Telefon št. tli). Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-25 Dtu, DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./1I. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in. po pošti 20'— Din, po raznašaleih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popast. St. 32. V Ljubljani, torek 9. februarja 1926. Leto I. Iz doma nasilja in bede. Bukarešta, 5. fe.br. 1926. Riiimunija je zemlja bede in ne-sreče. V malokateri državi je narod tako 'brezpraven in reven, kakor pri nais. Mato.kje vlada tako grd absolutizem, tako brezsrčna diktatura, kakor pri nas. Rurnunija je od nekdaj izročena na milost in nemilost svojim bojarom, maloštevilni' skupini bogatih veleposestnikov, ki razpolagajo iz večino rumunške izemlje, ki plenijo po svoji mili volji državo in kruto izkoriščajo izstradani in obupani narod. Rurnunija je menda edina dnžava v Evropi, kjer se do danes še nilso uresničili najprimitlv-tnejši postulati francoske revolucije. Pri nas vlada še vedno grajščak-te vdal ec, pri nas imamo še vedno tlako in rolhstvo. Neštetokrat so že skušali romunski kmetje vreči to do skrajnosti 'konservativno in kruto bojarsko .kasto, razHaistiti veleposestnike in razdeliti ‘zemljo — visikdar so pa bili ti upori zadušeni v reki krvi. Težko je opisati življenske prilike našega razlaščenega in brezpravnega naroda, ker so za naprednega Evropejca skoro nepojmljive. Lepo in drastično opisuje to bedo rumuniskega naroda peisem: »Veliko je pisanega cvetja v naši deželi, a še več, še mnogo več je bridkih Položaj vlade in proračunska debata. Belgrad, 9. febr. Proračunska debata v Nar. skupščini se nadaljuje. Meditem 'ko ni dosedaj vzbujala nobene posebne pozornosti, ker je javnost sledila bolj zakulisnemu delu v parlamentarnih klubih, je včeraj zavladala v parlamentu precejšnja pozornost in napetost, ker je Korošec po dolgem molku končno vendar izpregavoril. Bavil se je v svojem golvoru z Vladno politiko vobče, zlasti is prilikami v ‘Sloveniji, ;z gospodarskim položajem in davčno prakso pri nas, ter prešel končno na državne ureditve. Poudarjal je, da 'simo Slovenci samostojen narod, kakor so samostojen narod Hflvati. Korošec se je oprijel po dolgem oklevanju in tipanju semintja iznova federalizma, poudarjal potrebe popolne samouprave za Slovenijo — isploh, poudarjal je uprav ona načela, katere so soci-jalisti svoj čas stavili v parlamentu v pogledu notranje državne uredbe. Takrat so klerikalci očitali socijaliistom, da služijo :s to svojo politiko centralizmu, no spoznali so končno i klerikalci, da popolna samouprava vendar ni — centralizem. — Še neko drugo 'socijalistič-no zahtevo je osvojili Korošec v svojem govoru. Zahteval je, da se osnuje posebna zbornica iza ekonomska in isocijatna vprašanja. Govor dr. Korošca je zbudil v političnih krogih neko pozornost — zlasti se tolmači njegovo poudarjanje federalizma kot namera, da se oživi, po Radičevem preokretu, znova federalistično gibanje, kar pa Radiču ne bo polsehno' prijalo. Belgrad, 9. febr. Vladna kriza je prešla v fazo definitivnega razpleta. Zelo verjetno je, da bo Pasic še tekom današnjega ali jutrišnjega dneva podal ostavko. Večina njegovih ministrov noče več sodelovati v vladi. Radiča še ni videti. Nemčja se ponuja v zvezo narodov. Poleg' jbojarov .pa še korumpdra-I1jb lena in nesposobna državna birokracija, številna družba prevarant nih bančnikov, finančnikov in špekulantov najgrše kvalitete — nato židovski in tuji, zlasti angleški Id ameriški kapital, ki ekspjloatira naše bogate vrelce petroleja in nafte ter rudnike — in kot vredna krona. te, na nasilju in -sleparstvu zgrajene gospodarske in pravne .stavbe, 'Pa. diktatura gospoda Bratiana, odnosno njegove konservativne bojar-'kko istranlke, ki vlada itn grabi naprej ... Notranja vprašanja Romunije zanimajo zopet širšo evropsko javnost. Abdikacija prestolonaslednika Karla je dala časopisju povod, da se ^9Pet bavi na dolgo in široko iz; našimi razmerami. Ta abdikacija, ki je tudi posledica večnih intrig, ki se večno pletejo na rum umskem dvoru ki tvorijo od nekdaj' del Bratia-bop' Vf,leumine vladne politike, je ^»nemiriila zunanji svet, kakor katerih8.0 g?°2ote in posebnosti, na V stv« d° Rurnunija tako bogata, služiti i‘J(! Pač tako, da ni mogoče som bojar,^0™ "lvoraD in iwter(!‘ predvsem Z ohonani- Bojarom gre -pDij- vii®, -liiinstijo i„ drug0 'tak,; m enake stvari, za katero se bo v svoji brihtnosti -tak<> rade navdušujejo tiste bedne mase, ki , kakor vso druge dinastij o ni a svetu, -predvsem dinastično politiko, naravno, da jo spričo železne sicer, a uprav zato tembolj nevarne politike gospoda Bratiana, v hudih skrbeh za svojo bodočnost. Prestolonaslednik Karol jo sicer skrajno naoi-jonuli&tičnega mišl joja, je pa vendar nepomirljiv nasprotnik Bratiana in njegove politike. Ker pa Bratianu ni vajen se uklanjati -nasprotnikom, pa čeprav ko iz -dvora, so je moral Karl odpovedati prestolu. Tudi ta -svojevrstni slučaj potrjuje -pač pravilnost naših zgodovinsko materija-lističnih naukov: .gospodarski in stanovski politični interes vladajočega vokposHstuiištva je močnejši od vseh ■drugih momentov. Romunsko dima-■dijn je rodilo in držalo bojarstv-o in ■ so-nservatiivieem. Ž njima stoji i-n pade. Bratianu je na kraju kraja bolj 'dos-leden, logičen in politično uvideven -kakor pa Karol. la slučaj j0 važen, le v kolikor ga presojamo v zvezi -s celokupnim političnim im -socijalrii m is-tanjem dežele. Bratianolva politika je končno povzročila, da so se tudi romunske meščanske opozicijomalne * -stranke koncentrirale. Te stranke računajo, da bodo pri prihodnjih volitvah strmoglavile Bratia.nov režim sile in korupcije. Vendar so sredstva, is katerimi operira Bratianu talko malo izbirčna -in njegove korupcijske -metode v romunskih razmerah (tako- silno uspešne, da je prav lahko mogoče, da se bo Bratianu vzlic združenim napadom meščanske opozicije rešil i-n za nekaj časa morda še -bolj utrdil. On ni vi« vlada, je že skoro •državni sistem. Pasti mora ta državni sistem, da pade Bratianu. Tega pa miroljubne meščanske stram-ke inočejo. Imajo pa raje v tem slučaju Bratiana in vse drugo. Rumumski eocijalistični pokret ki je že bil precej močan, se -more vsi e d vladajoče reakoiie le težko razvijati in uveljaviti, vendar je He v njem rešitev in bodočnost Rumu-ni je. In Rusija je blizu in besarabsko vprašanje še vedno odprto ... Rurnunija koraka burnim dnevom. nasproti. Fortunio. Razočarani Nemci in Italija. Berlin, 9. febr. V Nemčiji vlada silno razburjenje zaradi Mussolinijevega govora v italijanski zbornici. Zastopniki vladnih strank so vložili pri zunanjem ministru dr. Stressema-nti skupno interpelacijo v nemškem državnem zboru, ki pride s soglaša-ujem predsednika državnega zbora Lobejem že jutri na sejo. Vsi nemški listi se obenem čudijo Mussoliniju, da je v takem sovražnem tonu reagiral na privatno gibanje, ki je nastalo v Nemčiji in ki se je zavzemalo samo kulturnih manjšinskih pravic Nemcev, v Italiji, ki se jih je dotaknil tudi bavarski ministrski predsednik Held, ne pa meje na Brennerju. STOJADINOVIČ SE VRAČA. Belgrad, 9. febr. Po semkaj došlih informacijah, se bo Stojadinovič vrnil v enem ali dveh tednih v Belgrad. Neuspeh njegove ameriške misije je popolen. Poleg tega se pa tudi boji za svoje ministrsko mesto, ker je bil zadnjič napaden celo od svojih radikalnih tovarišev. Kratko-malo, vrag naj vzame finančni neuspeli v Ameriki. Še bolj važno je vprašanje ministrovanja. FINANČNA DEBATA V FRANCOSKEM PARLAMENTU. Pariz, 9. febr. V parlamentu se je nadaljevala danes finančna debata. Finančni minister in glavni poročevalec sta odgovarjala ugovorom očitkom in opazkam opozicije, zlasti pa kritizirala namero nekaterih poslancev, da bi debato o tako važnem vprašanju zavlačevali. Poslanec Auriol je vseeno vztrajal pri tem, da se morajo vsi finančni predlogi nanovo predelati in izpremeniti. To je izvajo precejšnje razburjenje v vrstah vladnih poslancev. Ko so nato še drugi poslanci predlagali, da naj se vladni finančni predlog umakne, je več poslancev zapustilo zbornico. RUSKO AFGANISTANSKI SPOR PORAVNAN. London, 9. febr. Po poročilih iz Kabula, so se sovjetske čete umaknile iz afganistanskega otoka Oksen. Otok so zasedle afganistanske čete. S tem je omogočena končna mirna razmejitev med Rusijo in Afganistanom. AVSTRIJSKI UVOZ V RUSIJO. Dunaj, 9. fdbr. Anketa, ki je bila v glavnem sklicana ipo i-niei.jativi avstrijskih sodrugov in ki je imela, urediti in pospešiti gospodarske odnosa jo med Avstrijo n Rusijo, se je zaključila z lepim utsipebom. Te dni Ise bo vršila v narodni banki še .posebna konferenca rz zastopnikom ru-she importne in ekisiportne idruž-ibe Ruta, na kateri se bodo (končno rešila tehnična in kreditna, (vprašam ja, ki -so v zvezi z avstrijskim uvozom industrijskih produktov v sovjets-ko Rmsajo-. Borza Danes noti ni Zagreb: Berlin 13.525 do 13.565 (1-3.50—132)2), Italija 228.05 do 229.25 (228.75 den.), London 276.04 do 277.24 (276^)^76.50), Newyork 56,695 do 56,995 (56.775—156,80), Pariz 211.37 do 213.37 (214 bi.), Praga 167.95—168.95 (1 <»8.25—168.40), Dunaj 7.9875—8.0275 (8), Curieh 10.9367—10.9767 (10.95—10.955). Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Italija 20.89 (20.89), London 25.235 (25.235), Newyork 518.75 (518.75), Pariz 19.35 (19.45), Praga 15.355 (15.355), Dunaj 73.05 (73.05). Praga. Devize: Lira 136.62, Zagreb 59.52, Pariz 126.05, London 164.50, Newyork 33.70. Stran 2. „D c L A V S K A POLIT 1 K A‘ Štev. 3‘2. Aibert Thomas v Belgradu. V .soboto ti. t. ni. je bila od 10.—12. -/klicana v ministrstvu socijale politike konferenca, 'ki sta jo sklicala direktor mednarodnega urada za delo Albert Thomas in minister za socijal-no politiko Simonovič. Konferenci so se prisostvovali pomočnik ministra in posamezni šefi oddelkov za zaščito in zavarovanje delavcev, generalni ravnatelj centralnega urada za zavarovanje delavcev g. Glaser in tajnik centralnega tajništva delavskih komor dr. Živko Topalovič. Na konferenci je izjavil minister Simonovič, da bo še v času bivanja Alberta Thomas-a v Beigradu v skupščini uzakonjenih vseli 19 sklepov, sprejetih na sejah mednarodnega urada za delo. On sam se ob-ligira uzakoniti 12 sklepov. Sklepi pa, ki jih noče predložiti, so: osemurni delovni čas, naknadno varstvo mornarjem na ladjah, zaposlenje mornarjev, svobodno organiziranje poljedelskih delavcev in zavarovanje teh ter minimalna starost mladine pri poljedelstvu in nočno delo v pekarnah. Albert Thomas se je zahvalil ministru in pripomnil. da srbski zakon o zavarovanju delavcev sicer že osvaja načelo 8-urnega dela in da je vsled napredovanja števila mornarjev, zavarovanje mornarjev nujno potrebno in se naj zavarujejo pri zavarovalnicah, da zavarovanje in svobodno organiziranje kmetskih delavcev že obstoja v naši državi in da je delo mladine, ki še poseča šolo in pa nočno delo v pekarnah po zakonu itak zabranjeno. Minister je odgovoril, da sklep o osemurnem 'delu ne more razen v trgovini in industriji obveljati, ker je to pri nas nemogoče; mornastvo je pri nas v veliki krizi in je treba momar-.stvo prej urediti, potem ise sklep o mornarjih in zavarovanju mornarjev takoj sprejme, V naši pretežno agrarni državi je treba imeti vedno obzir pri vprašanjih, ki bi ogrožala poljedelstvo in je zato koristno za razvoj mestnega delavstva, če poljedelska vprašanja pustimo zaenkrat v miru, je pa kmetsko delavstvo itak maloštevilno. Zakon pa itak daje pravico vladi zabraniti nočno delo v pekarnah in vlada bo to tudi nahranila, kadar se ji bo zdelo ugodno, noče pa, da bi se vezalo to s sklepom. Na ta pojasnila je izjavil Albert Thomas, da smatra kot sigurno, da bo vlada poslala na konferenco dela v Ženevo svoje delegate; na konferenci bodo tudi zastopniki delavcev in delodajalcev. Želi pa, da se konferenc udeleži minister socijalne politike osebno. Potem so prešli na informacije o naših razmerah. Tajnik Topalovič je izjavil, da naše delavstvo smatra vladino namero ukiniti ssoeijalno ministrstvo za težak udarec ter prosi Alberta Thomasa, da s svojim ugledom upliva na Vlado, da opusti to namero. Minister Simonovič je pa izjavil, da se število ministrstev vsled potrebe štedenja pač mora ukiniti, strnilo bi se pa lahko ministrstvo socijalne zaščite z ministrstvom za narodno zdravje, ali pa mogoče z ministrstvom za agrarno reformo. Topalovič je še nadalje pojasnil, da je finančni odbor črtal iz proračuna že itak majhne kredite za borze dela in za inšpekcijo dela, ter se je s prihrankom 300 do 400.000 Din nad delavstvom le težko pregrešil. Minister je še dodal, da je on sicer pristal na to, ne da bi mogoče želel razvoja teh tako potrebnih ustanov uničiti, temveč ker finančna kriza sili državo, da štedi v vseh proračunih. Albert Thomas je obljubil, da poizkusi vse, samo da ugodi željam in potrebam delavstva. V sredo, 9. t. m. se konferenca nadaljuje. Končni izid volitev v Delavsko zbornico. Včeraj, 8. t. m., je glavni volilni odbor še enkrat končno in točno preštel število vseh oddanih glasov. Po tem definitivnem štetju so dobili: Združena delavska strokovna Zveza: 29.344 glasov in 27 mandatov. Klerikalci: 15.017 glasov in 14 mandatov. Demokrati: 8.359 glasov in 7 mandatov. Bernotovci: 2.495 glasov in 2 mandata. Debeljak: 1.020 glasov (nobenega mandata). Trboveljski protetarijat odklanja razbijače. Za nedeljo 7. februarja je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije in Strokovna komisija javni shod. Na dnevnem redu je bilo vprašanje rudarskega zavarovanja in redukcija rudarjev. Udeležba impozantna. Rudarji in delavke so napolnili veliko dvorišče trboveljskega Delavskega doma. vse do ceste. Blizu 3000 delavcev se je zbralo na tem protestnem shodu. Prvi je govoril s. Štukelj, ki je med drugim dejal sledeče: Da bo naš protest proti krivicam TPD ,nad delavstvom čim bolj učinkovit, čim bolj izdaten, moram povedati talko.i ob začetku shoda, da danes ne nastopamo in ne protestiramo več razcepljeni in razkropljeni, marveč kot enotna in močna delavska armada 29.000 mož in žena, ki so oddali pri volitvah v Delavsko zbornico svoje glasove za združeno delavsko strokovno zvezo. (Živijo! klici in ploskanje.) To naj povedo Trboveljski družbi njeni prisluškovalci ki se danes nahajajo na tem shodu. Vsi sovražniki skupaj niso zbrali toliko glasov, kolikor smo jih dobili mi, 'ker smo šli enotno v boj. Ravno pred letom dni so bile državnozborske volitve, pri Ikaterih je imel proletarijat tri razcepljene listo in je zato tudi propadel. (Tako je!) Sedaj smo pa videli, da delavstvo more in mora zmagati, samo če stremi enotno po zmagi. Nato je razložil, kako zavlačujejo vprašanje pravilnika bratovskih skladnic in zahteve ki jih je stavilo delavstvo glavni skupščini brat. skladnic 14. februarja. Te naše zahteve in predložena resolucijo so najmočnejša opora delavski delegaciji v glavni brat. skladnici. Govoril je nadalje o redukciji rudarjev in o vseli ukrepih, ki sc se že in se še bodo storili, da se zavarujejo nesrečne družine. Trajno pa bomo zavarovali rudarje pred nasilji TPD s tem, če se združimo vsi v trajno zvezo, v edino in enotno Zvezo rudarjev Jugoslavije, katera mora šteti samo v Trbovljah najmanj 2000 članov. Nekateri bi še radi razdruževali proletarijat. Delavstvo naj se jim upre, delavstvo samo naj razžene vse te poklicne razbijače. (Hrupno pritrjevanje.) Veliki oznanjevalec p rolet, osvobojenja Mačka, ni rekel: Proletarci vseh dežei, razkropite se!, rekel je: Proletarci vseh dežel, združite se! Dokler smo bili razcepljeni, smo bili tepeni. Združeni smo zmagali. Zato mora iti trboveljski proletarijat enotno tudi v občinske volitve iri tako osvojiti trboveljsko občino ter zavarovati odpuščene rudarje, da ne bodo nazadnje še nagrajeni s tem, da bodo vrženi iz stanovanj. Govor sodr. Štuklja je množica sprejela z velikim odobravanjem. Priglasil se je nato g. Gustinčič, ki je dejal: Tudi mi bi se veselili zmage ZDSZJ pri volitvah v Del. zbornico, če ne bi vedeli, »da se je te glasove (dobilo s švindlom.« (Burni klici: To lažejo klerikalci. Izgini! Dol s provokarjem! Razburjenje je bolj in bolj naraščalo. »Proč z razbijačem!« — so kričali navzoči. »Ne pustimo razbijati težko dosežene enotnosti!«) Hoteli so ga vreči enostavno po stopnicah. Nato je predsednik s. Krušič dal na glasovanje, ali se dovoli Gustinčiču, da še nadalje govori. Večina je odglasovala, da mora takoj izginiti. Toda prisotni politični komisar je petkrat zahteval, da mora Gustinčič kljub temu govoriti! Predsedstvo shoda se je moralo končno udati policijskemu komisarju in Gustinčič je govoril dalje med splošnim mrmranjem in zaključil govor med splošnim žvižganjem in klici: »Proč z razbijači!« Nato sta govorila še ss. Grabner in Krušič. Delavstvo se je razšlo z ogorčenjem nad Gustinčičem in njegovimi 15-letni-mi razbijači, ki jih je že cel dan prej pripravljal g. Petečkovič. Trboveljski rudarji ne bodo več nasedali Furlanom, razbijačem in sličnim agentom. Trboveljsko delavstvo bo združilo svo je vrste in zlomilo vse one elemente, ki jim je ves program samo: zastrupljanje im razdiranje. Rudarji, vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije! — Razžemite agente Trboveljske družbe in razbijače! Utrdite avtoriteto svoje organizacije in svojih zaupnikov! Značaj in značajnost. V pojmu značaj razumemo vse pridob-nine zavestnega sistematičnega uravnavanja lastnosti in nazorov posamezne osebnosti, ki je v borbi za svoj individualni obris gledanja ustalila in trdo uravnala svoje prepričanje in značaj. Značaj odloča stopnjevitost kulturnega obzorja, značaj daje človeku in narodu trajno vrednoto in po značaju, ki se čisti in brusi v svoji lastni osebnostni borbi, moremo prav ceniti in uvrščati človeške veličine. Govorimo dosti o značajih in značaj-nostih, ne moremo se pa nikoli otresti predsodkov, ki tako mučno vplivajo na presojanje. Vsaj naša politična javnost je teli predsodkov tako polna, da ne moremo priti do točne oznake politične značajnosti, ker se pojem te značajnosti razlikuje na vse mogoče načine. Pod politično delovanje, ki bi se po našem moralo vršiti po trdni oprijemljivosti idejnih spoznanj in opor in biti v svojem političnem naziranju v skladu z verskim ali svetovnim naziranjem, naši politiko dostikrat ne razumejo in ne cenijo pomena in uloge značaja. Zato je politične značajnosti tako malo. Vsak stranski korak in vsak politični greh tega ali onega politika, se pri nas opravičuje s taktiko, z interesi stranke in osebnega boja. Vse skupaj pa ni nič drugega kot navadna akomodacija, ki največkrat izvira iz golih egoističnih motivov. Vse take slične preorijentacije in akomodacije, ki so možne .samo v prevratnih dobah človeštva, so posledica neustaljenosti značajev, so žalostna slika idejne nejasnosti, ki zlasti gloje današnje politično življenje. Značaj in značajnost odločujeta vedno in povsod stopnjo kulture naroda in zato je vedno in povsod stremljenje vzgoje, utrditi značaj in značajnost. Današnji čas, ki ie rodil vsakovrstne stranke in politične ambicije, najbolj pogreša ravno značajnosti; zato moremo današnjo dobo smatrati kot nekako prehodno dobo. Politična vzgoja pa, ki mora priti do svoje veljave, bo morala ustvariti novih generacij, ki jim bo značaj in značajnost elementarna sila v delovanju in presojanju. Šele tedaj smemo računati na boljšo dobo, v kateri bo izginila osebnostna gonja in neznačajnost. Pravijo... Pije eden zato, iker je predobro /pije drugi, ker je (preslabo jedel. Pri pijači in jedači pa. sta zadovoljita oba. 'Zadovoljni so vsi Tud i z izidom volitev. Klerikalci zato, ker so Kranjci in Kranjec mora biti zadovoljen. Posebno še, če so tudi te volitve postavile v tabor slovenski, klerikalni vse pošteno, 'razsodne in učene elemente. Nič manj zadovoljni pa niso demokrati. Ne zato, ker so se malo t>o-tmegavilli z narodnimi socijalisti. Zadovoljni so, ker pravijo, da klerikalci z izidom ne morejo biti zadovoljni. Kra.tkomalo, 'klerikalci so zadovoljni, ker imajo več glasov kot demokrati, 'demokrati so zadovoljni, ker imajo klerikalci samo malo več kot oni, anarhistični, nihilistični in teroristični socijaTkomunisti pa iso tudi zadovoljni, da. morajo biti meščanske .stranke is tem izidom zadovoljne. Najbolj zadovoljen pa bo soci-jalni minister, ker bo po tej vsesplošni, uprav slovenski zadovoljnosti, lahko položil več ali manj zadovoljno od akta klerikalni klevet-niški register. Charles Dickens: Božična pesem ter je bila roka radodarna, plemenita in po- plašč liki perot; ko g z°pe^ slr,1- , . »Ali je dobro?" vprašuje, ..uh slabo. , da bi mu pomagala. »Slabo," odgovori on. »Smo uničeni?" u »Ne. Še je upanje, Karo ma. ,Ce se da on omehčati, de ona strine, »je! Nič ni brezupnega, če se je zgodilo tako čudo. »On se ne more več omehčati," pravi mož. »On je mrtev." Ona je usmiljena m potrpežljiva, cc govon njen obraz resnico; a ko čuje to, obide njeno dušo čuvstvo hvaležnosti, kar tudi s sklenjenimi 'N' kami izrazi. Naslednji trenotek prosi Ijoga ‘j puščanja in žal ji je, a njeno srce je priV) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 2$. uri. Torek, 9.: Zaprto. Breda, 10.: Akademija v počaščen je Prešernovega spomnia. Izven. Četrtek. 11.: »Druga mladost«. C. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: »Ani Cristie«. Premijera. Izv. Opera. Začetek ob pol 2i. uri. Torek, 9.: »Manotn«, gostovanje g. Josipa Rijavca. Predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Breda, 10.: Zaprto. (Generalka.) četrtek, D.: »Zvedave ženske«. E. Petek, 12.: »Večni mornar«. Premijera. Izv. Sobota, 13.: »Don Juan«. D. N. V. Čajkovski j pet i n,sedemdeset -letnik. Dne 30. januarja je slavil revo-lučijonar Nikolaj Vasiljevič Čajkovski j .petinsedemdesetletnico svojega rojstva. Vse življenje ga je zasledovala policija. Ustanovil je deloma ;re-volucijonaren, deloma znanstven krožek. sman »Kružok Čajkovcev«, iz katerega se je kasneje izcimila »Narodna-ja volja«. Ker je prišlo v društvu do združb, je Čajkovskij zapustil Rusijo in se preselil v Ameriko, kjer je ustanovil poljedelsko 'kolonijo. Pa tudi to se mu ni posrečilo. Čajkovskij se je vrnil v Evropo in nastopil boj zoper carsko vlado. L. 1905 je ilegalno bival v Rusiji, bil aretiran, se je končno oprostil in se posvetil strokovnemu gibanju. Po izbruhu nove revolucije 1. 1917 je odpotoval v Arhangelsk, kjer pa se je izneveril svojemu revolucijo-narnemu prepričanju. Smrt profesorja /akova. Sredi meseca januarja je umrl v Rigi pro' fes or Žakov, rojen na najskrajnejšem severu Rusije. Po revoluciji 1. 1919 se je izselil v Litvo in ustanovil v Rigi »Institut za verjetnostno filozofijo«. Umrl je v največji bedi. Peti zvezek drugega letnika revije »L meni Slovanu« je posvečen ruskim Umetnikom v Parizu. Besedilo, ki ga je sestavil M. Struve, se bavi z Natalijo Gončavovo, Larjonovim, Lebedev-jem, Babijem, Tereškovičem, Krema-njevem, Andrejankora, Hroščenkom, Bobermanom, Kanskem, Bunati jami jem in Gosijonovim. V Rusiji je izšla v prevodu Ro-maina Rollanda »Igra ljubavi in csmr-ti«, in sicer v reviji »Volja Rossiji«. Zbližanje med Francijo in Ukrajino. Družba »France-Orient je izdala v Parizu prvo številko nove mesečne publikacije »France-Uikraine, v katere so prispevali i francoski i ukrajinski avtorji. Prenoviral je grob, postavil mu spomenik, najlepši in najtrajnejši spomenik pa si je postavil Pelagic sam iz neumorno socijalistično agitacijo, vsaj je 'bil borec, iki je svoje življenje končal v ječi i zato, ker se je žrtvoval za ideje osvoboditve človeštva. Dnevne novice. Vasa Pelagic. Mirno uradniško in obrtniško mesto Požarevac ima staro kaznilnico, v kateri je bilo zaprtih nešteto političnih zločincev. Vsaj je bilo v srbski politični zgodovini skoro dosledno izvajano načelo, da mora v ječo in zapor vsak, ki vodi opozicijo proti vsakokratnemu TfcV. v^mu. Zato igra Požarevao seveda tudi v zgodovini srbskega rtRzma. 'U1 v ^ožarevcu jo bil zaprt Markovič 27. Ieti°^Urev's,'kih zaporih je tudi pred življenje «voje revoluci jonamo Pojav ysa p«lagič. ntopistično-so^i P(,liigiča, z njegovimi jih je sam ,,^'^^tičnimi teorijami, ki obenem pa mjeg^o >n sam formuliral, cijo, ki je dosegala U8' opozicijonalnih Vrst^he predvsem v . i i,n.5n»7nuvu 11 nezadovoljnih malobui/oazijakih obrtniških krogih. jo značilen za I»<>1 i devetdesetih let, Kljub vseIn krat absurdnim in preostro izraženim ekstremom je našla Pelagičeva agitacija živ in velik odziv. Njegove socija. listienc idejo so dobile pripadnikov tudi v delavskih vrstah. Zapuščen je bil njegov grob na Požare vskom pokopališču. Med vojno so ga oskrbovali tudi nemški vojaki, niso Pn ho zanj brigali drugi. Po prevratu Pa se jo mogel oddolžiti Pclagicevenni delu tudi jugoslovanski proletarijat. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) c,-j.* viB traja kakor Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. Križem sveta. Usoda literatov. Sloviti ameriški humorist Mark Twain je započel svojo življenjsko pot kot iskalec zlata. V državi Nevada si je zgradil utrjeno hišo, v kateri je stanoval s svojim tovarišem. Sedaj so njegovi prijatelji prenesli hišo z vso opremo v Remo. Poleg ležišča in par lesenih stolov se nahaja vmes tudi znamenita pisalna miza, na kateri je Twain napisal svojo prvo novelo, pri čemer je pozabil na ogromno ležišče zlata, Ker tudi njegovega tova-, riša slučajno ni bilo doma, so zlato pobrali drugi in postali bogati možje, Mark Twaim pa je ostal siromak. Kočica proslulega pisatelja ostane last države Nevada. To je zaslužek! V Parizu živi vratar neke restavracije, ki zasluži na mesec 300 frankov. Dela nima drugega ko da gostom razpira ob slabem vremenu dežnike in jih spremlja do avtomobilov, oz. vozov. V Angliji imajo preveč zdravnikov. Pri nas vsekakor nedostaje zdravnikov, v Angliji jih imajo pa preveč. Po izad-nji statistiki ministrstva zdravja ima Velika Britanija nad 50.000 zdravnikov, a vedno več se jih še priglaša za dovoljenje izvrševanja javne prakse. Prošlo leto je na angleških vseučiliščih promoviralo 2796 mladih zdravnikov, to je število, ki človeka osupne, ako pomisli, kako visoke so takse za študij na angleških vseučiliščih. Valček zopet na površju. Pa kje? V Bolgariji. Tam nimajo drugih poslov, ko da se brigajo za vprašanje plesov. Komi.taši imajo medtem seveda drugo »vprašanje«, ki govori s puško in bombami. Pri nas plešemo še vedno »fokstrot« in »Šimi«, bog nas varuj teh imen, plesov nas ne more obvarovati. Najlepši mož na svetu. Za najlepšega možaka vsega sveta smatrajo danes Rudolfa Valentina, ki je po svojem poklicu gledališki igralec. Odlikuje pa se ne toliko s svojo umetnostjo, ko ,s svojimi škandali. Prvi njegov zakon je bil siromašen. Ko se je drugič poročil z ameriško milijonarko miss Hudputovo, se je udal uživanju, a '.srečen vendar ni bil. Dokaz temu je, da meče oči že za drugo žensko. Originalna statistika. Neki advokat v Londonu je izapnstil originalno statistiko, namreč statistiko poljubov. Za 'dobo dvajsetih let, ki jo je preživel s svojo ženo, je natančno beležil poljube. Prvo leto zakona jih je naštel 36.000, torej približno 100 na dan. Drugo leto zakona se je število srčilo že za polovico, v tretjem letu jih je naštel le še 10 dnevno, po petih letih, samo dva še dnevno in sicer zjutraj im zvečer. Pri tem je ostalo do 15. leta zakona. Pozneje si je pa le redko še izmenjal poljub. Češki patentni urad je v 1. 1925. prejel 6284 patentnih prijav, odobril in vpisal jih' je le 3000. Doslej je na Češkem vpisano 18.000, prijavljenih pa je bilo od prevrata sem — 45.262 patentov. Precej umstvenega dela tiči na tem lepem številu. Vremenske neprilike v Ameriki. Zadnje dni je divjal v Ameriki hud orkan ,'ki je povzročil prebivalstvu neprecenljivo škodo. V Newyorku sa-munn st« orkan in snežni metež ugono-a irecej človeških življenj. Trajni znezeni zameti so podrli veliko hiš, u n i seč oseb i,n podrli celo neko tovarno. Redno predavanje Delavske Akademije v Ljubljani se bo vršilo v četrtek, 11. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predava s. Rudolf Golouh o »Zgodovini in početkih delavskega gibanja«. Pridite vsi! »Narodove« klevete. Ker manjka »Narodu« poštenejšega in boljšega gradiva, zato je s senzacij analnim naslovom »veleškandal dunajskega novinarja«, napisal grdo laž in debelo neresnico. »Narod« pravi namreč, da je novinar Weists, ki je zagrešil baje različne nerednosti, urednik socialističnega dnevnika »Abemd«. To pa je laž, ker je »Abend« na zunaj povsem neodvisno glasilo, da, bili so celo časi, ko je imela ravno socijalno demokratična stranka z »Abendom« hude konflikte. Sicer pa: prav nič ne bi škodovalo, če bomo mi s svoje strani in raz domačih zvonikih pri priliki napisali par značilnih slovenskih političnih in smokovskih izsiljevanj. In, najgrše bi niti ne bilo izsiljevanje nad pokojnim Knezom zaradi pomilostitve. T. p. d. Trboveljska prem. družba še vedno premalo zasluži, še ji ni zadosti velika beda delavstva. Povečati jo hoče na vsak način. Delavstvo, ki je itak mizerno plačano in ki si (komaj za hrano pribori s tistimi soldi, družba že zopet odpušča. Vsekakor hoče delavstvo primorati z lakoto, da bi delalo za še manjše plačilo, pa poleg tega večno. Zanimivo je, da se trboveljska premogokopna družba v svojem oficijelnem listu »Jutro« v nedeljskem »Poslanem« tako lepo nedolžno pere, zraven pa naivno pove — med vrsticami znamo tudi citati —, da bi se še nekaj gospodov okrog obširne in dobro založene mize rado prislinilo in se »oškodovalo« za trud in jezo, ki ga imajo z delavstvom. Pravi pa tisto »Poslano«, podpisano od centralnega ravnateljstva Trboveljske premogo-kopne družbe, »da je bilo centralno ravnateljstvo žal primorano, radi krize na premogovnem trgu reducirati stalež delavstva«. Dobro! Tudi če bi bila kriza na premogovnem trgu, tako občutna ne more veljati, da bi pri današnji svoji produkciji in oddaji premoga in pri teh slabih beraških radarskih plačah mogel biti kapital ogrožen. Je že pač današnji sistem takih kapitalističnih podjetij, grabiti in grabiti nove zakladnice, grabiti neomejen dobiček, pa magari če pri tem delavstvo trpi, hira in umira v bedi, samo da kapitalizem uživa v svoji obilnosti in brezbrižnosti za druge, ki se zanje pehajo. Kdaj pride naše vstajenje1?! In še to: v dobi najhujše, skoro vsesplošne brezposelnosti bi bila dolžnost tudi naših oblasti, da se interesi-rajo za početje Trboveljske družbe, da se ne bo odpuščalo ljudi preko uiere in potrebe. Merkurjevemu »Timesu« ni prav, da nismo soeijalisti nacijonaliisti. Celo o kulturnem pomenu nadi jonalizma besediči naš veliki in načelni »Times«. Boga mi, če samo pomislimo, da se celo uredniki Merkurjevega »Timesa« prištevajo k nacijonalistom, imamo povoda dovolj, hiti že zaradi tega proti nacijonalizmu in dvomiti nad kulturnim poslanstvom in pomenom na-cijonalizma. Veliki in načelni slovanski »Times« naj me bo preveč hud, če se upa naš »listič« polemizirati s tako obsežnim ter žurnalistično in tehnično tako vsestransko dovršenim dnevnikom. Se vljudno klanjamo In vsestransko priporočam o. Kaj pa to pomeni? Na Vodovodni cesti so razgrajali nedeljsko noč {pijanci. Proti tem pijancem pa je nastopila vojaška patrulja, jih aretirala in izročila policiji. Vprašamo le: od keda j pa delajo vojaške patrulje v mestu red in mir? Kdo pa jim je dal naročilo za tako akcijo. Kar tako mimogrede pa res ne bo nihče odrejal vojaških patrulj. Trgovina z dekleti precej bujno cvete na našem jugu. Je to izrodek kapitalističnega stremljenja, ki ne izbira sredstev, ki se ne straši 'kritike in ki v bistvu zametava vsako etično neskladje, samo, da zadosti svojemu pohlepu. In če so vsi drugi viri izčrpani im pošteno delo ne nudi dosti uživa- nja in ne zadošča brezmejnemu pohlepu, loti se najogabnejšega iz barbarske dobe človeških zablod izvirajočega posla — trgovanja s človeškim materi jalom. Najljubše so takim trgovcem in trgovkam mlada dekleta, iki v svojih naravnih lepotah in mikavnostih obetajo največ dobička. Importirajo jih za drag denar v javne hiše, in če so sami lastniki javnih hiš, potem jih seveda izžemajo ina vse načine. Policija in oblasti sploh strogo pazijo na slične pojave, toda rafiniramost »trgovcev« je le prevelika, 'da bi mogla oblast trgovanje popolnoma udušiti. Pred dnevi so v Sarajevu zaprli neko lastnico javne hiše in izvodnieo, ki je štiri mladenke na zagoneten način odvedla v drugo javno hišo. Mladenke je policija osvobodila; dve, ki sta spolno že oboleli, so morali izročiti v bolnico. Ministrstvo prosvete je odločilo z O. N. br. 65.899, dne 15. jan. .1926, da zadostuje v dosego III. uradniške kategorije izpričevalo trirazredne meščanske šole, izdano do 31. oktobra 1925, in da nadalje velja v ta namen do 31. oktobra 1925 izdano izpričevalo osemraz-redne osnovne šole. Ljubljanski Tivoli dobiva precej kačaško lice in v njem se dogajajo že stvari, ki smo o njih včasih čuli samo iz grozodejstvenih zgodb dalnje preteklosti. V petek je pri belem dnevu okrog 13. ure na potu k hotelu Tivoli nekdo napadel M. Grilančevo iin jo hotel posiliti. Grilančeva se mu je sicer ubranila, ker je klicala na poinoč in se je fant najbrž prestrašil. Vendar je bil še tolikanj prisoten, da je Grilančevi tik pred begom iztrgal ročno torbico, kjer je bilo nekaj nad 150 Din. Za podležem, ki je star okrog 24 let, ni ni kakih sledov, čeprav ga policija z vso vnemo zasleduje. V grajskem gozdiču, v takozvanem Regalijevem gaju, je pri znamenju izza vojne pritrjena nabiralna puščica. Vsak mesec pobira iz nje gozdni čuvaj in denar izroča v blagajno za mestne reveže. Pred dnevi je pa opazil gozdni čuvaj, da je puščica vlomljena in da je nekdo iz nje pobral denar. Denarja sicer mi moglo biti veliko. Toda poškodovana je puščica. Omenjeno bodi, da je bila puščica večkrat izropana. Beograd v svojem velikomestnem značaju doživlja vsak dan nove (senzacije. Prejšnji teden je bil neopaženo izvršen roparski umor in izločiuec prav tako neopaženo odšel. Umoril je starko Maro Šurkalj in ji pobral več tisoč zlatih turških lir. Dostikrat se zgodi, ida so bedni delavci obdolženi tatvine, ki jo je pa izvršil človek, o katerem bi niti ne slutili. V Ptuju so se zadnji čas na kolodvoru vršile številne tatvine, pa ves sum je padal na železniške delavce. Pred dnevi je pa zmanjkal kar ec! sod petroleja. Šele po sledeh so tspo-znali, da ga je ukral fotograf Sehrbt-ter. Možakar je tekom štirih let čudo-dejno obogatil in je danes hišni posestnik. Preiskava bo dognala, kako in kaj so izviri njegovega bogastva. Usodna pozabljivost V kavarni »Union« si je neki gospod umival roke, snel pred umivanjem 5000 Din vreden pristan in ga tam tudi pozabil. Ko je izgubo opazil, prstana že ni več našel. Nesreča s peresom. Sedemletni sinko g. Vollerja v Mariboru je natikal pero na peresnik se tako nekaj časa igral, z nesrečnim sunkom si je pa zapičil pero v oko, tako da je bila tudi takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna in so morali odpeljati fanta v graško očesno kliniko. Otroka je našel v skrbno zavitem paketu neki železničar in sicer med Okučami-Rašič. Ko je paket odvezal, jo v začudenju zagledal v njem otroka. Ko je doma paket natančnejše preglodal, je še našel v njem listek: »Dragi Pero, ne potrebujem otroka.« Oblasti zasledujejo modernizirano mater. V Štipu v Maoedoniji je hotel neki podnarednik s pomočjo podrejenega mu vojaka odnesti 2 vreči denarja, to je nekaj nad 100.090 Din. Komandantu polka se je vojak z vrečami zdel sumljiv, ustavil je vojaka, zaplenil vreči in oba vtaknil v zapor. Denar je bil državen. Šport. Avstrijsko »vezno prvenstvo pri metanju kija, katerega so se z velikim uspehom udeleževale tudi športnice, je končalo s sledečimi rezultati: pri športnicah 1. Mi.nna Brna 59 točk, pri športnikih 1. Anton Boekmayer 60 točk. Ženslke tekmovalke, so bile —kakor to že kaže mala razlika v točkah — z moškimi popolnoma enakovredne. — Jak. Motociklistična sekcija pri avstrijski Delavski kolesarski zvezi. Delavska kolesarska .društva vse z vso pazljivostjo bavijo s problemom, privesti tudi motocikliste v svoja društva. Tako namerava avstrijska Delavska kolesarska zveza ustanoviti motociklistično sekcijo, ki bo predvsem podpirala kolektivno nezgodno zavarovanje motociklistov. Jaik. Mednarodno borjenje med Nemčijo in Švico priredi anhaltsko okrožje Delavske atletske zveze v Nemčiji o Veliki noči v Dessauu, kamor so povabljeni tudi Švicarji. — Jak. Iz Alzacije in Lorene. Letošnji občni izbor alzaško-lotarinških »Prijateljev narave« se je vršil v Strassburgu. Predlog iz Kobilarja, da naj se oni priključijo dunajski centrali tu/ristov-ske zveze »Prijateljev prirode« je bil vrnjen kolmarskemu društvu v svrho podrobnejše utemeljitve, da se o njem razpravlja posebej. — Jak. Maribor. lavstvo. Mi smo vedeli, da bo to delavstvo zmagalo; vendar so rezultati celo za nas presenetljivi. Takega vrvenja in življenja v Delavskem domu že dolgo ni bilo, kakor v dneh volitev. Iz 3 in 4 ure hoda oddaljenih krajev so prihajali delavci veselih obrazov in prinašali glasovnice. Dobili smo 5641 glasov. Vsi štirje nasprotniki skupaj pa komaj kakih 1900 glasov. Brez dvoma je to najvišji odstotek vseh dobljenih glasov v Sloveniji. Maribor koraka na čelu. Sam Maribor je dobil okoli 4000 glasov, ostale pa okolica. Drugo so nasprotniki dobili le bolj potom zvijače in izsiljenja. V našem tajništvu so se oglašali zaupniki, ki so jih naši nasprotniki šteli med svoje. Sedaj vidimo, .koliko premore sposoben organizacijski aparat in agilnost zaupnikov. Zlasti a7 železniški delavnici se je to pokazalo. V tej delavnici so bili zelo užaljeni nekateri fašisti, ker jih nismo izreklamirali in ker je nešteto narodnih socijal.istov glasovalo kompaktno za našo ilsto. Minuli so ipri nas časi ponižanja za delovni narod. Celje. O bombah. Ko se je zadnjič razpravljalo o proračunu mariborske občine, so naši eodrugi v generalni debati pretvorili naš sicer zelo redkobesedni občinski svet v zelo živahno debatno areno. V generalni debati so govorili dolgo in temeljito sodrugi Bahun, Petejan in Ošlak. S. Petejan se je dotaknil tudi manjšinjskega vprašanja, razvil se je pa pri tem sledeči zanimivi dialog:______»Iz Primorja sem, in vem kako trpe moji sorojaki in sorodniki pod vlado fašizma. Ne želiim, da bi se nemški manjšini godilo enako, da bi se jim kratilo kulturne pravice.« — Dr. Kukovec: »Pri nas pa vendar še ni tako hudo«. ^Jšlak: Tudi pri nas so že pokale bombe.« — Kukovec: »To so bile samo sale!« -Bahun: Ne, to so bile »iibunge«! — Buren krohot na galeriji! Deložiran občinski uslužbenec v drvarnici ponesrečil. Vse obsodbe vredna brezbrižnost mariborskega klerikalnega župana v stanovanjskem vprašanju se zlasti kaže v tem, da niti do danes ni preskrbel svojemu lastnemu uslužbencu Verbostu, ki ga je magistrat sam deložiral, primernega stuno-vanja v ubožnici ali v enem izmed občinskih poslopij. Bevež stanuje v drvarnici. Nekje visoko gori nad zloženimi drvami jo dnevno počival. Te dni pa je v temi zdrsnil iz lestve, ko se je baš spravljal spat« — padel je itn si polomil rebra. Leči jo ga sedaj težko ranjenega v bolnici. Ali je še treba boljših dokazov klerikalne 'krščanske ljubezni do bližnjega? Volilni boj za Delavsko zbornico je pri kraju. Ko to pišemo, so rezultati za vso Slovenijo že znani. Sijajno se je tudi topot izkazalo mariborsko do- Iz seje občinskega sveta. Dne 5. februarja se je vršila občinska seja, za katero je vladalo med občinstvom veliko zanimanje. Prvokrat po preobratu je bila galerija premajhna. Župan, ki je otvoril sejo ter se opravičeval, zakaj ni sklical seje, katkor je zahtevala opozicija, je priznal, da je napravil marsikatere pogreške, pa je mnenja, da vzlic temu ni povoda za novo opozicijo in se pritožiti pri velikem županu, ki mu je dal zato veliki nos. K eitanju zapisnika se je oglasil k besedi s. Koren ter ugotavlja, da se je v zadnji seji razpravljalo o nekem predlogu, da se naj razpišejo ljubljanske občinske volitve, da preneha enkrat sam. demokratsko gerentstvo. Predlog je bil soglasno sprejet. V časopisju «e je pa navajalo, da je za takšen predlog glasovul tudi soeijalistični občinski odbor. Mene na seji ni bilo. Gotovo bi za razpis volitev tudi glasoval, dodal bi pa, da se hkrati zahteva takojšnja sprememba volinega reda. ki je edini povzročitelj sedanjega nevzdržnega stanja ljubljanske občine. Nadalje je sprožil s. Koren dva predloga glede mestne elektrarne, to glede prodaje starega aluminija in bakra, in radi odklopitve električnega toka v Kirbiševi hiši na Lavi. Glede zapisnika še ugotavlja, da se še mora nahajati tajni zapisnik iz zadnje seje. Naj se dostavi tudi ta zapisnik vsem klubovim načelnikom. Na vrsto pride dnevni red, ki ga je zahtevala opozicija. Besedo dobi obč. odbornik dr. Goričan (radikal). V kratkem utemeljevalnem govoru navaja vse, kar večini ni dišalo. Na to predlaga nezaupnico županu. Veliko razburjenje pri demokratih. Sodr. Koren je .nato dodal še sledeče: Večina sedanjega občinskega sveta, takozvami N. B., je bila izvoljena na podlagi krivičnega volilnega reda. Izglodalo je, kakor da je ta večina eno-dušna in enotna. Pokazali so se pa že znaki dela nesoglasja v tej večini. Mene iz srca veseli, da ise je pojavila vrst N. B. opozicija, katere posledi- občinskem ■se ta opo-Govornilk omenil, da iz ca bo, da se bo delovanje v svetu oživelo. Škoda je, da zicija že ni prej pojavila, opozicije g. Dr. Goričan je se v socijalnem oziru ni ničesar storilo. Omenil je zgradbo stanovanjskih hiš. Odkar imamo skrajno slab stanovanjski zakon, katerega so ravno Vaši pristaši v parlamentu sklenili, se občuti stanovanjska beda od dneva do dneva hujše. In če so že Vaši pristaši v parlamentu tako kratkovidni, potem morajo pa občine skrbeti, da bodo vedeli deložiranci, ikam se maj vsele. Medklic demokratov. (»Radikali so krivi tega zakona«). Koren: Vi vsi skupaj se lahko za nos primete, ker so v parlamentu vse vaše stranke zastopane in ste za slab Stanovanjski za/kon soodgovorni. Odobravanje galerije. Smeh med občinskimi odborniki. Omenil sem že, da ste bili na podlagi krivičnega volilnega reda izvoljeni. Vsaka krivica se prej ali slej maščuje. Tako se maščuje tudi na vas, ker se N. B. na celi liniji kiha. Naš boj gre v glavnem za tem, da se morajo vse stranke prepričati in spoznati, da je treba volini red spremeniti. Potem bodo spet v občinskem svetu zastopane stranke po pravih svojih močeh. Nimam osebno ničesar proti županu. Moje nezaupanje se izraža proti sistemu, iki vlada v sedanjem občinskem svetu. Na to sta govorila režimska občinska svetnika dr. Božič in Prekor-šek. Naenkrat nastane v občinski sobi velika tišina. Sodrug Koren, kot načelnik gasilnega društva, naznani, da je nastal v tovarni testenin velik požar, ter da ue more nadalje sodelovati v občinski seji. Nato se je občinski svet razšel. Prihodnja seja vtegne biti vsled načelnih debat, ki bodo razčistile sedanji položaj občinskega sveta, še bolj izanimiva. Za enkrat je pač rešil demokrate — ogenj. Hrastnik. V četrtek, 4. febr. se je vršil pri nas tako 'dobro obiskani shod, kot ga že dolgo ni bilo v Hrastniku. Rudarji, steklarji in kemični delavci ;so prišli pod vtisom svoje pomembne zmage pri volitvah v Del. zbornico polnoštevilno na shod, da protesti rajo proti zavlačevanju rudarskega vprašanja in proti reduciranju delavcev. Govornik s. Štukelj je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Za njim so govorili ss. Verden, Malovrh in Oberčkal. Delavstvo je na tem shodu soglosno in ponovno poudarjalo, da se izaveda, da je bilo le »v znamenju enotnosti mogoče znnagti v Del. zbornico in da je potom enotnosti mogoče osvoji it tudi trboveljsko občino. Končno je bila sprejeta tudi sledeča resolucija k vprašanju starostnega zavarovanja rudarjev in kovinarjev: »1. Delavci zaposleni v rudarski in plavžarski industriji odločno zahtevamo, da ostanejo bratovske skladniče v rokah prizadetega delavstva in da se omeji sodelovanje podjetnikov — kot neizogibno zlo — samo na kontrolo poslovanja 'bratovskih skladnic. Delavstvo zahteva v vodstvo krajevnih odborov in glavnega odbora -dvotretjinsko večino. Predsednik mora biti delavec. Rrudar.sko in kovinarsko delavstvo v tem vprašanju ne more popuščati. '2. Sedanja razdeljenost delavskega, bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja na več bolniških blagajn in delavskih zavarovalnic je za eel