim avtom zavil na levo. Tega ni upošteval Mil^ Badovinac iz Velikega Cerovca. Vozili sta trčili, škodo so ocenili na 3.000 din. POLJANE: PRIKOLICA SE JE ODTRGALA — Srečko Širok iz Ravnice je vozil 31. maja tovornjak s prikolico italijan^e registracije proti Ljubljani. Med vožnjo'je zadremal, zapeljal pri Poljanah na bankino, nato pa simkovito nazaj na cesto. Prikolica je zadela obcestni kamen, se odtrgala in zdrknila v jarek. Škodo so ocenili na 8.000 din. BROD: PREKRATKA RAZ- DALJA — 12.000 din škode je povzročilo avtomobilsko trčenje na Brodu 1. junija: IVAN Matoh iz Ir-če vasi je na Brodu zavijal na levo, Jože Cvelbar iz Novega mesta, ki je vozil za njim v prekratki razdalji, pa se je vanj zaletel. HRASTJE: POBEGNIL, PA NE ZA DOLGO - 3. junija popoldne je italijanski voznik Virgilio Zanuso iz Vicenze na preglednem ovinku pri Hrastju (na cesti Mokro polje - Orehovica) drvel po sredini ceste. Naproti se je z avtom pripeljal Novo-meščan Tit Dobršek, se italijanskemu vozilu umaknil na rob, zadel kup gramoza in se prevrnil. Italjan je zbež^, vendar so ga kmdu izsledili. Škodo na Dobrškovem avtomobilu so ocenili na 4.000 din. DOLNJE POLJE: AVTOMOBIL „ZBEŽAL“ — Alojz Matoh iz Hru-ševca pri Straži je 3. junija na stranski poti v Dolnjem Polju pustil osebni avto in se odpra^ v vinograd. Vozilo je začelo drseti proti cesti, zdrknilo čeznjo, se zapeljalo na strmino in se prevrnilo. Škodo so ocenili na 2.500 din. STRANSKA VAS: VERIŽNO TRCENJE - 3. junija opoldne je Jože Kočevar iz Semiča med vožnjo od Gradca proti Stranski vasi nenadoma ustavi osebni avto. To je presenetilo voznika za njim: v Kočevarjevo vozilo se je zaletel Ciril Pusta- vrh iz Vavpče vasi, v Pustavrhovo pa avto Ivana Seveqa iz Sel pri Semiču. Škodo so ocenili na 9.800 din. BRUSNICE: „SPOLZKO" NA GRAMOZU — Marjan Malus iz Novega mesta se je 3. jimija peljal z osebnim avtom iz Suhadola proti Brusnicam. Na nepreglednem ovinku ga je na nasuti cesti zaneslo na levo prav tedaj, ko se je naproti pripeljal Janez Mihalič z Rateža. Vozili sta se zaleteli, škodo so ocenili na 4.000 din. MAČKOVEC: TRK V PROMETNI ZNAK — Na avtomobilski cesti pri Mačkovcu je 3. junija zjutraj zaneslo avtomobil, ki gaje vozil Novomeščan Ilija Stankovič, prometni znak. Poškodoval se je sopotnik Nikica Kalem. NOVO MESTO: HUDO TRČENJE PRI ČRPALKI - 2. junija zvečer sta se na cesti pri bencinski črpalki v Ločni silovito zaletela Jože Skobe iz Novega mesta in Tone Špehek iz Ločne. Skobe se je z avtom peljal iz Novega mesta, Špehek pa se je pripeljal izza ovinka in zavil na levo. Škodo so ocenili na 30.000 din, voznika pa sta jo odnesla le z lažjimi poškodbami. MAČKOVEC: ZARADI UTRUJENOSTI V JAREK - Alija Dadžić iz Brčkega se je 2. junija pripeljal z osebnim avtom nemške registracije do Mačkovca, zaradi utriijenosti zapeljal s ceste in obtičal v jarku. Škodo so ocenfli na 4 000 din. PODGRAČENO: TRČENJE AVTOMOBILOV 2. junija ob 9. uri je peljal iz Ljubljane proti Zagrebu voznik osebn^a avtomobila Aliriza Erbas iz ZR Nemčye. Ko je v Podgrače-nem pri Brežicah prehiteval voznika osebnega avtomobila Waaleriona Colnelisa iz Holandije, je nasproti pripeljala kolona vozil. Erbas je naglo zavil v desno in trčil v zadnji levi blatnik Colnelisovega avtomobila. Nato gaje odbilo v levo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Milan Štajdohar iz Zajeba in ga zbil s ceste, Ergasovo vozilo pa j'e obstalo na cesti. V to vozilo se je zaletel voznik osebnega avtomobUa Mario Battistin iz Italije, v tega pa še voznica osebnega avtomobila Antonija Jovanovič iz Zagreba. Pri nesreči sta bila laže poškodovana voznik Štajdohar in ryegov sin Boris, ki so ga odpeljali v zagrebško bolnišnico. Na vozilih je škode za 60.000 dinarjev. ŽUŽEMBERK: HUD PADEC 65-letna Pavla Podboj iz Žužemberka je 30. maja opoldne v Žužemberku stala na cesti, ko se je za njo pripeljal z mopedom Ivan Hrovat iz Šmihela. Ko je zatrobil, je stopila proti desnemu robu ceste, ne da bi pogledala, od kod prihaja vozilo. Mopedist jo je zadel s krmilom tako močno, da je padla in se huje poškodovala. 16 DOLENJSKI LIST Št. 23 (1210) - 7. Zakaj fluorografiranje? Zmotno je mišljenje, da je tubrekuloza že premagana bolezen - To zavira preventivo Od 6. do 29. junija bo v novomeški občini fluorografska akcija. Fluorografiranje je obvezno za občane od 24. leta starosti dalje. Dose-. danja fluorografiranja so bila v naši občini uspešna, ker je bila udeležba prek 95. odstotkov. Tisti, ki upravičeno niso bili fluorografirani, so prišli naknadno na pregled v protitu-berkulozni dispanzer, tako da so bili pregledani vsi prebivalci. Zadnja tak-> Šna akcija je bUa leta 1969. Fluorografiranje prebivalstva je . poleg BCG - iranja (cepljenja proti tuberkulozi) najvažnejša preventivna akcija za odkrivanja tuberkuloze z namenom, da jo dokončno izkoreninimo. Poleg tega odkrijemo s takim množičnim slikanjem še druga obolenja pljuč (rak, bronhitis), obolenja srca, velikih žil i.dr.^ Fluofografske slike organov prsnega koša obdelujejo strokovnjaki v inštitutu za tbc na Golniku in-takoj sporo če v protituberkulozni dispanzer imena oseb, za katere sumijo, da so bolni. Dispanzerje sedaj dolžan vse te osebe čimprej klicati, jih obdelati do dokončne diagnoze in nato sporoči epidemiološkemu oddelku inštituta Golnik značaj bo- ■ lezni za vsakega odkritega bolnika posebej. Množično fluorografiranje zahteva mnogo finančnih sredstev, veliko milijonov bo stalo novomeško skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, da bo pregledano približno 30.000 prebivalcev. Upravičeno se bo občan vprašal, če se splača s tolikšnimi stroški odkrivati tuberkulozo. Že splošno je mnenje, da je tuberkuloza premagana bolezen, ki jo lahko zanemarimo. Mnenje, da tuberkuloza ni več problem, je škodljivo, ker zavira delo uspešno vpeljane preventivne dejavnosti v boju proti tbc. Tuberkuloza je še vedno velik problem v Sloveniji in nič manjši v naši občini. V novomeškem protituberkulo-znem diroanzeiju je bilo ob koncu leta 1972 repstriranih 137 aktivnih tuberkulozni bolnikov in 809 in-aktivnih bolnikov'. Samo v leto^jem letu je bilo odkritih že 20 oseb s svežo aktivno tuberkulozo. Fluoro-grafija nam bo odkrila še več bolnikov. Važno je, da bo odkrila predvsem bolnike v zgodnjem obdobju obolenja, torej tedaj, ko bolnik bolezni še ne zaznava in še ni imel potrebe obiskati zdravnika. Z zgodnjim odkritjem bolezni se skrajša zdravljenje, bolnik je relativno kmalu in navadno povsem sposoben za dolžnosti, ki mu jih nalaga življenje. Zdravstveni delavci na pljučnem oddelku tukajšnje bolnišnice se moramo še vedno spoprijemati s težkimi tuberkuloznimi obolenji. Vzrok temu je, da vsi premalo mislimo na tuberkulozo. Pri teh bolnikih je potrebno dolgotrajno zdravljenje kljub uspešnim zdravilom. Ce se zdravljenje srečno izteče, bodo vse življenje čutili posledice prepozno odkritega obolenja kot delni ali popolni invaJi-di. Tuberkuloza je še vedno vse pozornosti vredna bolezen, ki prizadeva veliko materialno škodo^ ker ne oboh le človek, ampak tudi živali, predvsem govedo. Nedavno tega je moral priden in vzoren gospodar, ki ni vedel, da ima pljučno tuberkulozo, oddati iz hleva 7 glav živine in prašiče, ki so bili okuženi in bolni za tbc, sam pa je bil napoten v bolnišnico. Prepih pred tuberkulozo danes sicer ni več potreben, ker imamo številna učinkovita zdravila, vendar moramo biti še vedno budni in z vsemi sredstvi odkrivati tuberkulozo, med drugim tudi s fluorografrra-njem, saj nam bodo stroški kmalu povrnjeni s hitrejšim upadanjem tuberkuloznih obolenj. Upoštevati moramo še ostala obolenja prsnega koša, ki jih na ta način pravočasno odkrijemo, z zgodnejšim odkritjem pa so dostopnejša za uspešno zdravljenje. Raka na pljučih je možno v prvem obdobju uspešno operirati, važno je torej, da ga čimprej odkrijemo. V boju proti tuberkulozi je nepogrešljiv dejavnik Rdeči križ. Zelo je prizadeven tako pri zdravstveni vzgoji kot pri vseh važnejšjih preventivnih akc^ah in tudi pri organizaciji fluorografiranja. Skrbi za okrevanje otrok v ustreznih zdraviliščih in v višinskih kolonijah. Zbira prispevke za materialno pomoč družinam, ki so tega potrebne, posebno če so prizadete zaradi tuberkuloze. Krije potne stroške za zdravstvene preglede vsem potrebnim bolnikom in njihovim svojcem. Zato se RK obrača na vse prebivalstvo, da da ob fluorografiranja prostovoljne denarne prispevke, s katerimi krijejo prej omenjene stroške. Z zavestjo, da pomagamo v boju proti tuberkulozi, raku in drugim boleznim, se bomo vsi udeležili fluorografiranja. Dr. SMILJAN TROBIŠ Slavnostne podelitve zlatih plaket krvodajalcem v Dolenjski galergi se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora RK Ivo Majdič (drugi od desne v prvi vrsti). Na sliki: udeleženci poslušajo kulturni spored pred podelitvijo (Foto: S. Mikulan) Javna priznanja krvodajalcem Na proslavi 20-letnice krvodajalstva v Novem mestu so podelili zlate plakate, diplome in spominska priznanja aktivistom RK in krvodajalcem 20-letnico krvodajalstva so v Novem mestu proslavili 1. junija. V večernih urah so v Dolenjski galeriji podelili zlate plakete trinajstim krvodajalcem, ki so darovali kri 25-krat, ter dvema, ki sta dala kri 50-krat. Na slavnostni akademiji v Domu kulture pa so podelili spominska priznanja 89 aktivistom RK in organizatorjem krvodajalstva iz ŠTERBENC NAMESTO DUŠANA ZUPANCA Janez Sterbenc, pomočnik ravnatelja osnovne šole v Bršlinu, je od prejšnjega tedna novi predsednik občinske verske komisije. Dušana Zupanca, ki je prevzel nove dolžnosti, je občin^a skupščina te funkcije razrešila. Za novega predsednika sklada za štipendiranje je bil imenovan Vinko Bambič. Plat zvona, ker je potrebno! Novomeška občina ni obvarovana tegob sedanjega časa: divjih smetišč, navlake, zanemarjene okolice - Najhujši problem: smrad iz nizke Krke Svet bije plat zvona zaradi onesnaženega okolja. Tudi pri nas ni treba daleč od hišnega praga, da se prepričamo, kako se narava spreminja v čedalje večji in fobiji koš za odpadke. Kaže pa, da zgolj s papirnatimi ukrepi stanja ne bomo spremenili. Poziv Socialistične zveze in sindikata v novomeški občini ni zalegel kaj prida. Malokje so pospravili navlako, ki je bodla v oči. Smrad še vedno sili v nos. Divja smetišča rastejo kot gobe po dežju. V samem Novem mestu in njegovi neposredni okolici jih je na pretek. Osrednje smetišče ob cesti proti Mimi peči je zbodlo odbornika Franca Udovča, da je zastavil občin- Kdo naslednji? Straža: Gorjanci prvi prispevali v sklad Svet krajevne skupnosti v Straži je v začetku leta 1973 ustanovil sklad za vzdrževanje družbenopolitičnih organizacij in društev. Pri tem je želel, da bi prenehalo posamično" romanje prošenj na podjetja in ustanove ter moledovanje za denarno pomoč. Svet KS je zaprosil pri podjetjih za začetna sredstva sklada, hkrati pa za pomoč, da bi krajevna skupnost lahko opravila dela, ki jih ima v načrtu v tem letu. Prvi denarni prispevek v sklad - 20.000 din - je poslalo podjetje Gorjanci, ki ima sicer veliko razumevanja in posluh za razvoj kraja; to podjetje je tudi do zdaj že večkrat denarno podprlo komunalno in kulturno dejavnost. Člani sveta KS želijo, da bi zgled Gorjančev posnemala še druga podjetja, katerim so tudi že poslali prošnje za denarne prispevke. Zavedajo se, da le s skupnimi močmi lahko uredijo Straško dolino, kije industrijsko zelo napredovala, ob dobrih cestah pa bi v njej lahko bolj zacvetel tudi turizem. ski skupščini oziroma komunalnemu podjetju vprašanje, zakaj ni poskrbljeno za čiščenje okolice tega smetišča. „To je precej problematično," so mu odgovorili. „Komunalno podjetje od časa do časa pospravi tudi okolico smetišča, to pa malo zaleže, ker Romi iz sosednjega taborišča v Žabjeku delajo nei;pd po mili volji. Podjetje in celo orgiahi milice so proti teinu brez moči.“ Trdijo, da bi problem rešili ,le tako, da bi smetišče prestavili v kraj, kjer v bližini ni Romov. V Žužemberku in Dolenjskih Toplicah so že izvedli nekaj očiščevalnih del. v drugih krajih se ne prebudijo. V Straži na primer kličejo na pomoč inšpektorje. Kaže, da ostaja vse preveč pri besedah, premalo pa je dejanj. V Novem mestu se ta čas otepajo z novo nadlogo: voda je predrla jez pri Seidlovem mlinu, Krka se je znižala, iz odtočnih kanalov, ki gledajo iz vode, se je začel širiti smrad. „Ribe bodo poginile,** opozarjajo ribiči. „Glejte, naše skupno minulo delo!“ kažejo ljudje na odvržene gume, steklenice, pločevino in naj- SKUPŠČINA SOGLAŠA Dušan Brelih, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, bo novi občinski javni tožilec v Novem mestu. Občinska skupščina z njegovo -namestitvijo soglaša. SKLADIŠČE OSTALO Kmetijska zadruga Krka je ukinila poslovalnico v Stopičah, kot je navedla v odgovoru na vprašanje odbornika Jožeta Hrovatiča, zaradi odpovedi lokala. Prebivalcem je ostalo skladišče, odprto trikrat na teden (skupaj 10 ur), v katerem se dobi najrazličnejši material. V tem času* bo zadniga odkupovala kmetijske pridelke in gozdne sadeže. različnejšo drugo navlako, ki štrli iz nizke vode. Stvar se ne bq premaknila za ped, če bomo samo kazali s prstom eden ■ na drugega. Naloge so razmejene in odloki, ki velevajo, kaj nam je napraviti, so znani. Predvidene pa so tudi kazni za tiste, ki tega in tega ne bodo napravili. Človek preprosto ne razume, zakaj se ne zganemo. 1. ZORAN Suhokrajinski drobiž DELA PRI SPOMENIKU PADLIM BORCEM NOV IN ŽFT NA CVIBLJU dobro napredujejo, in če ne do kakšnih ovir, bo spomenik za 4. julij le urejen, sicer pa bo zanesljivo lahko urejen do žužember-škega krajevnega praznika. Spomenik ni bil čez zimo posebej zaščiten in je to nanj kvarno vplivalo. Upamo, da v bodoče ne bo takih težav V zvezi, z vzdrževanjem, saj bodo tudi sedanja urejevalna in zaščitna dela bolje izvedena, kot so bila pri sami gradnji spomenika. ŽUŽEMBERŠKl TRG BODO ASFALTIRALI še ta mesec. Istočasno bodo namestili tudi koške za odlaganje smeti in odpadkov. Stroške asfdtiranja bodo skupaj pokrili iz pridevkov krajevne skupnosti, delovnih organizacij, ki imajo tu svoje poslovne in delovne prostore, računajo pa tudi na prispevek Dom-investa in občine, kakor tudi na prispevek obrtnikov iz trga. Nujno potrebno je ti/di asfaltiranje regionalne ceste mimo šole proti Dobrniču, saj je tam velik promet z motornimi vozili^ ŽUŽEMBERSKI GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ pridno nadaljujejo lani pričeta dela. Težavo jim dela v glavnem pomanjkanje cementa, ki ga je čutiti tudi pri drugih gradnjah. , VODOVOD NA JAMO PRI DVORU bo letos zagotovo potegnjen, upajo tudi, da bo vodovod dobila tudi Stavča vas. Na Jami že kopljejo jarek za glavni cevovod, v kratkem pa ga bodo pričeli kopati tudi iz Sadinje vasi na Stavčo vas. KOŠNJA JE V SUHI KRAJINI ŽE V TEKU, vendar jc suša precej prizadela travišča in ne bo tolikšnega pridelka, kot so računah, čeprav je letošnja potrošnja umetnih gnojil dokaj velika. M. S. krajevnih in delovnih organizacij, diplome pa petim delovnim organizacijam. Na akademiji, kjer je pela sopranistka Vilma Bukovec ob klavirski spremljavi Milene ZLATE PLAKETE KRVODAJALCEM Na petkovi slovesnosti v Dolenjski galeriji so podelili zlate plakate občanom, ki so darovi kri 2S4crat. Dobili so jih: Pa\1a Jordan iz Irče vasi, Ivan Kafolj iz Stopič, Alojz Zupančič s Trške gore, Jože Dragman iz Bršlina, Martin Plantan iz Hrušice, Ivan Vidic z Otočca, Ciril Kukman iz Dol. Kamenja, Anton Vidmar iz Črmošnjic, Maijan Pureber iz Žabje va-si) Janez Gornik, Dominik Kren, Jezdimir Gajič in Jože Brulc iz Novega mesta. Zlato plaketo sta dobila tudi Anton Helcl iz Šen^emeja in Niko Padevski iz Novega mesta za 504cratno darovanje krvi. liLi Ruševine žužemberške cerkve morajo stran — tako je že pred leti razsodilo Vrhovno sodišče SRS, nedavno tega so izvedbo takega sklepa zahtevali na krajevnem političnem aktivu Žužemberka. , Samo odločbo dajte, pa bomo to mi pospravi- li,*' so se ponudili iz krajevne skupnosti. Kljub sklepu, Aa bo razvalina s hriba izginila do 13. julija, ko slavi Žužemberk krajevni praznik, do zdaj nihče niti kamna še ni premaknil. Spet grmenje brez dežja? (Foto: 1. Zoran) Trost, z nekaj pesmimi pa je nastopil tudi mešani pevski zbor Krke pod vodstvom Radovana Gobca, sta med dru^mi govorila Ivo Majdič, predsednik republiškega odbora RKS, in inž. Niko Rihar, podpredsednik občinske skupščine. Občinskemu odboru RX so ob tej prUož-nosti podelili priznanje Osvobodilne fronte. Organizirano krvodajalstvo se je v novomeški občini začelo leta 1957, ko so pri novomeški bolnišnici odprli transfuzijsko postajo. Do danes se je število krvodajalcev povečalo na 12.915, transfuzijska postaja pa zbere letno že po 1.000 Utrov krvi za potrebe bolnišnice. INVALIDSKO DRUŠTVO Tretjič ne bo mrtvorojenec! V soboto: DTI naposled le na nogah? „Rdeči kotiček“, kot še imenujejo sejno dvorano občinske skupščine v hiši ob Ljubljanski cesti, bo v soboto spet imel v gosteh invalide: ob 9. uri se bo v njem začel občni zbor Društva telesnih invalidov, v nadaljevanju pa bodo ustanovili še Zvezo civilnih žrtev vojne. Sklicatelji upajo, da se ne bo spet rodilo mrtvorojeno dete, saj so v istih prostorih pred leti že ustanavljali najprej medobčinsko in zatem tudi občinsko društvo telesnih invalidov, ki pa nista shodili. Bilo je veliko besed, veliko popisanega papiija, dejanj pa (skoroda) nič. Skratka: vel^o hrupa za nič. Kako triila organizacqa je bila to, dokazuje tudi tale ugotovitev: ko je odšel predsednik in za njim še tajnik, za društvo nihče ni več sli> šal. Med zadnjimi v Sloveniji bodo tokrat v Novem mestu ustanovili tudi organizacijo civilnih žrtev vojne. Za zdaj imajo zbrane podadce 59 oseb, ki so invsdidne 60 do 100-odstotno, računajo pa, da jih je vsaj še enkrat toliko, ki so do 60-odstotni invalidi. Vsem tem bi nova organizacija poskušala zagotoviti varstvo. Jože Zupanc, ki bo v soboto delovni predsednik, pravi: „Upanje za to je. Dajejo ga tudi rezultati z nedavnega obiska invalidov pri predsedniku Titu.“ Fluorografiranje 28.500 ljudi iz novomeške občine bodo pregledali med fluorograflra-njem, ki se je začelo včeraj, končano pa bo 29. junija. Po občinskem odloku je fluorografiranje obvezno za občane, stare 24 let in več. Na seji sveta za zdravstvo in socialno varstvo so določili 78 mest, kjer se bosta iistavila fluorografska avtobusa. Občani bodo dobili pozive, na katerih bo tudi pisalo, kje se bodo fluorografirali. Pozive bodo morah prinesti s seboj zaradi evidence. Ce kdo zaradi zadržanosti ne bi mogel priti na kraj, označen na pozivu, naj pride s pozivom na drugo fluorografsko bazo. Pri fluorografiranju bodo zbirali prostovoljne denarne prispevke za dejavnost RK in za nov fluorograf-ski avtobus. Rdeči križ je nalašč za to akcijo založil pismo občanom^ slikanico in knjižico o tuberkulozi, ki jo je napisal docent dr. Bojan I''ortič z Golnika. Na Ragovski cesti v Novem mestu so začeli z deli za napeljavo vode do novega naselja na Brudaijevih njivah, kjer bosta do jeseni zgrajeni tudi dve PIONIRJEVI stolpnici, kasneje pa še trgovina. (Foto: S. M.) KovomežJo kronfe DOBER ODZIV — Po prvih in še nepopolnih podatkih so v Novem mestu zbrah prejšnji četrtek 780 kg rabljenih oblačil in obutve za potrebe RK. Te predmete je darovalo 624 ljudi. V akciji je sodelovalo 88 aktivistov in mladih članov RK. VOJAKI O USTAVNIH DOPOLNILIH - Dom JNA je priredil pred kratkim pogovor o uveljavljanju ustavnih dopolnil v občini. Udeležili so se ga starešine JLA in predstavniki SGP Pionir, IMV, tovarne zdravil Krka, Laboda in Novo lesa. FRANCI ŠALI V LJUBLJANI -S 1. junijem seje novo izvoljeni član CK ZKS in sekretariata CK ZKS I-’ranci Šali, dosedanji sekretar občinskega komiteja ŽKS v Novem mestu, preselil v Ljubljano. Funkcijo člana sekretariata bo opravljal profesionalno. MATURANTJE Po Novoleso-vih maturantih - absolventih oddelka TSŠ za lesno stroko so odšli te dni v tradicionalnem sprevodu po mestnili ulicah tudi letošnji maturantje drugih novomeških srednjih šol. 'I RŽNICA - Češnje in jagode, ki jim cena noče pasti - to je bilo značilno za tržne dni minuU teden v Novem mestu. I ržnica je bila bogato založena, na stojnicah so ponujali sadje, solato, korenje, čebulo, najrazličnejše semenje, jajca. ROJSTVA - Rodile so: Alenka Škedelj iz Kristanove 30 - Boruta, Nada .Obrstar iz Dilančeve 13 -Aleša iri Marija Žagar z Ragovske 9 -.Barbaro. POGREBI - Umrla sta: Drago Zupet, upokojenec s Ceste herojev, v 54. letu starosti in Vladimir Jovanovič, medicinski tehnik z Zagreb-* ške ceste 18 - v 21. letu. - Ena gospa je rekla, da je Pismo naposled le začelo'delo.-vati. V Trdinovi sta odstopila predsednik hišnega sveta in snažilka. Nocoj bo v prosvetnem domu javni nastop učencev glasbene šole Brežice. Ob tej priložnosti bodo podelili zlate lire učencem, ki se letos poslavljajo od šole in ki so bili vsa leta vestni in prizadevni. (Foto: Jožica Teppey) Povsod za premišljene odločitve V večini obratov težijo po večiji samostojnosti in soodločanju Večina delovnih organizacij v brežiški občini ima že pripravljene predloge za uskladitev statutov z ustavnimi dopolnili, drugod priprave še tečejo, ponekod pa celo še niso ničesar storili. Čakajo, da bi se vse stvari pojasnile, in marsikaj je medtem že bolj otipljivo. Poročilo o uveljavljanju ustavnih dopolnil je občinska konferenca ZK predložila tudi odbornikom občinske skupščine, od katerih prič^ujejo, da bodo v svojih kolektivih pospešili začeto delo. V obratih z matičnimi podjetji v Brežicah ima ta kolektiv vse pogoje drugih občinah so večinoma pohiteli z zahtevami po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. To jim pomeni zgotovilo za obstoj in nadaljnji razvoj. Marsikje do sedaj niso bili obveščeni, kako si to zamišljajo matiča podjetja, in so zaradi tega živeli v dvomih. V obratu Jutranjke so bile stvari glede TOZD hitro razčiščene. V za temeljno organizacijo združenega dela in te dni so stvari že dozorele za podpis samoupravnega sporazuma. Občinska konferenca ZK meni, da tudi pri obratu Beti v Dobovi ne bi smelo biti nobenih zadržkov za TOZD. Enakega mnenja sta obratni delavski svet in izvršni odbor sindikata v tem kolektivu. Malo bolj zapleten položaj je nastal pri IMV, kjer se zavzemajo za eno TOZD v Brežicah. Vanjo bi bila vključena tovarna prikolic in stari obrat. Končna odločitev pa je seveda odvisna od temeljite proučitve znotraj podjetja. Ce bodo analize pokazale drugače in če bodo o tem prepričale člane kolektiva in komisijo za TOZD pri komiteju, ne bo nihče nasprotoval drugačni rešitvi. Vsem je jasno, da se brez premisleka ni mogoče odločati. J.T. KRVODAJALCI BODO SLI V VARAŽDIN Izlet je najlepša nagrada, s katero se' občinski odbor Rdečega križa lahko oddolži krvodajalcem za njihov praznik. Iz osnovnih organizacij in podjetij v brežiški občini se je letos prijavilo za izlet nad osemdeset kandidatov. Z dvema avtobusoma bodo odpotovali v soboto, 9. junija, do Rogaške Slatine in naprej v Ptuj in Ormož. Tam si bodo ogledali sodobno predelovalno klet Slovenija vina. Pot bodo nadaljevali do Varaždina, kjer jih čaka ogled znamenitega varaždinskega pokopališča, spremenjenega v čudovit park. Zakonca Marija in Franc Sušin iz Pišec sta praznovala 75-letnico rojstva in 50-letnico skupnega življenja. Čila in mladostno sveža se spominjata lepih in slabih časov, ki sta jih preživljala drug ob drugem pol stoletja. Imela sta sedem otrok, od katerih je eden v zadnji vojni dal življenje za svobodo. Oče Franc je že 1943 sodeloval z aktivisti Osvobodilne fronte. Pridružila sta se mu tudi sinova Slavko in Mihael, ki pa se ni več vrnil. Marija Sušinova je bila prava partizanska mati, ki je nahranila marsikaterega borca. Oče Franc je bil tudi po vojni aktiven družbeno-politični delavec, zato so ga vsi cenili in spoštovali. Mimo političnega dela je ljudem pomagal z nasveti pri vzgajanju vinske trte, za kar je bil pravi mojster. Pa mnogo sreče za obletnico skupnega življenja! (Foto: Martin Zupančič) NOVO V BREŽICAH Solarji v beogradu. v četrtek dopoldne je odpotovala skupina učencev in učiteljev osnovne šole bratov Ribarjev na srečanje šol bratov Ribarjev v Beogradu. V njej so bili tudi košarkarji, člani šolskega športnega društva, ki so nekaj dni pred tem osvojili tretje mesto na pionirskem festivalu Slovenije v Hrastniku. NOVO GRADBIŠČE. Na trgu dr. Ivana Ribarja v Brežicah so začeli kopati temelje za poslovno stanovanjsko zgradbo, v kateri bo imela Elektrotehna iz Ljubljane svojo trgovino. Promet so ta čas preusme-riU mimo pošte in kmetijske zadru- KOROSKI BORCI SPET SKUPAJ. Člani Združenja borcev za severno mejo so se pred dnevi zbrah na letni skupščini. Kljub visoki starosti so se skoraj vsi odzvali vabilu na vsakoletno srečanje, ko vedno znova obudijo spomine na dneve, ki so jih prebili v enotah generala Maistra. Za predsednika so izvolili Franja Zorka, tajnik pa je ostal še naprej Radko Klemenčič. NAD 700 Članov. Brežiško holtikulturno društvo združuje v svojih vrstah vsako leto več ljubiteljev cvetja. Letos so jih našteli že nekaj nad 700. Člani so se tudi tokrat odzvali in sodelovali na cvetlični razstavi z lepimi lončnicami in raznovrstnim cvetjem. Njihova prizadevnost je društvu v veliko oporo pri skrbi za lepšo podobo mesta in vasi v brežiški občini. KRITIČNO O VRHU. V stikih, ki jih člani Avto-moto društva iz Brežic gojijo z varaždinskim AMD, izmenjujejo tudi delovne izkušnje. Na nedavnem srečanju v Varaždinu so kritično ocenili odno.se z Avto moto zvezo Jugoslavije. Bili so enotnih misli, da ta organ dosti premalo skrbi za članstvo. MALA Sola KONCANA. „Kaj pomeni sprehod malčkov z na-geljški? “ so se pred dnevi spraševali ljudje, ki so srečevali radostne otroke v sprevodu po Brežicah. V odgovor so zvedeli, da slavijo otroci zaključek male šole. V SPOMIN PROF. ŠKALERJU Našega rojaka prof. Stanka Skalerja ni več. Ni še dolgo tega. kar je bil na kvizu o kmečkih uporih naš najljubši gost. To tekmovanje smo priredili člani zgodovinskega krožka na dobov-ski osnovni šoli. Znanje smo črpali iz knjige prof. Stanka Ska-leija, „Boj za staro pravdo", ki je izšla v počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Naše veselje, ker se je odzval povabilu na kviz, je bilo zares veliko. Ko pa smo kmalu po tistem zvedeli za nenadno smrt rojaka, na katerega smo bili vedno ponosni, .se je veselje prelilo v žalost. Njegovo kratko življenje se je tako pretresljivo končalo pod bizeljskim gradbm. In gradovom v Brežicah in okolici je po.svetil toliko ljubezni, toliko skrbi, da bi preprečil njihovo prehitro propadanje. V našem spominu bo prof. Skaler ostal kot vzor človeka, ki je vse svoje življenje posvetil proučevanju zgodovine, še posebej pa kmečkih puntov. Bil je neutruden raziskovalec preteklosti naše pokrajine, vendar svojih načrtov ni mogel dokončati. ZGODOVINARJI OS. Sole dobova KRŠKA VAS SPET PRI VRHU V soboto, 26. maja, je bilo v Hrastniku republiško gasilsko prvenstvo, na katerem je nastopilo kar 72 desetin. Tekmovah so mlajši in starejši pionirji, mladinci in mladinke. V skupini starejših pionirjev je desetina iz Krške vasi zasedla odlično tretje mesto. Vajo — tridelni napad — so pionirji izvedli v 77 sekundah, vajo s hidrantom pa v 42. S tem so si priborili tudi srebrno tekmovalno značko, kar je največji uspeh pionirjev gasilccv v brežiški občini. Za ta uspeh se desetina zahvaljuje mladinskemu referentu Janku Ivšiču in Krške vasi, kije z nesebičnim m prizadevnim delom pomagal do tako lepe uvrstitve. Desetino krške vasi sestavljajo: Ravnikar. Volk, Pavlovič, Les, Lopatič, Kolar, Gorišek, Budič in Piltavor. J. P. v LANSKEM LETU SE JE PREMAKNILO PRECEJ NA BOUŠE Lahko bi imeli več turistov V gostinstvu krške občine tudi za letos napovedane nove investi^ Velik porast turističnega prometa v minulem letu obeta tudi letos živalmo sezono. Hotel Sremič, kije največje gostinsko podjetje v občini, je imelo lani 4.543 gostov in med njimi 1048 tujcev. Prenočitev so našteli 11.507. V primeijavi z brežiško občino je to število še vedno majhno. Najbrž bi bila končna številka precej drugačna, če bi imeli več turističnih sob. Primanjkuje jih predvsem v Kostanjevici. Na srečo je Slavnik v restavraciji Pod Gorjanci že uredil nekaj ležišč v zgornjem nadstropju in tako vsaj nekoliko omilil pomanjkanje prenočišč v mestecu ob Krki. Od občanov tovrstnih pobud ni, čeravno tudi to prinaša denar. Prebivalci mesta se ne morejo ogreti za oddajanje sob. Prizadevanja turističnih delavcev po tej strani niso uspela. Cas bo napravil svoje in najbrž bo preteklo še nekaj Krke, preden bodo Kostanjevičani vpletli tovrstne želje v svoje načrte. gostinstvu bodo letos P°^j^otka. število zaposlenih za J.T- KMETOM BORCEM VARSTVENI DODATEK Socialno ogroženi kmetje borci, ki so stopili v vrste narodnoosvobodilne vojske pred devetim septembrom 1943 in so dopolnili 60 let starosti, imajo pravico do varstvenega dodatka. To velja v primeru, če redni dohodki iz kmetijstva ne presegajo najnižje pokojnine, določene za tisto leto. „SREČKA"BREZ SREČE Dramsko skupino Amaterski oder iz Brežic so v petek, l. junija, povabili na gostovanje v Krško. Nastopila naj bi s komedijo Marjana Marinca „Srečka“. Vendar „Srečka“ tokrat ni imela sreče. V dvorani Svobode Krško se je zbralo komaj 28 gledalcev. Uprizoritev so zaradi tako majhnega obiska odpovedali. Krško občinstvo, ki sicer goji simpatije do amaterizma, se je tokrat slabo izkazalo. Ob tem samo še podatek, da se je Amaterski oder iz Brežic na 16. srečanju gledaUških skupin Slovenije v Kočevju uvrstil med 12 najboljših in da je občinstvo doslej povsod navdušil. Gostinstvo v krški občini tudi letos računa na nove investicije, če bo le mogoče. Načrti §o pripravljeni in pri osmih investitorjih so zanje delno rezervirani finančni deleži. Turist hotel Krško bo dal za te namene letos 200 tisoč dinarjev lastnih sredstev. Od tega bodo naložili 80 tisočakov v gradbene objekte, 80 tisoč dinarjev za opremo in 40 tisoč za druge potrebe. Pa še nekaj številk za primerjavo med družbenim in zasebniniL sektorjem. Za letos predvidevajo, da bo gostinstvo ustvarilo v občini za 6,9 milijona dinarjev vrednosti. Od tega odpade za zasebni sektor 4,7 milijona. To pomeni, da se bo v družbenem sektorju povečal promet za 7 odst, v zasebnem pa za 20,5 odst. V poletKia sprememba . DELOVNEGA ČASA Od maja do konca septembra ima občinska uprava nov delovni čas. Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih traja od šestih zjutraj do dveh popoldne, ob sjedah pa od šestih do štirih popoldne. Uradna dneva sta sreda in petek. Poletni delovni čas velja tudi za sodnika za prekrške. POSLEDICE OMEJITEV Kolektiv Sigmata iz Brestanice se je širom po Jugoslaviji uveljavil z izdelovanjem betonskih mešalnikov. Izdeluje take po 100 in po 250 litrov. Prodaja manjših poteka brez zastojev, nekoliko pa se je zmanjšalo povpraševanje po 250-litrskih. Domnevajo, da zaradi tega, ker podjetja ne smejo uporabiti denarja za investicije, če nimajo dovolj lastnih obratnih sredstev. Kam po za lepše okolj^ V Času, ko toliko potrebi po okolju, po čistoči naselij, nam P drevesnica Gozdnega g stva na Rimšu pn „,'anjo.Po ljudi v Posavju še ne ve ga-okrasne rastline se A g jfli mobor in v imajo že kar lepo zbir čem okoUšu. .. . sg okol* V tej drevesnici an^P 60 vrst okrasnih Ijanje zelenic raznih objektov. tovarne, šole, bloki in družinske nise- ^pol2' Od večjih sadik^ « go srebrne smrek , ^ „a; thuje, paciprese, seKv J vadne smreke, 'nioi'*' bori, breze, rdeči u ski hrasti, jeseni, vrbeZrevesB^ druge drevesne vrste. jg j ci lahko kupite 1 metre visoke sadike. Zanimive ovalfl| smrek različnih oblu^- ^ se grmastih, kopastih ^ jelke, razne paciprese i). Za žive meje so na guster, smreka, ^ maklura in L’nevp®*^ od teh sadik so posajene v n nilastih vrečkah m dobite vse leto. ^^^°Lnice sadik je vodstvo dreve^jtjvi^ kazalo na cvethčm Brežicah, kjer - zaflff, pokazali zaiije nje. To je bila -a macija o niožnostA M okrasnih rastlin v kršKi Kar veselje je pogledati na njivo okopavati koruzo, sušiti krmo in Zdolah. (Foto: Jožica Teppey) Senovčani najboljši , kjer dela toliko mladih rok. Zdaj je za kmete še delo v vinogradih jih čaka. Gornja fotografija jc KRŠKE NOVICE Pripravljeni vsak čas Rezervni voja.ški starešine se že od sredine maja srečujejo ob ne-deljali na orientacij.skih taktičnih pohodih in v praksi rešujejo zalitev-ne vojaške naloge. Program vojaškega usposabljanja je letos v krški občini zelo obsežen. Gradivo za pripravo pohodov so pripravili Ivan Srpčič, Albin Božič in Dušan Vla-dič. Krajevna združenja jih izpeljujejo v praksi. Prvi so organizirali pohod Senovčani in Brestaničani. Senovsko združenje je imelo v programu tudi streljanje z voja.ško puško, ogled pehotnega orožja in še pohod po poteh XIV. divizije. Na tem pohodu so sodelovale tudi druge družbenopolitične organizacije. Do sedaj se je najbolje izkazalo Združenje rezervnih vojaških starešin na Senovem. Kkipe, ki so bile doslej najboljše na pohodih, se bodo pomerile na občinskem tekmovanju m nato še na republiškem. Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin sc zahvaljuje oddelku za narodno obrambo v Krškem za vso pomoč pri praktičnem in teoretičnem usposabljanju članstva. V ZAGORJU - Razstavljata ta jateljev čas člana krškega Kluba likovnih tev 40C — amaterjev Milan Dvoršek in njegova kmečkega hčerka Majda. Razstavo so odprli v ' ' ' prostorih tamkajšnje osnovne šole, amaterja pa se predstavljata s 26 slikami v olju, temperi in tušu. PRIZNANJA V okviru praznovanja „Dneva krvodajalcev** bo občinski odbor Rdečega križa svečano podelil 195 občanom značke za petkrat in večkrat darovano kri. Danes in jutri bodo v Krškem podelili 111 značk, na Senovem 35, v Brestanici 27 in v Kostanjevici 22. PRVI „BIL11;N** v preteklem tednu je pri občinski konferenci SZDL izšla prva številka ,,Biltena“, s katero javnost seznanjajo s pripravami na osrednjo posavsko-dolenjsko proslavo 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ki bo v Kostanjevici l. julija. Do takrat bo SZDL izdala še nekaj številk tega glasila in z njim sproti obve.ščala o vseh novostih, tako organizacijskih kot programskili. DVA RAZPISA - Krški „l oto-klub** in „Filatelistično društvo** sta v sodelovanju z občinsko Zvezo pri- jateljev niladine m# tev 400-letnice kmečkega upora sko fotogratijo »n temo „Osvobodilna ^ na gibanja p« ‘ slovenj ^ p tema razstavama ^ ket'o Matije VELIKO Ž U otroško letovanje reču se je do^ej P^J učencev osnovn „tro^^ V .šole ter pred^o'j'^'Jkaj izmenah ,reba 280 otrok in zavrniti. Orgi prijatelJ^o.oO*',^}-občinski Zvezi \ jedoslej uspel^ ^iP^*' .j, vih dinarjev, VSI ,(.t^ , iali 112.000 drf krvodajalska akc J P med 26. m 29. tako uspešna, dajalstvo, v ka V ćiiskcga vključena ^ SZDL in občm^k . ^ pričel pripra''«- || duSan VLADIC 18 DOLENJSKI UST Stran uredila: J021CI TEPPCT St. 23 (1210) SLABO ZA CESTNO razsvetljavo razsvetljavo so v Wakni/ D I"* namenili 50 ti-% n« ° bo pobrala toko-%e Šoštanju bodo '**<*0 r drugo pa ■HLovf^ Krmelju in fostaviti potrebno ®^adno 7:^„'; “.* ‘“'"* ''biti iin,‘u ■* ^^®Jo izvajalce. Mo-SenJ i^bo uspelo še letos. Tudi v •*^111»«, uprometnih ulicah ^'^ujavabolj slaba. •*REDSEDNIKA pa NI! krajevne gPnosU na Bland so tri-aevnig?,®!?*?* predsednika nasei- skupnosti asfalti J . ^ pogovorili o klanca T Sevnica - Na P”* ^^'''“"“jožegrad- ^ •katerem so vseh vasi, ki se cesto. Obča- nig^o iftisočakov. S sev-radi offr skupnostjo bi morali pa bi ^■dainiaS -J'^t aii 10-krat Pra-mi^^SiJi. Da ^.^Jvecje zaloge v celj-bodo ogiat°??^i, da bi u založenost ali ''' 'rgovinaff pogosteje Si Gradbeno podjetje BETON *iz Zagoija bo prihodnji mesec predalo kupcem 29 stanovanj v novem bloku. Večino stanovanj sta odkupili JUTRANJKA in LISCA, v začetku tedna je bilo neprodano le še 4no trisobno stanovanje. Minuli teden so pričeli tudi že z izkopi za 8 nadstropni blok s 55 stanovanji, dograjen naj bi bil prihodnje leto poleti. Predvideni so še trije tj^i bloki. Na sliki: v glavnem so na gradbišču le še obrtniki. (Foto: Železnik) Koliko je prostih delovnih mest? 9ospodarstvo se v Posavju odlikuje z velikimi skladi, zaostaja osebnih dohodkih - Napotki zbora delovnih skupnosti kar le dohodek v sevniški občini je bil lani 1.663 M ^ ®^ežic J, ^ dinaijev manj kot v Krškem in za 208 manj ^•^tkov. ’ so skladi sevniških podjetij lani narasli za 40 Pa so . ra*.. -tuiimiva,*« _ J _ , vse kraje občine je Še naprej potrebno urejati ceste, da bi omogočili prevoz delavcev, ker je to ceneje, kakor graditi stanovanja. Za gradnjo stanovanj pa bo potrebno združevati denar, sicer ne bodo pridobili potrebnih strokovnjakov. V težkem položaju je kovinska industrija. V krmelj^i Metalni dela še vedno polovica delavcev na prostem. Pravzaprav se ni po ukinitvi rudnika nič spremenilo. Sodijo, da »d zalilju-“j® zbora i« » pSaSrda“v'•'‘='5: ia; *PteBnvr.1^4^ morali ®°^odarje-® 'eiji H se ip K I navadno Nev J® Do Ju treba zmeniti 1 dati. H h’ I ^daj v obči- SliŽS'^JJjkuje n>est. Naj- Tii4i mn£. ^ >i«”f'kcfe ul, “'‘o™' k'^iih Zan^ primer v delavk. ^eliu don^^ vendar si lahko L odn T- ^ komaj Ar d ®'^obus vedno za-terja od Sili u* bi bilo l! J® potrebnih vsi da ne bi ga lahko V ^C*Ptav ^ sjcer zei “v* •^‘■»n«Uski inje Klavm. ^ bu občni B.D. bo morala pomagati tudi republika, če bodo hoteli priti na zeleno vejo. Tudi sevniška tovarna konstrukcij za zdaj ne dela izdelka, ki bi bil dolgo časa zanimiv za kupca. Ker je tudi tehnično slabo opremljena, je za tovarno težko poiskati rešitev. Na razpravo o gospodarjenju v prvih treh mesecih letos bodo razen odbornikov zbora delovnih skupnosti povabili tudi direktorje delovnih organizacij in predstavnike obratov, za katere še vedno nimajo točnih podatkov o poslovanju. To pa zamegljuje celotno podobo o gospodarstvu v sevniški občini. A. ŽELEZNIK Kolesarji: da ali ne? Ker temu sevniškemu klubu manjka denarja, se bojijo novih članov - Koliko denarja letos? Občinski proračun so sprejeli že pred mesecem dni, TVD Partizan pa še ni razvezal mošnje. Bo le-ta sploh dovolj ,£loboka“ za vse? Povsod se sliši: denarja ni! Kolesarji se na primer na dirke vozijo z vlakom, domov pa kar s kolesi. Njihovi trenerji trepetajo od strahu, di bodo iztrošene gume vzdržale do konca tekme. Vendar so kolesarji kljub temu ne dajo. Ce ni denarja, priskoči na pomoč domiselnost: zimski trening jim je omogočil tehnični vodja Martin Kranjc kar v kleti bloka, v katerem .stanuje. ^ ^ Kieii DioKa, v Katerem .sianu ^.^tVNlŠKI PABERKI v kota 2; je Prosveta jo velik osip, dokler pač spet ne ponavljajo. Avto-moto društvo tare pomanjkanje inštruktorjev, to je poglavitna ovira, da nimajo še več tečajev. Želeli bi tudi svojega predstavnika v krški izpitni komisiji. -na ■'uiranii,’ ; J'- * sosveta *Cv>n&f)«Uvi6a, v'* Ort: ^Vnici « ' * golov). V Hi Ti.h' *^olo v ^ ''°di do- 'jei^ ^ in Pr’ fnesto si W^Qvs|f *i in Fipifi Tovar- VdJ** ;ofka). 6. Ha,sT' padajo « - ^“voznirir« ~ ^^vni-niske izpite ima- PARTNER JE PARTNER - Ob nedavnem obisku zahodnonemških poslovnih partneijev v LISCI vsekakor niso pozabili tudi na podrobnosti: na drogu je med državno in narodno zastavo plapolala tudi nemška zastava. So tudi Nemci tako širokogrudni ob naših obiskih? VODA IZPOD LISCE IN VRANJE PECI - Občinska skupščina sc je na seji minuli četrtek odločila, da pride za bodočo oskrbo mesta z vodo najbolj v poštev zajetje izpod Lisce, urugo pa je iz Vranje peči ob Mirni. Vrtanja za Jugotaninom kažejo na 4-metrski vouonosni sloj. Ob koncu tedna bodo izvršili tudi merjenja Za možne vire mora občinska skupščina določiti ožje m širšo varstvene pasove. - Pobud za skrbno gospodarjenje torej ne manjka. Kako pa ste shajali lani? „Z oglasi smo zbrali več kot 15 tisoč dinarjev, kar nam sedaj nekateri celo očitajo,” je povedal Martin Kranjc. „Naš klub šteje 9 tekmovalcev. Z denarjem smo že tako na tesnem, letos pa se je vse še podražilo: tekmovalno kolo stane od 2.200 do 2.500 dinarjev. 1'antje, ki hočejo tekniovati, morajo krepko poseči v žep, če hočejo biti vsaj za silo opremljeni. Povsod stikamo, kar se le da; kolesa popravljam kar sam.“ Kolesarski šport sta vpeljala v Sevnico pravzaprav dva upokojenca: Martin Kranjc in Stanko Struclin. Kolesarska tekmovanja gotovo niso tako razburljiva kot na primer rokomet, nogomet ali košarka, zato je tudi denarja precej manj kot v drugih ligaških tekmovanjih. Proračun sevni.%ega kolesarskega društva je petkrat manjši od rokometnega, zato morajo prav vsak dinar trikrat obrniti. Vendar bo TVD Partizan moral najti kakšno rešitev! A. Ž. ■ ^ t a 1973 MARTIN KRANJC: „Se veliko mladih bi se ukvarjalo s kolesarskim športom, vendar se bojimo množ.ičnosti, ker ni denaiju."' Samoprispevek bo kvas za razvoj Doslej so s samoprispevkom zbrali 6 milijonov dinarjev, v šolske objekte pa je bilo vloženih več kot 20 milijonov - Kako naprej? Kdor že nekaj ima, lahko računa, da bo dobil še kaj zraven, bodisi kot posojilo ali kako drugače. Na ta način v trebanjski občini že od leta 1966 množijo denar, ki ga zberejo s samoprispevkom občanov, namenjen pa je za gradnjo šol. Mnogo so že zgradili, žal še vedno premalo. Občinska ^upščina je na zadnji seji sprejela obsežno gradivo, kako naprej, ki ga bodo obravnavale tudi krajevne organizacije SZDL po krajevnih skupnostih. Leta 1966 je Trebnje med prvimi li 1,5 oziroma 2 odstotka od v Sloveniji sprejelo samoprispevek. Razvoj je šel naprej; drugod k denarju občanov primaknejo denar še delovne organizacije, večinoma po višini družbenega proizvoda. Tako pot nameravajo ubrati tudi v Trebnjem, saj bi le na ta način prispevali tudi obrati ali temeljne organizacije združenega dela s sedežem matičnega podjetja izven občine. Nove šole na Mimi, na Jelševcu, v Trebelnem in v Velikem Gabru so take pridobitve. Več šol so s samoprispevkom preuredili: v Mokronogu, Velikem Gabru, posebno šolo na Mimi, šole v Šentlovrencu, Dol. NemŠci vasi in Šentrupertu. Potrebno bi bilo graditi novo šolo s telovadnico v Trebnjem, dozidati šolo na Mimi, telovadnice v Mokronogu, Velikem Gabru, Šentrupertu in še kaj. Vse skupaj bi veljalo 25 milijonov dinaijev. V načrtu komunalnih del, ki so ga sprejeli spomladi zbori volivcev in občinska skupščina, navajajo za vrednost srednjeročnega razvoja gradnje teh objektov do leta 1975 skoraj 45 milijonov dinarjev. Tudi za komunalne objekte so občani doslej veliko prispevali. Šolanje mladega rodu mora seveda imeti prednost, zato bi kazalo pri bodočem samoprispevku dve uetjini zbranega denarja nameniti za šolstvo, tretjino pa za naložbe v komunalne naprave. Od tega zneska naj bi tretjino združili za skupne potrebe, z dvema tretjinama pa bi neposredno razpolagale krajevne skupnosti, ki bi tako dobile stalen vir denarja. V Trebnjem so pripravili dva predloga za samoprispevek: po prvem bi plačevali od svojih, osebnih dohodkov 1,5 odstotka, po drugem pa 2. K!atastrski dohodek, od katerega plačujejo kmetje davke, že 10 let ni bil spremenjen: zato naj bi kmetje dah za samoprispevek po prvi inačici 4 odstotke, po drugi pa 5 odstotkov od katastrskega dohodka. Obrtniki naj bi prispeva- davčnih osnov, prav toliko tudi upokojenci od svojih pokojnin. n Po prvem premogu bi po sedanjih računih zbrali 10 milijonov dinarjev, po drugem pa več kot 11. Pobudo za samoprispevek sta že prejeli občinski konferenci SZDL in ZK. Tehtno pripravljeno gradivo, ki ga je obravnavala občinska skupščina, je dobra osnova za javno razpravo. A. ŽELEZNIK - j V tem trenutku je največje šolsko gradbišče v Velikem Gabru. Nova šola bo nared do 2. septembra, za občinski praznik. Te dni so pričeli preurejati tudi staro stavbo, ki bo poslej povezana z novo. Ker pouk še ni zaključen, dela v stari stavbi pa tečejo, imajo tri razrede že v novi stavbi. Brez samoprispevka ne bi bUo nove šole niti ne bi bilo s čim urejati stare. (Foto: Železnik) Gasilski avto: nuja Gasilski poveljnik Ivan Zajc o tem, kako so na Čatežu prišli do gasilskega kombija Kraji so tod revni, denarja ni in ljudje se težko preživljajo na skopi zemlji. Zato ni čudno, da so čate^i gasilci za avto zbrali le 8.000 dinarjev prispevkov. To pa je, kot pravi Ivan Zajc, vseeno precej, saj se niso nadejali niti toliko. - Kje ste dobili ostanek, tovariš poveljnik? Avto je postal za čateško gasilsko društvo nuja, saj ima obse^o območje, katero mora varovati pred nesrečami. Le-to namreč sega od Gabrovke, Primekovega in Sentlov-renca tja do Velike Loke. Večinoma so vasi razstresene. Zadnja leta so ljudje pota usposobili, tako da se je ^oraj povsod mogoče peljati z avtomobilom. Ce pa z vozilom ne bodo mogU prav do vsake hiše, bodo brizgalno nekaj metrov pač nesli. A. 2. LOG DOBIL BRIZGALNO V nedeljo, 3. junija, je prostovoljno gasilsko društvo Log pri Selih Šumberku izročilo namenu novo brizgalno. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom predsednice občinske konference SZDL Trebnje Ivanke Pavlin. B. D. INKOT KTRIMU Delavci obeh podjetij so se na referendumu 28. maja izrekli za pripojitev industrije klimoodzračevalnih naprav in predelave plastike INKOT k tovarni tipskih montažnih elementov TRIMO. Za pripojitev je glasovalo nad tri četrtine delavcev v obeh kolektivih. ČATEŽ: REPUBLIŠKA PRIZNANJA GASILCEM Ko bo direktor trebanjske zadruge inž. Slavko Nemanič v nedeljo, 10. junija, slovesno krstil novi gasilski avto, bodo najzaslužnejšim gasilcem podelili republiška gasilska priznanja. Dobili jih bodo: predsednik društva Drago Zagorjan, strojnik Slavko Bregar in desetar Anton Kamin. Priznanje občinske gasilske zveze bo dobilo še 12 članov, 50 botrom avta pa bodo izročili zahvalne diplome. DROBNE Z MIRNE IVAN ZAJC: „V zadnjih treh letih doživlja gasilstvo v naših krajih hvalevreden napredek: dom, ki je bil skoraj ruševina, smo obnovili, imamo novo brizgalno, svečane in delovne obleke, zdaj pa še avto . ..“ „Zbrali smo tudi les. Težko je bilo ob delovnih akcijah za posek in spravilo lesa. Bil je v težko doštopnili krajih, ljudje - pol delavci, pol pa kmetje - težko najdejo čas celo za drugo delo. Ce bi še ta trud spremenili v denar, se nam ^cija ne bi splačala, gasilcem pa se je ob koncu le poznalo. Ljudje so posodili 35 tisočakov, gasilski sklad bo dal 10.000 dinarjev, nekaj imamo sami, nekaj pa bo vrgla šc veselica v nedelio popoldan." NOVA CESTA DOLENJA VAS - KRIŽ Buldožer io v glavnem že zarezal 4 kilometre dolKo ira.>o za ce.sto, ki povezuje te vinsKe gore s Trebnjim. Zuaj nameščajo odtočne Kanate, po-sinavaio cesto in drugo. Liudje so bili zelo nrizadevni. ko ie bilo treba plačati ouldozer, pajim |e pomagala tudi čateška krajevna sKupno;>... Cehi v gosteh - v okviru mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, kjer nastopa tudi mladinski zbor mirenske šole, je Mirna imela dva dni v gosteh svetovno znani zbor Severček iz Libe-rec v Češkoslovaški. V ponedeljek so najprej peli za učence mirenske, šentruperške in mokronoške šole, 'zvečer za ostalo občinstvo, v torek pa še za trebanjsko šolo. V programu je sodeloval tudi domači zbor. Nastop mirenskega zbora v taki konkurenci je nedvomno lep uspeh mladih pevcev in prizadevnega pevovodje Staneta Pečka. V zahvalo za trud so bili mirenski pevci na izletu v Benetkah in na Doberdobu. ZADRUGA SE JE IZKAZALA -Trebanjska kpietijska zadruga je pred košnjo ustregla številnim kmetovalcem, ki imajo motorne kosilnice. 23. maja je bil namreč na Mirni servisni pregled kosilnic BCS. Kmetje so bili tc tehnične pomoči izredno veseli. NE NARAVNOST - ZAVITO -Delavci Dolenjske vodne skupnosti so končno s^et v večjem številu na Mirni. Slednjič sta na vrsti tudi mostiča za pešce za brivnico preko Mirne. Marsikdo pa se čudi, kdo je domiselni avtor obeh mostičev, saj ne stojita v ravni črti drug za drugim preko obeh strug, temveč se lomita v precejšnjem ovinku. Nekateri kritizirajo tudi to, da so kamniti podporni zidovi ob vodi brez stopnic ali drugačnih dohodov. Domiselneži že zbijajo šale na račun mirenskega „tromostoyja“. UPOKOJENCI IN INVALIDI NA IZLETU - Avtobus upokojencev si je ogledal nekdanji Valvasorjev grad Bogenšperk nad Litijo, invalidi pa Sv. Urha in okolico Ljubljane. Z izletom so bili zelo zadovoljni. KOLENC UREJUJE OKOLICO BII EJA NA KOPALIŠČU - To pomlad je gostilničar Kolenc vložil dosti truda, da je okolica bifeja pod gradom še lepša. Uredil je brajde, odstranil dosti navlake in posadil cvetlice. Urediti namerava tudi staro kaščo. Stran UTMlU DOLENJSKI UST 19 Na kratko PODPRESKA: MLADI ODHAJAJO — Člani Zveze združenj borcev NOV so na letni konferenci kritično ocenili svoje delo. Ugotovili so, da pri članih še vedno vladajo tredicije NOB in da navzlic starosti in bolehnosti po svojih močeh aktivno sodelujejo pri reševanju krajevnih vprašanj in vlagajo napore za napredek tega predela občine. V razpravi o gospodarskih vprašanjih pa so opozorili na odhajanje mladih proizvajalcev iz teh krajev. Mnogi odhajajo na delo drugam, ker so majhne možnosti zaposlovanja v domačem kraju. Zato želijo, da bi v prihodnje posvetih več skrbi odročnim in oddaljenim krajem v občini in izdelali program' razvoja tudi za ta območja. Ive Stanič je pred dnevom mladosti prejel republiško priznanje za delo z mladimi. Poleg njega Avgust Vrtar, polkovnik JLA, tudi Dolenjec, doma s Podturna pri Dolenjskih Toplicah, ki je prejel enako priznanje kot Stanič. (Foto: J. Primc) Republiško priznanje I. Staniču iz Kočevja Ive Stanič med dvajstimi najprizsdevnejšimi slovenskimi mentorji Priznanja najprizadevnejšim slovenskim mentorjem in mladim družbeno-političnim delavcem je 22. maja podelila republiška konferenca ZMS. Kot zaslužen mentor je dobil priznanje tudi Ive Stanič iz Kočevja. IVE STANiC je tako znan, da ga FARA: REDNO FILM Dve leti je že minilo, kar nam je podjetje SAP iz Ljubljane poklonilo aparaturo za predvajanje ozkotrač-nih filmov. S pridom jo uporabljamo že ves ta čas. V tem šolskem letu pa redno vsakih 14 dni predvajamo nime iz kinoteke garnizije JLA iz Zagreba, ki nam jih brezplačno posoja garnizija iz Deinic. Letos smo gledali filme: Sarajevski atentat, Ne obračaj se, sinko. En dan življenja. Ko čuješ zvonove, Kaj si delal v vojni, očka? itd. K predstavam prihajajo tudi učenci višjih razredov iz osnovne šole Brod na Kolpi. Filme predvaja učitelj Jože Jakšič. Vstopnine ni, kajti garnizija posoja filme brezplačno, stroške prevoza pa plača KUD Vas-Fara. M. V. Pesem mladih Koncert pevskih zborov osnovne šole v Kočevju (24. maja) nas je prijetno presenetil. Nastopili so: zbor najmlajših (v njem pojo tudi predšolski otroci), otroški zbor nižjih razredov in mladinski zbor. Predstavila se je tudi skupina DOREMI, ki je izvajala že zahtevnejše skladbe. ni treba posebej predstavljati, vendar le naštejmo nekatere njegove zadnje uspehe. Letos je organiziral priljubljeno prireditev „S^ahovski muzikali", ki je 7 tednov navduševala staro in mlado v Kočevju. Kot predsednik šahovskega kluba je zadužen za zavidljive uspehe kočevskega šaha, predvsem pionirskega in mladinskega. Širok odmev je dobila tudi njegova zamisel o uvajanju šaha v šoli. Nadalje je predsednik društva za varstvo živdi, vodi enega izmed pevskih zborov in vokalno skupino DO-RE-MI. Značilno je, da vse to opravi z malo ali celo nič denarja, oziroma da denar kar sam naprosi. Zaslužnemu mentorju, ki je dobil to veliko priznanje, iskreno čestitamo. Nevarne igre v Kočevju se je v zadnjem času zgodilo precej prometnih nesreč, v katerih so bili laže ali huje poškodovani otroci, ki so zašli pod kolesa vozil. Take nesreče pogosto povzroče otroci, navadno šolarji, sami. Ko sem oni dan peljal z avtom po Ljubljanski cesti, sem videl dva fantiča, ki sta pri občini tik pred nekim avtom stekla preko ceste. Le nekaj sekund kasneje sta na oni strani ceste pogledala sem in tja in gotovo videla, da pelje motorno kolo, ter spet tik pred njim stekla čez cesto. Potem sta spet gledala in videla moj avto in spet stekla čez cesto. 'Ustavil sem, enega ujel in mu jih naložil. Spet drugič je bil podoben primer v Kidričevi ulici. Tam pa sem zato še posebno previdno vozil, vendar tokrat pred menoj otrok ni stekel preko ceste, ampak je zamahnik z roko in nekaj je priletelo v avto, da je krepko zaropotalo po pločevini. Tretji primer je bU, daje neki že precej velik fant „za šio“ sunil fantka, da bi zletel pred avto, vendar ga je v zadnjem trenutku ujel in potegnil spet. ob rob ceste. Tudi v teh primerih sta jih krivca dobila po zadnji plati. Udarci so verjetno res zastarela vzgojna metoda, vendar učinkovita. Sicer pa te, zastarele „vzgojne metode“ niti ne bi bile potrebne, če bi starši podučili svoje otroke, kaj je prav in kaj ne, oziroma kako se morajo vesti na cesti, da ne bodo ogrožali svojih življenj in življenj drugih. P-c Srečanje v Taborski steni Na prizorišču junaškega boja svečan sprejem v ZMS in SZDL • Prišli mnogi borci Prijetno srečanje je bilo 26. maja v Taborski steni. Udeležilo se gaje veliko povabljencev, med njimi prvi komandant kočevskega odreda narodni heroj Bojan Polak-Stjenka, preživeli borki iz bitke v Taborski steni junija 1942 Marija Groznik in Nežka Ukmar, preživeli borec te bitke Franc Mihelič, ki je v jami obujal spomine na ta strašni dan, in drugi predstavniki političnih in družbenih organizacij s slovenske in hrvatske strani. Slavja so se udeležili tudi učenci osnovnih šol Podpreska, Osilnica, Trava ter Vas-Fara in mladina iz Kočevske Reke. Na proslavi so nastopali učenci osnovnih šol Vas-Fara, Trava in Pod- DROBNE IZ KOČEVJA preka. Po sprejemu 19 pionirjev v ZMS in mladincev v SZDL smo nadaljevali srečanje na jasi nad Taborsko steno. Vs^ udeleženec svečanosti je položil tudi kamen na piramido nad grobom pionirjev Vinka in Jakca. Šolarji pa so grob zasuli s pomladanskim cvetjem. Po malici na jasi so pionirji inter-vjujali nove udeležence srečanja, vsi pa so se tudi podpisali v knjigo spominov, ki smo jo odprU lani ob 30-letnici boja v Taborski steni. Vzdušje v jamj in na jasi je bilo res partizansko, tovariško in vsi udeleženci smo bili istega mnenja: te svetle in dragocene tradicije NOB smo dolžni gojiti tako učenci in učitelji, kot borci NOB. Šola Vas-Fara bo to sveto dolžnost tudi v bodoče vestno izpolnjevala. M. VOLF člani ribiške družine Ribnica vsako leto prirejajo meddruštveno tekmovanje v suhi disciplini — „metu v tarčo“. Letos je bilo tako tekmovanje 20. maja v Velikih Laščah. (Foto: F. Modic) Sodelovanje pobratenih Možno je na vseh področjih • Obetajo se tudi prvi sadovi • Kdaj olimpijski bazen? Pred kratkim so se sestali predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Sodražica in Poljane (Ljubljana) in se dogovorili o naddjnem okrepljenem sodelovanju. Sad tega pobratenja naj bi bila tudi gradnja žimskega športnega središča v Izbeiju, kjer je zdaj smučarska vlečnica. Tu naj bi postavili gostinski objekt, ki bi imel tudi prenočišča. Poleti pa bi bil Izber prijetno izletišče. Športno središče pa se bo razvilo v Sodražici ob že začeti gradnji (nekateri objekti so že dograjeni) športnega parka. Ta gradnja bo predvidoma zaključena, ko bo zgrajen olimpijski plavalni bazen. S Poljanami, pa tudi Reko in Sušakom bo Sodražica sodelovala še na V kvizu zmagal 8. b Za letošnji dan mladosti in krajevni praznik Sodražice je osnovna šola Sodražica priredila 25. maja dopoldne proslavo. Na njej so sprejeli v mladinsko organizacijo 34 učencev sedmega razreda. Razen tega so podelili priznanja in diplome učencem, ki so med šolskim letom tekmovali v raznih športnih in drugih panogah ter dosegli najboljše uspehe. V kvizu sta preizkusili svoje znanje iz biologije in športa ekipi 8. a in 8. b razreda. Zmagala je ekipa 8. b, ki so jo sestavlja- li Janez Mestek, Nada Brinšek, Andrej Pintar in Anton Kcšmrlj. Cvetka Vesel je ena izmed dveh mentoric mladince organizacije. Druga je Mojca Henigman. (Foto: J. Primc) JEDILNICO PREUREJA hotel PUGLED. Naredili bodo tudi nova vrata, da bo lažja postrežba na vrtu. Sedaj je bila postrežba počasna, ker ni bUo neposredne zveze s točilnico in vrtom. Neustaljeno vreme v’ splošnem precej ovira gostinske obrate pri urejanju vrtov in strežbe na prostem. UMETNOST NA ZNAMKAH -Filatelistična razstava za 30-letnico zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 500-letnico kmečkih uporov in 400-letnico hrvaško-slovenskega punta je bila odprta 1. ^ junija in bo trajala do 13. junija. Boštjan Fabjan, predsednik društva, razstavlja tematsko zbirko „Umetnost sicozi stoletja na znamkah”, v kateri prikazuje umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja, umetnost na znamkah Evrope in umetnost znamenitih evropskih slikarjev na znamkah prekomorskih držav. Tajnik društva Andrej Arko pa razstavlja tematsko zbirko, v kateri prikazuje obdobje do svobode. VELIKO KAC je letos. Tako pravijo ljudje, ki delajo na polju in v gozdovih, pa tudi izletniki in planin- ci. roplo poletno vreme preteklih dni in ljubezenski zanos je zvabil na plan veliko kač, ki se grejejo posebno na skalovju ob cestah. Starši naj opozore otroke, da bodo previdni. Nevarno je pri nabiranju šmarnic in gozdnih jagod. Predvsem so nevarni modrasi, saj so gadje že bolj redki. ČUDEŽNA KROGLICA Gumi-kroglica je najnovejša privlačnost za izvabljanje denarja od otrok in odraslih. Nekateri pravijo tej kroglici tudi „čudežna kroglica“, menda zato, ker čudežno suši žepe. NOVI PREDSEDNIK - 1’ilateli-stično društvo v Kočevju je imelo občni zbor. Na njem so razpravljali o delu društva zadnjih dveh let, kije bilo zelo uspešno, ter pripravili delovni preoram društva za prihodnji dve leti. Se posebej so razpravljali o republiški pionirski razstavi, ki bo v Kočevju od 22. septembra do občinskega praznika 3. oktobra. Za novega predsednika je bil izvoljen Bošjan Fabjan, tajnik je ostal še naprej Andrej Arko, blagajničarka pa Marija Andolšek. V teh dveh letih se je veliko pionirjev in pionirk uspešno vključUo v delo društva. Kočevje in Ribnica skozi zgodovino Turistično društvo Kočevje je že pred leti zbralo nekaj podatkov o ozemlju od Turjaka do Kolpe. Mi smo te skope podatke še skrajšali, da bi zdaj, ko izhaja podlistek „Za staro pravdo", ki opisuje punt kočevskih in ribniških kmetov leta 1515, dali bralcem kratek pregled zgodovine našega ozemlja. Ribnico in Lož. 1492 Cesar Friderik J Leta 811 pride ozemlje sever- I no od Kolpe pod oblast oglej-1 skih patriarhov. N 1220 pride ozemlje od Gro- I supljega do Kolpe v last Turjača- S nov pod nazivom DOMINIUM I RAWENICZ. ^ 1330 Ortenburžani prično na- I seljevati nemški živelj iz 1‘ran- * kovske. Bavarske, Turingije in I Koroške. I 1418 umre zadnji Ortenbur- S ž.an in to ozemlje podedujejo I celjski grofje. S 1456 pade pri Beogradu I zadnji celjski grof Uhrik in dežela ^ pride pod oblast Habsburžanov. I 1469 Turki uničijo Kočevje J in Ribnico. I 1471 Kočevje dobi mestne I pravice. ^ 1480 'furki požgejo Kočevje, r y ^ j^r jr .mar ^ jmr ^ ^ jmr J lil. podeli Kočevarjem in Ribničanom posebne pravice, da smejo kroš-njariti po vseh avstrijskih deže-lah. 1515 Kočevarji se pod Jonke-jevim vodstvom upro grofu Thurnu in ga ubijejo. Uporu sc pridružijo tudi Ribničanje. Pričetek splošnega kmečkega upora. 1791 Turjačani dobe naslov „vojvoda", to ozemlje pa VOJVODINA KOČEVSKA. 1918 Razpad Avstro-ogrske monarhije. Konec „Vojvodine Kočevske". To ozemlje pride ,v sklop Kraljevine SHS. 1943 Od 1. do 3. oktobra v Kočevju zaseda prvi zbor odposlancev slovenskega naroda. ^ mnogih področjih. Obe obmorski mesti želita prostor za taborjenje, kamor bi pošiljali letovat svojo mladino, kasneje pa morda celo odrasle. Neštete so možnosti športnih srečanj, kviz tekmovanj itd. Usklajevalni odbor naselja Sodražica je že priporočil vsem organizacija, naj v svoje delovne programe, ki jih bodo sprejemale letos in izvajale že v prihodnji sezoni, zajamejo tudi vse mogoče oblike sodelovanja s pobratenimi krajevnimi skupnostmi. j. P. Ošiljeni zobotrebci CE SEM OBLJUBIL . .. -Pravijo, da so v nekem podjetju vsi nižji šefi „prave riti“, ker nič ne obljubijo. Vsi višji šefi pa niso „prave", ker vse obljubijo. Oboji pa nič ne naredijo, hkrati pa ce- lo mislijo, da tdS:o gradijo lepšo bodočnost. Z obžalovanjem se je morala o resničnosti teh navedb prepričati ribniška mladina pri sprejemu letošnje zvezne štafete mladosti. RAZLICNO — Dokazano je, da je neko večje podjetje dalo le 3 mladince, drugo, precej manjše, pa 15 mladincev za sprejem in nosilce letošnje zvezne štafetne palice! Vsi bi morah biti ponosni in zadovoljni, da je zvezna štafeta sploh šla skozi Ribnico in jo z 20-minutnim postankom zelo počastila, saj se ni ustavila v tisoč in tisoč večjih naseljih v naši domovini. VEZANA ŠTACUNA - Ugo-tovljeno je, da se na ribniški tržnici prodaja južno sadje samo po sistemu vezane trgovine. Ce kupiš kilo jabolk ali pomaranč, lahko dobiš tudi kilo banan, sicer pa ne. Tako je bilo 23. maja. Priče se bodo same oglasile pri tržni inšpekciji. Pričakovali smo, da bo krajevna skupnost Ribnica razpisala natečaj za dvig grajskih vrat, pa so medtem prišli delovni- električarji, vrata razstavili in jih prislonili ob notranji strani grajskega obzidja! Čas je že bil za to, saj so že leto in dan ležala prevrnjena ob „zadnjem“ vhodu v grajsko dvorišče. (Foto: D. Mohar) Ploščo padlima 9. junija bo v Globeli partizansko slavlje Krajevna organizacija Zveze borcev Sodražica organizira 9. junija partizansko proslavo z odkritjem spominske plošče padlima aktivistoma Viktorju Mokorelu-Zmagu in Jožetu Perušku'v vasi Globel pri Sodražici. . Med ljudmi je še danes živ spomin na učitelja ter priljubljenega aktivista in partizana Zmaga, ki je bil doma iz vasi Pirče ob Kolpi. Pred vojno je nekaj časa poučeval na Gorenjskem in je bil prijatelj narodnega heroja in učitelja Staneta Žagarja. Poučeval je tudi v Prekmurju in na Štajerskem. Nemci so ga že leta 1941 zaprli in izgnali v Srbijo, vendar se je še istega leta vrnil v Ljubljano in se vključil 'v narodnoosvobodilno gibanje. Pred smrtjo je bil sekretar rajonskga komiteja KP Sodražica. Padel je zaradi izdaje 15. maja 1944 v Globeli skupno z Jožetom Peruškom iz Žimaric, ki je bil član RO OF. Na hiši, kjer sta padla, jima bodo 9. junija odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti bo kulturna prireditev, v kateri bodo sodelovali šolska mladina in učenci glasbene šole Sodražice. -r (več o tem na 20. str.) Nepreračunljivi mladoletniki Delajo sramoto sebi in kraju - Starejši mladinci in starši bi jih morali naučiti, kaj je prav - Zakaj nihče ne ukrepa? Ribniški huligančki so pred kratkim spet imeli svoj dan oziroma svojo noč: prevračali so kante za smeti, pulili količke olepševalnih ograj, teptali tulipane, razbijib šipe na oknih, lupili dragocene javorčke, verjetno pa še kje druge napravili kaj „koristnega“. Ob presoji takih dejanj se človeku porajajo vprašanji: kam drve ti mladi ljudje? Kaj res njihov omejeni razum vne more dojeti, da bomo morah vso škodo, ki so jo napravili, popraviti mi vsi, tudi oni ali njihovi starši, saj občina in krajevna skupnost lahko zbereta denar za urejanje teh zadev le med občani? Pravijo, da so med njimi tudi taki, ki ne ločujejo lastništva. Ni pomembno, čigava je kakšna stvar, glavno je, da se oni lahko okoristijo z njo. Tudi likerja se niso branili, potrebovali pa so tudi vrečo cementa. Prav jim je prišel celo drobiž, ki so ga našli v raznih blagajnah. Obiskovali so tudi gostilne in se v njih vedli ošabno in zapovedljivo. Seveda se jim mladoletne natakarice v večini primerov niso mogle ali znale upreti. Domov so prihajali kasno ponoči ali pa še takrat ne! Vsi ti pojavi so zaskrbljujoči, čeprav je vmes le mladostna razposajenost, ki bo z leti minila. Ostalo pa bo nezaupanje družbe do njih in slabo ime jih bo spremljalo v kasnejšem življenju. Spominjam se, da so včasih odrasli, razsodni fantje kaj hitro opravili s takmi malopridneži, ki se niso smeli niti prikazati izven domačega dvorišča, v večernih urah pa sploh ne! In kaj napravimo danes? Ničesar! F. L. SODRAŠKA MREŽA ODKRITJE PLOšCE - 'Na odkritje spominske plošče Viktorju Mokorelu-Zmagu in Jožetu Perušku 9. junija bodo prišli tudi jMedstavni-ki nekaterih šol iz Gorenjske (Žirovnica itd.), kjer je pokojni učitelj Mo-korel pred vojno služboval. Zaradi velike svečanosti so v sodraškem obratu INLES prestavili prosto soboto, ker je precej zaposlenih doma iz okolice Globeli. POBRATENJE - Sestanek predstavnikov pobratenih krajevnih skupnosti Poljane in Sodražice pa še Reka in Sušak bo v soboto na Travni gori. Dogovorih so bodo o bodočem sodelovanju. ŠOLA V NARAVI - Za učence četrtih razredov bo od 4. do 11. junija. V morju pri Novem gradu se < bo naučilo plavati 19 učencev četrtih razredov osnovne šole Sodr^i-ca. NOVA HALA - 2.200 kvadratnih metrov meri nova proizvodna dvorana obrata DONIT, ki je bila odprta 27. maja. Zdaj bodo v obratu proizvodnjo kar podvojili. Od sedanjih 150 zaposlenili pa bo število porastlo še za okoli 50. Prošenj za službo dobiva vodstvo obrata veliko, in sicer kar iz območja vse ribniške občine. ZASTOJA NI BILO - Zaradi eksplozije v lakirnici obrata INLES ni bilo večjih zastojev. Okvare so popravili med prvomajskimi prazniki, zamujeno pa nadoknadili v nekaj prostih sobot^Oi. 18 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC §L 23 (1210) ★★ - 7, junija 1973 Zeleni Jurij Pod pokroviteljstvom ljubljanskega Viatoija bo v Črnomlju v soboto in nedeljo jubUejno deseto juijeva-nje. To je spomin na najpomembnejša obredja, ki jih je belokr^jsko ljudstvo od pamtiveka praznovalo v kresni dobi; začeli so na Jur-jevo in nehali na Ivanje, torej od 24. aprila do 24. junija. Na letošnji prireditvi, ki se bo začela v soboto ob 20.30 s kresovanjem in semi-ško ohcetjo, nadaljevala pa v nedeljo ob 9.30 z zelenim Jurijem, belokranjskimi koli in svatbenimi običaji ter nastopom gostov, bo sodelova- lo vseh deset belokranjskih folklornih skupin. Prišli bodo iz Adlešičev, Bojancev, Črnomlja, Dragatuša, Metlike, Predgrada, Preloke, Semiča, Starega trga in z Vinice. Med gosti bo karlovška folklorna skupina, povabili pa so še skupino iz zamejske Rezije ter orače iz ptujske občine Na fotografiji: piskači in trobentači spremljajo zelenega Jurija na lanskem juijevanju. Na letošnjem jubilejnem pričakujejo več tisoč obiskov^cev.(Foto: Ria Bačer) NA OBČINSKI SEJI V ČRNOMUU: Republika naj skrbi za borce V proračunu manjka kar 2,430.000 dinarjev, zato ga odborniki na četrtkovi seji niso sprejeli - S težavami bodo seznanili republiko Odborniki obeh zborov občinske skupščine v Črnomlju so na zadnji seji v četrtek sprejeli program razvoja kulturnih dejavnosti v občini ter podušali poročila o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in delovanju delavske samoupravne kontrole. Sprejeli so tudi več odlokov s področja zdravstva, sociale in stanovanjske gradnje ter sklenili podpisati družbeni dogovor o prijavi premoženja občanov na javni poziv ter o ugotavljanju premoženja. Odbornikom na današnji seji ni uspelo sprejeti proračun občine za letos. Kljub prizadevanju sestavljal-cev in razumevanju proračunskih potrošnikov namreč niso mogli uskladiti obveznosti z dohodki, ki se smejo letos povečati le za devet odstotkov glede na lansko porabo. NOVI MLADINCI Ob letošnjih sprejemih v mladinsko organizacijo v črnomaljski občini so povsod sodelovali tudi člani -predsedstva. Tako so bUi: Planinčeva v Starem trgu, Kolenčeva na Vinici in v Dragatušu, Zupanc v Adlešičih W Tkdčič v Črnomlju. Drugi člani predsedstva so se udeležili osrednje proslave na Bazi 20, kjer je vihrala tudi zastava Belokranjskega odreda. N. K. SVET ŠTEVILK Mladi matematiki iz Starega trga, Črnomlja in z Vinice so se pomerili na občinskem tekmovanju v Črnomlju 26. maja. Med učenci 6. razredov je zmagal Dušan Sašek iz Crnonilja, pred Horvatovo ter Judničevo m Starešiničem. V sedmem razredu je najboljši matematik Beronja, pred Panjanom in Tomcem (vsi Črnomelj), v osmem pa Kobe iz Starega trga, pred Pezdirčevo in Povšetom iz Črnomlja. A. P. Tako manjka v proračunu kar 2,430.000 dinarjev. To je posledica novih izdatkov, ki jih ima občina v tem letu iz zakonskih in pogodbenih obveznosti. Teh imajo kar za 2,8 milijona dinarjev - največ za financiranje borcev NOV, za socialne namene in odplačevanje posojil za gradnjo komunalnih in vzgojnovarstvenih objektov. Zaradi takega proračunskega položaja so sklenili ponovno seznaniti republiške organe. Hkrati so predlagali, naj republika v celoti prevzame skrb za borce NOV, torej tudi za varstveni dodatek upokojenih kmetov borcev. Zahtevah pa so tudi, naj se občini izjemoma dovoli povečanje letošnjih proračunskih dohodkov nad vsoto, ki jo določa (hružbe-ni dogovor o financiranju proračun- MESO, MESO . V Črnomlju so zelo zadovoljni s prenovljeno mesnico pri Klepcu, saj je sodobno urejena in dobro založena z mesom. Kupci so tudi presenečeni z odnosom prodajalcev in upajo, da bo še naprej tako prijazen. Kot kaže, bo Kmetijska zadrga presenetila še s sodobno delikateso, mesnico in prodajalno zelenjave v središču mesta. Uredili bodo tudi tržnico in frizerski salon. Gradbena dela je domače gradbeno podjetje že skoraj dokončalo, tako' da bo otvoritev lahko v predvidenem roku. ske potrošnje v tem letu. Ob koncu seje so sklenili še pogodbo za nadaljevanje gradnje vini-škega vodovoda in pogodbo za kritje stroškov zdravljenja socialno ogroženih kmetov ter kritje povečanih stroškov zdravstvenega varstva, ki so nastali z združitvijo kmečkega in delavskega zavarovanja. V te namene bo občina prispevala letos kar 620.000 dinarjev. LOJZE ŠTERK ZA BORCE V zadnjih dveh letih je bilo za stanovanjsko gradnjo borcev NOV namenjenih več kot 21 milijonov dinarjev. S tem denarjem so pomagali pri gradnji ali popravilih stanovanjskih hiš več kot 1.400 borcem. Kupili so tudi 24 najemnih družinskih stanovanj, medtem ko jih še gradijo 6 v Semiču in 16 v Črnomlju. Ta bodo vseljiva jeseni. VINICA OŽIVELA Z napovedjo turistične sezone je oživel tudi viniški kamp. Prvi gostje že prihajajo, med stalnimi gosti pa so delavci, ki gradijo Novoteksov obrat na Vinici. Odslej bo za zabavo vsako nedeljo skrbel tudi črnomaljski ansambel Abadoni ČRNOMAUSKI DROBIR delavske igre - Na letošnjih delavskih ^ortnih i^ah, ki jih občinski sindUcalni svet, kot zdaj kaže, sodelovalo rekordno število zaposlenih. Prijavilo se je več kot 120 ekip iz 19 delovnih organizacij. Največ nastopajočih bo v kegljanju in streljanju, veliko zanimanje je tudi za nogomet. Tudi letos bo najštevilneje zastopana se-miška Iskra, sledi ji črnomaljski Belt. Posebej velja pohvaliti podružnico Ljubljanske banke, saj tam tekmujejo skoraj vsi zaposleni. BOJ BELOKRANJCEV - V založbi. knjižnice OF je izšla Rudija Vomča knjiga Boj Belokranjcev. Občindci odbor ZB je sklenil organizirati prodajo tudi preko krajevnih organizacij ZB in računa, da bodo čez poletje prodali 2.000 izvodov knjige. Z enakim zanimanjem pričakujejo v Beli krajini izid knjige o Belokranjskem odredu, ki ga napovedujejo za jesen. KOMISIJA - Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala posebno komis^o za ocenitev zaradi tuberkoloze ali drugih kužnih bo- lezni prisilno zaklane živine. Sestavljajo JO veterinar Ernest Bezenšek, inž. Malka Stefanič in Darko Car. NEZADOVOLJNI - Občani so nezadovoljni s preskrbo z rožami ter z gnojili in Scropivi zanje. Sodijo, da bi bilo prav, ko bi Kmetijska zadruga ali kaka druga trgovska organizacija uredila sodobno cvetličarno. MLADOST - Dan mladosti so v Črnomlju praznovali na Gričku. V programu so nastopili pevski zbor z gimnazije ter recitatorji črnomaljskih šol. Več mladih so sprejeli v organizacijo ZM, najboljšim pa so podelili priznanja. TRŽAČANI - Z igro Kadar se ženski jezik ne suče so se črnomaljskemu občinstvu predstavili tržaški gledališčniki. Se posebej je navdušil rojak s Preloke Stane Starešinič. Dvorana je bila za črnomaljske razmere dobro zasedena. POGREBI — Umrli so Vladimir SKUSEK iz Doblič, star 70 let, Ferid MUSANOVIC iz Kanižarice, star 18 let, in Marija PLAVEČ iz Knežine, staia 72 let. V ^ TURIZEM: Občina se postavi Najboljšim nagrade, kršilcem pa kazni Turistično društvo in sveti krajevnih skupnosti v občini so pred turistično sezono pripravili akcijo za olepšavo in ureditev naselij. V ta namen so v posameznih krajevnih skupnostih razpisali tekmovanja za najlepše urejeno okolje hiš, v občini pa tekmovanje za najlepše urejeno naselje. Komisija za turizem pri občinski konferenci SZDL bo najboljše nagradila. Razen denarnih nagrad bo avtobusno podjetje Gorjanci prispevalo tudi brezplačne vozovnice, podjetje Viator .pa bo najboljše nagradil z letovanjem v blejskem hotelu Golf. Občinska skupščina je, da bi pospešila akcijo, dopolnila odloka o javnem redu in miru in o zunanjem videzu naselij. Povečali so kazni za tiste kršilce, ki imajo zanemarjeno okolje svojih gospodarskih in stanovanjskih poslopij in ki z nečistočo kvarijo naselje. Večje kazni so predpisal tudi za uničevanje zelenic, javnih nasadov in okrasnega grmičevja. Sodnik za prekrške bo odslej lahko kršilce kaznoval tudi s S.000 dinarji globe. Ta ^odbudna akcija v črnomaljski občini se kajpak odlično ^Ijučuje tudi v letošnjo borbo Rdeč^a križa za življenje v čistem in varnem okolju, hkrati pa se ta belokranjska občina na najboljši način turistično še bolj odpira. PO VAJAH SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA PREJŠNJO NEDELJO: Sovražnik bi sl polomil zobe O delu krajevnih odborov splošnega ljudskega odpora bo te dni razpravljal tudi koordinacijski odbor za SLO pri konferenci SZDL Te dni bo koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL razpra^ijal o delu krajevnih odborov splošnega ljudskega odpora. V SZDL ugota\ijajo, da ti odbori dobro delajo, v prihodnosti bodo morali uskladiti le eno stvar: v metlišld občini je namreč pet odborov splošnega ljudskega odpora in kar 13 krajevni skupnosti. Položaj kaže, n£y bi sedanji p<^odbori SLO prerasli v odbore, tako da bi se v prihodnje odbori SLO in krajevnih skupnosti tudi teritoriahio pokrivali. Sicer pa je tudi nedeljska vaja, na kateri so preizkusili stanje in pripravljenost SLO v delu metliške občine, pokazala, na kakšne nepremagljive ovire bi naletel sovražnik v naših krajih. V vaji so sodelovali: del oboroženih sil, civilna zaščita z vsemi službami, prva pomoč ter gasilci, kazen teh so bile na mestu vse službe SLO v krajevnem ter v občinskem štabu in so odlično prestale preizkus. Kako resno so v metliški občini vzeli vajo, kaže podatek, da so se sestanki osnovnfli organizacij ZK po vojnem razporedu začeli komaj pol ure po izdaji navodil, udeležba pa je bila popolna. Po oceni občinskega političnega vodstva so vaje lepo uspele zar^ množične udeležbe in zato, ker je šlo vse po> vn^rej zastavljenem načrtu. Proti diverzantom, ki so bili vrženi v del občine, je složno nastopilo tudi vse prebivalstvo, zato ni čudno, da je bUa namišljena borba z diverzantsko skupino po 12 urah končana s popolnim uspehom „rdečih". NA SEJI V METLIKI: Odborniki o gospodarstvu V glavnem so potrdili stališča z razširjene seje komiteja občinske konference ZK Na zadnji občinski seji so odborniki metliške občinske skupščine razpravljali o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem letošnjem tromesečju. Primeijava z enakim lanskim obdobjem je težka, ker podjetja niso bila dolžna izdelati periodičnih obračunov za lansko prvo tromesečje. V razpravo je bilo zajetih 8 orga- produktivnostjo in celotnim dohod- nizacij združenega dela: BETI, KO- kom, da bodo morale gospodarske MET, Kmetijska zadruga. Komunal- organizacije poimati notranje rezer- no podjele, METLIICATRANS, ve, napraviti selekcijo kupcev, teža- MERCATOR, NOVOTEKS in IMV. ve pa odpravljati sproti, odborniki so v glavnem potrdili sta- T. GASPERIČ lišča z razširjene seje komiteja občinske konference ZK Metlika. BETI je na primer imela v I. tromesečju za 5 odstotkov večji celotni dohodek kot v lanskem enakem obdobju, KOMET pa za 4 odst. manjšega. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa so narasle pogodbene in zakonske obveznosti ter osebni dohodki, zato so dobički manjši. BETI je v tem obdobju izvozila za 52 odst. več blaga kot lani, KOMET pa za 26 odst., vendar pestijo tekstilno industrijo nove, nepričakovane dajatve. Na seji so ugotovili, da je potrebno proučiti razvoj gospodarskih organizacij, da lahko naraščajo osebni dohodki le v skladu s To pa je še en dokaz več, da je naše ljudstvo nepopustljivo, kadar gre za nedotakljivost ozemlja in svobodo, in da bi si morebitni sovražnik polomil grabežljive zobe tako, kot so si jih „plavi" na vajah, ki so pokazale odlično pripravljenost in dobro izurjenost v metliški občini J. S. SINDIKALNI SEMINAR Občinski sindikalni svet je organiziral 26. maja na Vinomeru enodnevni seminar za vodstva sindikalnih organizacij. Na njem so govorili o o^aniziranosti sindikalnih organizacij in reorganizaciji sindikatov, o delovanju osnovne organizacije sindikata ter o delovni kontroU. Skleni- li so, da morajo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh organizacijah zd^ženega dela v najkrajšem času izvoliti organe samoupravne delavske kontrole. Statutarne komisije in komisije za pripravo samoupravnih sporazumov pa naj pripravijo osnutke novih določil o samoupravni delavski kontroli. Zavzeli so se tudi za spremembe in dopolnitve v organiziranosti osnovnih sindikalnih organizacij. PRIJATELJI MLADINE V ponedeljek ob 15. uri bo v Metliki ustanovna skupščina Društva prijateljev mladine. Vsem delovnim organizacijam in ustanovam ter krajevnim skupnostim so pisali, naj imenujejo na skupščino po enega ali dva delegata. T^o naj bi poživili nekdaj delovno zvezo, katere delo pa je zamrlo in so ga morale prevzeti na svoja ramena šole, mladinska organizacija, SZDL in še kdo. Mladinski klub Mladi pravijo: »Klub ne bo postal hlev!rejema Dragica Peric, OŠ Grm, Novo mesto. , Maturanti 5. letnika učiteljišča v Novem mestu — letnik 1968 — bomo imeli obletnico mature v soboto, 16. junija 1973. Zbrali se bomo ob 19. uri v Novem mestu na Loki (kopališče). Jože Okički, Gor, Vrhpolje 4, Šentjernej, opozarjam Karofino Sval iz Gor, Vrhpolja, naj preneha &iti lažne govorice, ki jih je govorila v zdravstvenem domu v Šen^emeju dne 28, m£ya, ker je bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. Tone Pungerčar, Slakova 2, Novo mesto, prepovedujem delanje kakršnekoli škode, vožnjo in hojo po mojih parcelah v Grčvrhu pri Mimi peči. Kdor tega ne bo upo^e-val, ga bom sodno preganjal. DOLENJSKI LIST IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metliika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Draroš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone KlemovSek, F^c Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohu in Ivan ZMč UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (^vni uredni), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon," * Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfired Ze leznik _ ^ _ IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din -7 Leuja naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, ptačljiva j^orej — Z^ inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriškihdolarjevoz. 30 DM (oz. ustrezna dmga valuta v tej vrednosti) — Devizm račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 ^^ . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, 1 cm m določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji str^ lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadalmja besera 1 dm. Za vse druge oglase in ogtese v barvi velja do preklica cenik st. 5 od 1. 7. 197'2 - DOLENJCI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur, list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31.1.1973) ^ _ TEKOČI RAČUN pri podružmci SDK v Novem mestu: ^52100-601-10558 - Naslov luredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi iB tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 22 DOLENJSKI LIST St. 23 (1210) - 7. junija 1973 IŠČEMO NOVE SODELAVCE! ZAVAROVALNICA SAVA, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO, objavlja prosta delovna mesta: 1. ZASTOPNIKA ZA ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA za področje Kočevja in okolice; 2. 2 PRIPRAVNIKOV za delo v administraciji. Pogoji za zasedbo: Pod 1. srednja strokovna izobrazba ali nižja izobrazba ter izkušnje pri delu s strankami Pod 2. srednja šola ekonomske ali splošne smeri in po možnosti znanje strojepisja Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici SAVA, poslovna enota Novo mesto. Glavni trg 24. NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG OBJAVLJA prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: 1. srednja izobrazba ustrezne smeri 2. najmanj dve leti delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu Prijave pošljite v osmih dneh po objavi na upravo podjetja. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru; osebni dohodki po pravilniku podjetja; poskusno delo 30 dni. UČNA MESTA! Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje učna mesta za vajence — učence v gospodarstvu, in sicer: \ 2 za soboslikarsko-pleskarsko stroko 2 za vodoinstalatersko stroko Prošnje s pričevali o šolski izobrazbi pošljite podjetju do konca julija 1973. KOLESA IN MOPEDI ^ Občinska skupščina Novo mesto, oddelek za upravno pravne zadeve obvešča občane, da bo dne 16. junija 1973 ob 8. uri na dvorišču zgradbe občinske skupščine. Ljubljanska c. 2. JAVNA LICITACIJA IN PRODAJA najdenih dvokoles, mopedov, delov mopedov in drugega. dražba KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev. Dražba bo v ponedeljek, 11. junija, in sicer: v EE Šentjernej - Draškovec ob 7 uri za osnovna sredstva: TRAKTOR „STEUER" 18 KS ŽITNI KOMBANJ „ZMAJ" 780 TRAKTORSKA ROTACIJSKA KOSILNICA STISKALNICI ZA SENO - 2 KOM OBRAČALNIK „FAHR" v EE „Agroservis" Novo mesto - Žabja vas ob 9 uri za osnovna sredstva: KAMION TAM - 5 TON KOMBI IMV - FURGON KOMBI IMV „MORIS" 1 TON VEČ RABLJENIH ELEKTRIČNIH IN OLJNIH PEČI VEČ aW0MATSKIH in DECIMALNIH RABLJENIH TEHTNIC IZ PRODAJALN RAZNO RABLJENO ORODJE ZA MEHAN^IKE v EE Zalog pri Novem mestu ob 11 uri: ŽITNI KOMBANJ „ZMAJ" - 780 Pri nakupu žitnih kombajnov imajo prednost strojne skupnosti iz področja zadruge. Natančni pogoji dražbe bodo objavljeni pred pričetkom. 20 PRODAJALCEV - UČENCEV Veletrgovina „MERCATOR" Ljubljana, TOZD STANDARD NOVO MESTO razglaša prosta delovna mesta za 20 PRODAJALCEV - UČENCEV v svojih prodajalnah. Pogoj za sprejem: uspešno končana osnovna šola z vsaj dobrim uspehom ter primerno zdravstvemo stanje. Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto. Glavni trg 3, do vključno 20. 6. 1973. Informacije zahtevajte po tel. 21—756. STIPENDIJE Belokranjska železolivarna in strojna tovarna BELT Črnomelj razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: ELEKTRO FAKULTETA FAKULTETA ZA METALURGIJO PRAVNA FAKULTETA VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE TSŠ - METALURŠKI ODDELEK TSŠ - ELEKTRO ODDELEK POKLICNA KOVINSKA ŠOLA ČRNOMELJ LIVARSKI ODDELEK ČRNOMELJ 1 2 1 1 1 5 2 5 15 Prošnje pošljite do 15. 7. 1973 na Odbor za kadre in družbeni standard. Poskusi in zadovoljen boš l(ot tisoči Jugoslovanov,ki ugotavljajo; •prijetnožvečenje zaradi mm± pumi baze •osvežujoč in dolgotrajen M •sličice s številko; 51!i2lt 35 nairaiujejo tirez žrebanja aso®J(< žvečilno gumo kupite posamezno ali v tripaku »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno objavlja prosto delovno mesto dolenjka VODJE PRODAJNEGA MESTA „SLAP" V ŽUŽEMBERKU Pogoji: kvalificiran trgovski delavec železninarsko-tehnične ali mešane stroke z nekaj let prakse. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Razpisna komisija „Beti" Metlika razpisuje prosto delovno mesto VODJE INVESTICIJ IN VZDRŽEVALNIH SLUŽB Kandidati moramo imeti poleg splošnih pogojev še naslednje: — visokošolska izobrazba strojne, gradbene ali elektro smeri in najmanj 2 leti prakse, — višješolska izobrazba in najmanj 4 leta prakse, — srednješolska izobrazba in najmanj 6 let prakse. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe razpisni komisiji najpozneje 15 dni po objavi razpisa. STANKO ŠKALER t Upodobitev iz 17. stoletja kaže, daje samostan ležal severno in južno od cerkve in torej zapiral vso dolino Gračnice. Severno od cerkve so bile utrdbe, od katerih je ohranjen samo še en gotski stolp, ki stoji vzhodno od današnjega gradu. — Prvotna romanca cerkev je od začetka 13. stol. do-^ življala v vseh slogovnih obdobjih do- ■ zidave in prezidave. Zadnjo prenovitev so opravili proti koncu prejšnjega stoletja, ko so stavbo „romanizirali", ji prizidali nov zakristijski del in uredili sedanji portal. . Prek Zagorja in Lesičnega pridemo v P i 1 š t a n j, staro in slikovito trško naselbino na majhni vzpetini nad dolino Bistrice. Enako imenovani grad nad njo sega z začetki še v 10. stoletje in je bil v začetku 11, stol. žarišče fevdalne gospodarskoupravne in cerkvene razdeliive Kozjanskega. Ime Pilštanj pomeni grad na sklai (Bill= skala). Po gradu je prevzel ime tudi trg, ki ima v grbu skalo, na kateri počiva jelen. V 10. stol. je bil grad last Engelberta Pilštanjskega. Njegova hči Hema je bila poročena z mejnim grofom Savinjske krajine Viljemom. Ker ni imela otrok, je svoje obsežne zemljiške posesti v Posotelju podarila škofijama na koroški Krki in v Salzburgu. Grad je v začetku novega veka močno propadel,zato gaje krški škof Urban 1570 na novo pozidal. Zapis o obnovi gradu vidimo na plošči nad glavnim portalom pilštanjske cerkve. Po 200 letih — proti koncu 18. stol. - je bil tudi že obnovljeni grad dokončno zapisan propadu. Danes je od njegovih razvalin ohranjen le še ostanek zidu na skali južno od pilštanjskega trga. Na zahodni strani trga je na skalnatem robu pomola neznaten ostanek kamnitega zidu, poslednja priča, daje nekoč stal tu grad Hartenstein. Proti koncu 18. stol. je tudi ta propadel; zadnji lastniki, grofje Attemsi, so v 18. stol. pridobili bližnji grad Podčetrtek in ga v devetnajstem razkošno uredili. Trg Pilštanj se omenja sredi 14. stol. Hiše prvotnega trga so bile na južnem obronku grajske^ hriba, kjer jih je danes le še nekaj raztresenih. Hiše novega trga pa so se vgnezdile v sedlo med nekdanjima gradovoma Peilenstein. in Hartenstein. Trg je slovel po sejmih, ki jih je imel ob koncu 19. stoletja kar po šest na leto. — Prafara Pijštanj sc omenja prvič leta 1167. Še v 16. stol. je imela kar 12 podružnic. Najstarejši, srednjeveški del cerkvcne stavbe je ladja, medtem ko so prezbiterij in kapeli prizidani v 18. stol. - Pred cerkvijo stoji še pran-ger, kamnit kvadraten steber z nastavkom za verigo, s katero so stoletja privezovali nanj obsojence. K o z j e je pribl. 4 km od Pilštanja. Na ravnici nad naselbino so ostanki temeljnih zidov nekdanjega gradu Kozje, ki je nastal proti koncu 12. stol. in je bil v 16. stol. sodobnik kmečkih uporov. Proti koncu 17. stol. je grad upodobljen že kot razvalina. Namesto tega so zraven cerkve sezidali nov gosposki dvorec. Cerkev se v Kozjem omenja prvikrat že v 13. stol. Ladja in prezbiterij sta iz 15. stol., vendar soju v 17. stoletju preobokali in ob cerkev prizidali kapeli. Hiše v trgu - med njimi je nekaj lepih poslopij s klasicističnimi portali in fasadami — so razvrščene t^o, da oblikujejo pravokoten tržni prostor. Sredi trga stoji spomenik padlim partizanom Kozjanskega, delo kipaija Stojana Batiča. Po dolini potoka Bistrice pridemo v P o d s r e d o, ki je bila v 16. stol., v času kmečkih uporov, znana po svojih tržnih in sejemskih dneh. Stara tržna naselbina je 1798 popolnoma pogorela s srednjeveško cerkvijo vred, iz katere so rešili samo oltarno podobo Krst v Jordanu, delo znanega slovenjegraškega slikarja Franca Mihaela Straussa iz ok. 1740. — Danes ima torej trg podobo, kakršna se je razvila po obnovi v 19. stoletju. Pranger z letnico 1667 spominja na nekdanje sod- stvo. S hriba se razgleduje po Bistriški dolini podsreški grad, katerega začetki segajo še v srednji vek (11-12. stol.). Sedanjo grajsko stavbo je zelo prizadel potres 1880. leta, ko je bila uničena tudi zgodnjebaročna grajska kapela, ki jo je bil 1612 posvetil Ijubljan^i Škof Tomaž Hren. Vzhodno od trga Podsreda je po-družna cerkev Stara gora s kapelami Križevega pota. Kapeli sv. Ane ter sv. Mohorja in Fortunata (morda pa tudi temelji podr. cerkve same) sta iz 14. stoletja. V sedemnajstem stoletju je cerkev sv. Petra v Leskovcu postala središče samostojne župnije. ♦ V^TSELL . Na Bizeljskem so se pridružili upornikom vsi kmetje, samo eden se je zatekel v grad. Bizeljske podložnike je vodil do Krškega kmet Krištof Pustak, naprej pa Filip Fišerič. - Na sliki: bizeljski grad v 18. stoletju .:vAr;4 srcem za Biti moraš nabit z znanjem in imeti obilo prakse, da povežeš svoja hotenja in hotenja drugih v akcijo. Pri tem si vsaj z eno nogo nenehno v nevarnosti, da boš v delovanju siv, premalo življenjski. Kaj hitro ti obesijo nalepko nekakšnega teoretika, načitanega politika. Zato moraš k stvari s srcem. To je tako kot v šoli: Učitelj ne more vzgajati za interese, ki jih sam ne občuti. Iz Francija Šalija vro spoznanja, do katerih se. je sam dokopal. Privzetega je pri njem malo, kvečjemu kaj priučenega, mimo česar se ne da. S sklepom pride na dan šele, ko je prepričan, da bo „tisto'* držalo. Nekoč mi je v svoji pisarni pravil, da dolgo v noč ni zatisnil oči, dokler ni našel pravega epiloga svojemu spisu za Dolenjski list. „ Včasih se mi zdi, kot bi se vse sukalo v začaranem krogu. Toliko niti se ti ponuja, toliko izhodov, in ko že misliš, da si našel pot, pride kaj vmes, kot opozorilo, da se ne prenagli. Seveda je zelo pomembno, da nisi sam, da se lahko posvetuješ, prisluhneš, kaj drugi mislijo. “ Ko je postal občinski sekretar ZK v Novem mestu, se je hkrati slišalo iz dveh kotov: „Ne bo vzdržal' in ,J^aposled imamo pravega, ki bo znal držati vajeti‘\ Govorice so se polegle, Franci Šali je obstal in ostal. Prepričan sem, da predvsem zato, ker se ni šel nekakšnega kabinetnega politika (zoper tak način vodenja politike je sam ostro nastopil}, marveč pobudnika akcij. Ocena stanja, akcija, rok, odgovornost - so najpogosteje uporabljane besede njegovega političnega besednjaka. Rok in odgovornost sta največkrat podčrtani ,JPrve-ga brez drugega si ni mogoče misliti, partija ne pozna polovične poti, samo konec akcije, cilj, ‘'je govoril na nekem semirmrju. V mislih prodoren in razumljiv zna prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinja. Ob tem svoje delo nenehno vrednoti v krogu sodelavcev. To pa so vrline, ki jih ni mogoče pripeti komurkoli. Živeti za idejo in se ji podrejati, to je resnično življenjsko in duhovno vodilo Francija Šalija, komunista od leta 1959, ko se je iz Straže vozil v četrti letnik učiteljišča. Z znanjem, ki si ga je pridobil med študijem na filozofski fakulteti v Ljubljani in študijem marksizma ter drugih političnih znanosti, ki se ga je z vnetno lotil po diplomi in ga plemenitil z lastno prakso, si je širil obzorje in si še bolj utrdil prepričanje, da je socialistična ideja najvišja vrednota človeštva. Na četrti konferenci ZKS je bil izvoljen za člana CK in takoj nato za člana sekretariata CK ZKS. To je, kot je nedavno poudaril v Komunistu, zanj pomenilo nekakšen čustveni šok. Odkrito pravi: , Morda ne bom kos nalogam. Nenehno se sprašujem, kako delati, da bo moj prispevek k uresničevanju odnosov, ki jih nakazuje program ZK, opravičil zaupanje. “ I. ZORAN '4 l 'J Zaviranje na mokri cesti seje končalo katastrofalno: s čriio točko označena cesta pri Jezeru je pordela od krvi (Foto: Mikulan) V ponedeljek ob 14.10 je pri Jezeru zavirat šofer škode, a ga je zaneslo čez svojo polovico , da Je silovito trčil v tovornjak - Italijanski mercedes, ki je prehiteval kolono, je pobegnil, toda ne za dolgo Na mokri cesti je ležal oskubljen klobučevinast tiger, ki ga je vrglo iz razbitin avtomobila. Dve trupli so prekrili s polivinUom, rešilni avto je z utripajočo modro lučjo pred nekaj minutami odpeljal tri ranjence v novomeško bolnišnico. Koloni avtomobilov iz ljubljanske in zagrebške smeri sta se ustavili na avtomobilski cesti pri Jezeru ... ,^isem kriv, nisem! “ je pretreseno govoril v deževno popoldne mladi šofer valjevskega tovornjaka, Cvetih Lazič. „Nenadoma je škodo obrnilo na mojo stran. V polno sem jo zadel,“ se je držal za glavo. Od škode ni ostdo ničesar, v zve-riženi pločevini pa sta umrla 23-let-ni Husein Tabaković iz Celinja pri Mesa dovolj, mesnica zaprta Občane, ki so hoteli v nedeljo, 3. junija, kupiti meso v mesnici na Gorenjski cesti v Ribnici, so priča-kala zaprta vrata, na njih pa napis: „Zaprto radi poslovo<^e mesarije II, S ker je dobil 138,000 S din. Za tako plačo ne seka več. Mesa ima dovolj. Janež Franc“ Občani so si mesaijev ukrep različno razlagali: eni kot njegov „od-, ' stop s položaja mesarja", drugi pa kot prekinitev dela oziroma štrajk. T^oj v ponedeljek smo vprašali Jožeta Benčino, direktorja KZ Ribnica (kamor sodijo tudi ribniške mesnice), kaj ve o tem dogodku in kako si ga razlaga. Povedal je, da je za zadevo zvedel šele danes (v ponedeljek), da je zaslužil mesar Franc Janež pretekli mesec 1.400 din, da je plačan po prometu in da je ta poslovalnica imela v prvem tromesečju zgubo. Za isti mesec je prejel mesar v „Delikatesi" za 250 din višji osebni dohodek, od tega 100 din za nadure. Za slabši zaslužek so razU-čni vzroki. O njih in drugem se bodo pogovorili na prihodnjem sestanku. MODNA REVIJA ZA KRESNI VEČER? * Prireditelji letošnje kultumo-zabavne prireditve za kresni večer 23. junija na mokronoškem gradu napovedujejo celo modne revije dolenjskih tekstilnih tovarn: Novo-teksa, Lisce, Jutranjke, Laboda in Roga. Obiskovalcem naj bi odvrnilo tegobe sodobnega življenja praprotno seme in druge stvari, ki bojda prinašajo srečo na ta večer. Mokrono-žani za to prireditev že pripravljajo značke, znano boso nogo bo tokrat krasila kresnička. O bodočih in starih rečeh pa naj bi modroval jasnovidec v Krjavljevi noši. Vel. Kladuši in še enkrat starejši Smail Ajdinovič iz D. Lučke pri Cazinu. Šofer škode z ljubljansko registracijo Huharem Ajdinovič in dva sopotnika - Mustafa Tabaković in Serin Šalić so svojo pot končali v novomeški bolnišnici. Dežurni kirurg je v torek zjutraj povedal, da imata sicer dva hude poškodbe, da pa zaenkrat nihče ni v smrtni nevarnosti. Nesrečo je posredno - tako je bilo mogoče razbrati iz izjav na cesti - zakrivil marcedes italijanske re-gistracye, ki ga je vozil Stanislav Savlje iz Gorice. Taje proti Zagrebu prehiteval kolono vozil, zaradi česar so nasproti vozeči avtomobili morali na mokri cesti zavirati. Savlje je prav tako oplazil enega izmed tovornjakov, vendar je odpeljal naprej in so ga miličniki ustavi na Čatežu - ter pripeljaU nazaj k razbitinam, ki jim je hotel ubežati. Vsem, ki boste vozili v poletni sezoni po tej cesti, samo še en stavek: zavedajte se, da je cesta za promet. kakršen je v sezoni, preozka in prenevarna. Zato vozite previdno! J. SPLICHAL 24. Junija ob W DOL. ORLE: OSTALI BREZ VSEGA Od pol enajstih zvečer do treh zjutaj je trajal v noči med minulo nedeljo in ponedeljkom neenak boj z ognjem na kmetiji Jožeta Blatnika v Dol. Orlah v sev-niški občini. Kljub požrtvovalnosti vaščanov in gasilcev iz Studenca in Sevnice je zgorela hiša in dvoje gospodarskih poslopij, tako da je družina s 5 mladoletnimi otroki ostala domala brez vsega. S požrtvovalnim gašenjem so pred ognjem obvarovali soseda Klavsa, Blatnikovih je ogenj izbruhnil v črni kuhinji. Premoženje ni bilo zavarovano. V kočevskem Likovnem salonu so 1. junija odprii razstavo znamk na temo „Umetnost na znamkah skozi stole^a“. Razstavlja jih Boš^an Fabjan. Njegovo razstavo pa dopolnjujejo znamke Andreja Arica „Obdobja od puntov do svobode". Razstava, ki je posvečena 30-letnici Kočevskega zbora in kmečkim puntom, bo odprta še do 13. junija. (Foto: J. Primc) ti Društvo ekonomistov v Novem mestu: grad ohraniti za bodoče rodove! Zdaj samo temeljna obnova, kasneje ureditev za nove namene ... „Pa se je le nekaj premaknilo! “ — je dejal marsikdo, ki je lani ali letos zagledal obnovljena stolpa hmeljniškega gradu, te najkvalitetnejše grajske ariiitekture na Slovenskem. Zasluga za sedanja obnovitvena dela na gradu Hmeljnik gre novomeškemu društvu ekonomistov, ki je lani dalo pobudo, da bi grad ohranili, nato pa kasneje v ugodnejših gospodarskih razmerah dokončali in izročili novim namenom. O tem je tekla beseda minulo soboto, ko so se na Hmeljniku zbrali razen odbornikov društva ekonomistov tudi predstavniki tistih delovnih organizacij, ki so lani priskočile na pomoč, ko je obnavljanje gradu s pomočjo republiške in občinske kulturne skupnosti spet zaživelo. Prišla sta tudi znana dolenjska prvoborca Niko Šilih in Adi Osterc, namene društva pa je predstavil njegov predsednik Marjan Simič, dipl. ekonomist. Bodočnost Hmeljnika je v njegovi izredni legi BUDNO KOMISIJSKO OKO na vzpetini nad avtomobilsko cesto in v izjemni ekonomski vrednosti za bodočnost. Doslej v obnovo gradu res ni bilo dosti vloženega, že pa se kažejo obrisi te pomembne investicije v prihodnosti, ko bo treba za obnovljeni grad poiskati tudi ustreznega investitoija. Dr. Drago KomeU, višji restavrator republiškega zavoda za spomeniško varstvo, je predstavil zbranim nastanek tega zgodnje srednjeveškega gradu, njegovo dokončno prezidavo v 1592. letu in njegov delež v kulturni zgodovini grajskih arhitektur na Slovenskem ter v srednji Evropi. Špelca Valentinčič, inž. arh., ki že vrsto let uspešnofopravlja dolenjske gradove, pa je govorila o doslej opravljenem delu in načrtih, da bi z denarjem republike ter domačimi _ sredstvi obnovili Hmeljnik do take mere, da bi bil čez osem let pripravljen, da ga prevzame investitor, ki naj bi v objektu poskrbel predvsem za njegovo novo namembnost. Obstaja ideja, da naj bi bil Hmeljnik svojevrsten muzejsko-turistični objekt: v I. nadstropju bi bila poleg obnovljenih salonov galerija, v pritličju pa restavracija. V drugem nadstropju bi uredili sejne dvorane in prostore za podobne namene. Grobi izračuni kažejo, da bi za dokončno obnovo potrebovali v naslednjih 8 letih pribl. 3,500.000 din, še leta 1960 pa bi šlo za iste nameni komaj dobrih 120.000 din. Koristno sodelovanje novomeških ekonomistov je treba vsekakor javno pohvaliti, saj so se skupaj s kulturno skupnostjo lotili nehvdežnega, a za prihodnost sila koristnega in pomembnega dela. TONE GOSNIK V podjetju, ki izdeluje sirove luknjice, je nekaj mesecev posebna komisija ocenjevala vse vodilne in vodstvene uslužbence. Za izhodišče so vzeli višino osebnega dohodka in tisti, ki prejemajo mesečno več kot 3000 dinarjev, je bil proglašen za vodstveni in vodilni kader in je tako podlegel budnemu komisijskemu očesu. In komisija je ugotovila, da ima sekretar podjela zadovoljiv odnos do sirovih lukenj, do lukenj nasploh in do lukenj v zakonu tudi. Da se razumemo: komisija je razpolagala z izrazi, kot so: zadovoljiv, dober, prav dober in odličen. Toraj je dobil tovariš sekretar za odnos do sirovih lukenj, do lukenj nasploh in do lukenj v zakonih najnižjo možno oceno in s tem vzrok, da se raztrešči od jeze. Pa se ni. Smehljaje je odšel s sestanka. Komisija je dala svoj blagoslov tudi tovarišu nabavnemu. Priznali so mu, da ima odličen odnos do sirovih lukenj, prav dober odnos do drugih lukenj, dober odnos dO lukenj v zakonu in zadovoljiv odnos do okvirov za te luknje. Okvire je tovariš nabavni kupoval pri nekem privatniku na Zahodu, torej v gnilem svetu, in že zaradi tega zasluži negativen pečat. In ker je tovariš nabavni živec pri živcu, so vsi prisotni čakali, da bo živalsko oštel člane komisije, še več, da bo kateremu izmed njih z zamahom desne roke v lepem loku prestavil zobe iz zgornje na spodnjo čeljust. In obratno. Toda ne: tovariš nabavni seje smehljal zagonetno kot nevesta pred prvo poročno nočjo, ko človek nikoli ne ve, pri čem je. Nadalje so dobili oceno „zadovoljiv" še; tovariš direktor, tovariš komercialni, vsi šefi in njih podaniki, izvozni in uvozni referenti, financaiji in njih leve roke, šefi obratov in tako dalje .... Komisija je bila prepričana. da je svoje delo genialno opra- ^ vila, saj se ni nihče od ocenje- ^ vanih razbuijal. Še več: vsem a je igral na obrazu zadovoljen x nasmeh Mone Lize ... w Drugi dan je eksplodiralo: ^ po tovarniškem dvorišču je ^ bilo slišati preklinjanje in kri- 7 Čanje, pa so člani ocenjevalne " komisije staknili glave. Pa so 0 videli, da njihovo ocenjevanje 0 jezi DELAVCA Toneta, zato ^ so se milo nasmehnili. Delavec ^ Tone se ni jezil, ker ga niso J ocenili. Ob živce ga je spravilo V le dejstvo, da s svojimi 1500 0 dinaiji ni mogel poseči v kon- a kurenco... J TON! GAŠPERlC • Špelca Valentinčič razlaga v notranjem grajskem dvorišču na Hmeljniku, kako potekajo obnovitvena dela