Poštnina pavšalirana. 12. ¥ Ljubljani, dne 4, februarja 1921. Letnik III. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenegf. deželne vlade za Slovenijo» 'tfgebiaa: Pori? iia nabiranje milih darov za pogorelce v Osojniku. — Iz „Službenih Kovin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Izpremembe in dopolnitve v začasni uredbi o popolnitvah in izpietnembah v organizaciji uprave fondov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 12. avgusta 1920. — Pravilnik o pravicah in dolži« stih pomočnikov delegatom ministra za finance pri finančnih delegacijah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. Uredba o konservatoriju v Beogradu. Odločba o plačevanju davka na poslovni promet in obnnega davka po poljedelskih zadrugah ob uvozu, oziroma izvozu. Odločba, s katero se dovoljuje prost uvoz sladkorja iz inozemstva in prosta prodaja sladkorja. — Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se občini Dobrovi dovoljuje pobiranje 7000/Ono doklade. Naredba deželne vlade za Slovenijo o dopustni povišbi najemnin. — Razglasi osrednje vlade: Pojasnilo glede taks za navadne vloge. Obvestilo o obveznicah vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Razglas, da je delniška družba „Skladišna i otpremničko d. d.“ s >edežem v Zagrebu pripuščeua k poslovanju v Sloveniji. — Razglasi deželna vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas o oddaji restavracije v zdraviliškem domu v Dobrni. Razglas poverjeništva za uk in bogočastje glede izpremembe naslova državni obrtni šoli v Ljubljani. Izkaz daril. Vojaške pokojnine — pravilno pošiljanje vlog. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 29. januarja 1921. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro : Izpremembe v osebju. Razglas glede zdravljenja dijakov v državnih bolnicah. Oklic glede mesečnika „Zdravje“. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 9. do dne 16. januarja 1921. RazgLs, da je oskrbna taksa v ženski javni bolnici v Novem mostu in v občinski javni bolnici v Krškem zvišana. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Izpremembe v osebju. Razglas, da je popis blaga, ki bi se bil moral izvršiti za plačilo davka na poslovni promet, začasno ustavljen. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Št. 640/ pr. Dne 17. oktobra 1920. je v Osojniku, občina Semič pri Črnomlju, požar upepelil enindvajset po sestnikom 16 hiš in 75 gospodarskih poslopij in hlevov, vso hišno in gospodarsko opravo, živež, obleko in perilo. Škoda znaša nad 2 milijona kron, zavarovalnina pa le 14.800 K. Ker so pogorele! v hudi bedi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, razpisujem s tem nabiranje miiih darov po vsej Sloveniji. Darove sp j (jemala v Ljubljani poverjeništvo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa jih sprejemajo vsa okrajna glavarstva in politične ekspoziture, potem mestni magistrati v Celju, Mariboru m Ptuju. V Ljubljani, dne 25. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Vodja: dr. Pitamic s. r. Is „Slnžbeslii Novin kralfevtae Srba, Hmta f Slovenaca“. Številka 18 z dne 26. januarja 1921.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 15. novembra 1920., s katero se Hilarij Vodopivec, odsekovni šef generalne direkcije neposrednjih davkov, imenuje za oddelnega načelnika te direkcije za Hrvatsko, Slovenijo, Banat, Bačko in Baranjo v činu načelnika II. razreda. Zapisnik o 89. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 14. maja 1920. številka 19 z dne 28. januarja 1921.: • Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 1. decembra 1920., s katero se ustanavlja vojaška svetinja v spomin na vojno osvoboditve in ujedinjenja 1914.—1918. leta. Številka 20 z dne 29. januarja 1921.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 27. januarja 1921., s katero se dr. Kosta Kumanudi, narodni poslanec in profesor na pravni fakulteti univerze v Beogradu, imenuje za ministra za finance. Zapisnik o 5. redni seji ustavotvorne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 17. januarja 1921. Številka 22 z dne 1. februarja 1921.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 22. decembra 1920., s katero se imenujejo pri generalni direkciji carin za inšpektorje: Dušan Mitrovič, inšpektor iste direkcije in voditelj mariborske carinarnice, po službeni potrebi; Kosta Ivanovič, inspektor iste direkcije v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani; Mi- hajlo Ačimovič, upravnik i. razreda ljubljanske carinarnice, s sedežem v Mariboru; za glavnega revizorja Danilo Boglič, revizor iste direkcije v Koprivnici, s sedežem v Mariboru, po službeni potrebi. Objava ministrstva za notranje zadeve, da je knjiga „Geschichte des Weltkrieges“, ki jo je izdala na Dunaju firma „Verlag für vaterländische Literatur“, v naši državi prepovedana, ker obseza pan-germansko tendenco zoper interese naše države. Zapisnik o 6. redni seji ustavotvorne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 25. januarja 1921. 34» V imenu Njegovega Veličanstva I?C!5-fc:K»£l. I., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mi Äl Razglašene v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 2, izdanih dne 3. januarja 1921. — Uredbo z dne 12. avgusta 1920. glej v Uradnem listu pod št. 398 iz leta 1920. Za korespondente se smejo izjemoma in po sklepu upravnega odbora imenovati tudi oni, ki nimajo šolske kvalifikacije, določene v členu 79. zakona o ustroju uprave fondov, in uradniškega izpita. Največja plača za zvaničnike je 3000-— dinarjev, za sluge pa 2400— dinarjev na leto. Člen 12.se izpreminja ter se glasi tako-le: Uradniki smejo napredovati tudi nekvarno členu 81. zakona o upravi fondov. Člen 13.se izpreminja ter se glasi tako-le: Glavna kontrola in njeni organi pri upravi fondov imajo te-le dolžnosti: a) V zmislu členov 55. in 57. zakona o ustroju glavne kontrole morajo v teku poslovnega leta kontrolirati : 1. ) izvrševanje proračuna uprave fondov po določilih zakona o državnem računovodstvu; 2. ) vse prejemke in izdatke pri vseh državnih in javnih fondih, ki jih upravlja uprava fondov po točki 1. člena 5. zakona o svojem ustroju; 3. ) vse prejemke in izdatke pri vseh glavnicah in denarjih občinskih, okrajnih in okrožnih, cerkvenih, samostanskih in drugih korporacij, ki jih upravlja uprava fondov po točki 2.. člena 5. zakona o svojem ustroju, v kolikor te glavnice in ti denarji niso čisto zasebnega značaja. 4. ) Kontrolo rednih pokojnin pri pokojninskih fondih, ki jih upravlja uprava fondov po pooblastilu in specialnih zakonih (uradniški, učiteljski in svečeniški fond), izvršujejo organi glavne kontrole tako-le: Uprava fondov sestavi točen se-znamek vseh pokojnin, ki se sedaj izplačujejo pri njeni blagajni in — ko ga krajevna kontrola pregleda in overi — izvršuje uprava fondov v naprej vsakega meseca redna izplačila pokojnin v znesku, označenem v tem seznamku, brez poprejšnje specialne overitve posameznih nalogov, dokler ne nastopi izprememba, ki po dotičnem zakonu vpliva na višino in trajanje pokojnin. Če taka izprememba nastopi, se mora po prejšnjem pregledu in prejšnji overitvi krajevne kontrole vpisati v omenjeni seznamek. Vsa ostala — izredna — izplačila iz teh fondov, tudi če bi se opirala na pristojne odloke, mora poprej pregledati in overiti krajevna kontrola. Če stanje poslov preiskuje glavna kontrola, določi v krajevni kontroli pri upravi fondov več računskih pregledovalcev, ki jim obenem opredeli področje glede na tu razloženo svojo pristojnost. b) Bilance in račune o izgubi in dobičku uprave fondov pregleduje glavna kontrola povsem po predpisih členov 99. in 100. zakona o ureditvi uprave fondov. Za členom 13.se dodaja nov Vse ostalo delo in vse druge posle uprave fondov, določene v točkah 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. člena 5. zakona o ustroju uprave fondov, kakor tudi posle uprave, za katerih opravljanje se pooblašča uprava fondov v členu 1. izprememb in popolnitev zakona o ustroju uprave fondov itd. (glej prilogo št. 3.finanč- nemu zakonu za leto 1920./1921.*), nadzira kontrolni! odbor uprave fondov po členih 87. in 92. zakona o ustroju uprave fondov. Za tem členom naj se vstavi nov Člen 13. b, ki se glasi: Upravni odbor uprave fondov se pooblašča, da sme pri obnavljanju uničenih knjig uprave svoje sklepe, s katerimi ugotavlja stanje aktiv in pasiv, opirati ne samo na listine in knjige, določene v členih 2., 42., 47. in 69., točki 7., zakona o ustroju uprave fondov, ampak tudi na druge listine in na ohranjene postranske knjige, ki se vodijo o poslih uprave fondov. Prehodno določilo. Za členom 16.se dodaja nov Člen 16. a, ki se glasi: Te izpremembe in popolnitve stopijo v veljavo, ko jih kralj podpiše; obvezno moč zalcona pa dobe z dnem, ko se razglase v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Našemu ministru za trgovino in industrijo naročamo, naj jih razglasi, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njih izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njih, vsem in vsakomur pa, naj se jim pokoravajo. V Beogradu, dne 13.novembra 1920. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve: Mil. R. Vesnič s r. Minister za promet: dr. Korošec s. r. Minister za pravosodje: M. P. Trilkovič s. r. Minister za notranje zadeve: M. Draškovič s. r. Minister za verstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance: K. Stojanovič s. r. Minister za gradbe: J. P. Jovanovič s. r. Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Minister za agrarno reformo: dr. H. Križman s. r. Minister za vojno in mornarnico: general Branko Jovanovič s. r. * Člen 1. slove: Poleg poslov, določenih v členu 5. zakona o ustroju uprave fondov z dne 8. junija 1898. z iz-premembami in popolnitvami z dne 21. februarja 1906. in z izpremembami in popolnitvami z dne 14. junija 1910. in ob splošnih pogojih, določenih s tem zakonom, se pooblašča uprava fondov, da opravlja tudi te-le poste: 1. ) Na podstavi vrednostnih papirjev (lombardski posli), državnih ali po državi zajamčenih, daje posojila. 2. ) Eskontira in reeskontira menice in devize s tremi podpisi, izmed katerih je eden večjega domačega zavoda. 3. ) Na podstavi gotovine, menic ali vrednostnih papirjev izvršuje posle žirovnih in tekočih računov, izdaja čeke, nakaznice ali akreditive. Depot menic, na katerega podstavi se otvarja tekoči račun, mora biti za 25 % večji nego znesek otvorjenega računa. 4. ) Kupuje in prodaja vrednostne papirje za tuj račun. 5. ) V zmislu člena 5., točke 3., zakona o ustroju uprave fondov sprejema v obrestovan j e glavnice v gotovini na vložne knjižice, na blagajniške liste, ki nosijo obresti, in na tekoči račun. 6. ) Izvršuje plačila in izplačila kuponov, ako jim je rok za izplačilo potekel, pa niso še zaštarani. 7. ) Sprejema in hrani gotovino, vrednostne papirje in druge vrednosti. Minister za pošto in brzojav: dr. M. Drinkovič s. r. Minister za gozde in rudnike: I. Kovačevič s. r. Minister za narodno zdravje: Ž. Rafajlovič s. r. Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r. Minister za prehrano in obnovo dežel: R. jojič s. r. Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: dr. L. Markovič s. i\ Naredbe osrednje vlade. 35. Na podstavi člena 32. a, navedenega v členu II. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./1921.Z dne 21. avgusta 1921., predpisujem nastopni Pravilnik o pravicah in dolžnostih pomočnikov delegatom ministra za finance pri finančnih delegacijah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu.* Splošna določila. Člen 1. Delegatom ministra za finance v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu se dodeljuje pomočnik delegata ministra za finance kot strokovni računo-kontrolni organ, ki po določilih člena 6. zakona o državnem računovodstvu nadzira pravilno izvrševanje državnega proračuna o razhodkih in dohodkih tako pri finančnih delegacijah in njih podrejenih napravah kakor tudi pri vseh cblastvih dotične pokrajine, ki izvršujejo državni proračun. Člen 2. Čin in plača pomočnika delegatu ministra za finance sta enaka činu in plači odsekovnega šefa glavnega knjigovodstva pri generalni direkciji državnega računovodstva. Člen 3. Pravice in dolžnosti delegatovega pomočnika so te-le: Delegatov pomočnik a) vodi nadzorstvo in kontrolo o otvarjanju in za-tvarjanju kreditov; b) vodi! nadzorstvo in kontrolo, da se ne vrše proračunske prekoračitve in prenašanja iz partije v partijo, razen virementov, dovoljenih z zakonom (točka 5. člena 44. in člen 71. zakona o državnem računovodstvu), kakor tudi da se ne izvršujejo izdatki izvun proračuna; c) skrbi, da je generalna direkcija državnega računovodstva poučena o finančnem stanju delegacije kakor tudi o plačilih vseh državnih oblastev v območju dotične delegacije (člen 7. zakona o državnem računovodstvu); č) skrbi, da vsi izvršujoči uradi, finančna ravnateljstva, računovodstva pokrajinskih vlad in specialna računovodstva (računovodstvo direkcij državnih železnic, pošte in brzojava itd.) pravočasno računovodstvu finančne delegacije predlagajo mesečne izkaze o razhodkih in dohodkih; nadzira, da računovodstvo finančne delegacije pravočasno pošilja mesečne pregledne izkaze o dohodkih in razhodkih po celokupnem proračunu dotične pokrajine (člen 5. zakona o državnem računovodstvu in člen 17. uredbe o provizorni ureditvi delegacij ministrstva za finance); d) skrbi, da se po veljavnih predpisih redno pregledujejo vse državne blagajne v območju delegacije kakor tudi specialne blagajne (pošte in brzojava, železnic, carinarnic itd.) in da po svojem preudarku sam izvršuje izreden pregled omenjenih blagajn kakor tudi pregled poslovanja vseh računovodstev; * Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št.8, izdanih dne ^.januarja 1921. e) po potrebi daje vsem oblastvom natančnejša navodila, kako naj sestavljajo projekte proračunskih predlogov. Izvrševanje proračuna. Člen 4. Ko se proračun odobri, vodi delegatov pomočnik nadzorstvo, da se takoj razpišejo — otvorijo krediti (adrepartirajo) po vseh strokah in vseh oblastvih, ki izdajajo naloge za nakazila (doznake). Krediti se za sedaj po dosedanjih predpisih dotične pokrajine otvarjajo obenem za vse leto, in sicer v mejah odobrenega proračuna. Istotako se stalni nalogi za nakazila (plača, najemnina, glavne uradne povprečnine itd.) ne smejo izvrševati, preden je proračun odobren. Člen 5. Za naknadne in izredne kredite je postopek isti kakor za redne proračunske kredite. Člen 6. Virementi so dovoljeni po poprejšnji odločbi predsednika (bana), oziroma poverjenika, pokrajinske vlade in po sporazumu z delegatom ministra za finance med pozicijami ene partije, razen pri onih pozicijah, kjer je to s finančnim zakonom prepovedano (člen 71. zakona o državnem računovodstvu). Nekvarao členu 17. zakona o državnem računo vodstvu se smejo virementi vršiti tudi med posameznimi proračunskimi partijami enega poglavja, ako je to s finančnim zakonom za to leto dovoljeno. Člen 7. j Če se tekom leta pokaže, da je eden ali drugi proračunski kredit za materialne izdatke nezadosten, mora delegatov pomočnik napotiti dotično računovodstvo, naj po pristojnem ministru pravočasno zahteva povišbo kredita od ministra za finance iz proračunskih rezervnih kreditov (člen 27. zakona o državnem računovodstvu). Člen 8. Delegatov pomočnik mora računovodstvo zlasti opozoriti na člen 28. zakona o državnem računovodstvu, po katerem male potrebe, ki so določene, da se posebno imenujejo v pozicijah, zadevajo rezervni kredit „za male neimenovane potrebe“. Izdatki iz odstavka 2. člena 28. zakona o državnem računovodstvu istotako zadevajo ta rezervni kredit, ako se ne morejo pokriti ne iz rezervnega kredita ne z virementom. V obeh primerih je treba kredit zahtevati po pristojnem ministru od ministra za finance. Člen 9. Za one manjše izdatke, ki se po svojem bistvu niso mogli vpoštevati pri sestavi proračuna, se uporablja rezervni proračunski kredit po členu 29. zakona o državnem računovodstvu (posmrtne četrti so v novih pokrajinah določene pri kreditu za pokojnine). Člen 10. Dolžnost delegatovega pomočnika je, da tedensko nabavlja izkaze o stanju gotovine od vseh državnih blagajn in naprav, ki zbirajo državne dohodke, in da skupno vsoto gotovine po vrstah denarja takoj priobčuje generalni direkciji državnega računovodstva — odseku glavne državne blagajne (člen 7. zakona o državnem računovodstvu). Člen 11. Delegatov pomočnik mora na koncu vsakega meseca obvestiti generalno direkcijo državnega računovodstva (odsek glavne blagajne) o skupni vsoti izdatkov za prihodnji mesec po zahtevah pristojnih nakazovalcev v vsej pokrajini (člen 7. zakona o državnem računovodstvu). Člen 12. Ves presežek državne gotovine nad vsoto (maksimum), ki ga sme ena blagajna imeti v kasi, se izroča blagajni finančne delegacije (v Hrvatski: državni blagajni, v Sloveniji: deželni blagajni, v Dalmaciji: pokrajinski blagajnici, v Bosni in Hercegovini: zemaljski blagajnici) na tekoči račun ali pa poštnemu uradu za poštno hranilnico na tekoči račun (čekovni račun) ali podružnici Narodne banke. Višino vsote (maksimum), ki jo sme ena blagajna imeti v kasi, določa delegat ministra za finance. O vsaki izročeni vsoti dotične blagajne obvešča takoj finančno delegacijo delegatov pomočnik, ki strogo pazi, da se to izvršuje. Člen 13. Delegatov pomočnik vodi nadzorstvo, da vsi izvršujoči uradi za vsak minuli mesec najkesneje do 10. dne prihodnjega meseca računovodstvu redno pošiljajo mesečne izkaze o razhodkih in dohodkih kakor tudi o ostalih prejemkih in izdatkih z vsemi listinami vred, kakor se to godi po dosedanjih predpisih. Vsa računovodstva (računovodstvo finančnih ravnateljstev in ostala računovodstva kakor tudi računovodstva železniških direkcij, pošte in brzojava itd.) morajo od dne, ko prejmejo mesečne izkaze, pa najkesneje v petnajstih dneh poslati računovodstvu finančne delegacije sumarne preglede po proračun-skih partijah in pozicijah o ustvarjenih dohodkih in izvršenih razhodkih za vsako ministrstvo posebe. kakor tudi o vseh prejemkih in izdatkih iz tekočih ra-čupov. Vsi ti mesečni izkazi o dohodkih in razhodkih se morajo pri računovodstvu finančne delegacije vknjiževati sumarno po vsaki partiji in poziciji v kontrolnik kredita po priloženem obrazcu. Člen 14. Delegatov pomočnik vodi nadzorstvo, da raču-■ovodstvo finančne delegacije v najkrajšem času vknjiži vse mesečne obračune tako po proračunskih partijah in pozicijah, naknadnih in izrednih kreditih kakor po tekočih računih; potem pa. sestavi sumarni mesečni izkaz razhodkov in dohodkov za vso pokrajino, v katerem navede: a) ostanek gotovine iz prejšnjega meseca pri finančni delegaciji in ostalih kasah; e) vse dohodke po proračunskih partijah in pozicijah; c) vse prejete vsote za troške (dotacije) od: glavne državne blagajne, davčnih, solarskih itd. uradov, železnic, pošte in brzojava in drugih finančnih delegacij, podružnice Narodne banke, pri čemer je točno označiti, katerega dne in pod katero številko vložnega zapisnika, od katerega obla-stva in kakšna vsota se je prejela; č) vsa izplačila po proračunu po oddelkih, poglavjih, partijah in pozicijah v oni vrsti, kakor je določeno v proračunu; d) ' vse vsote, poslane v odplačilo dolga glavni dr- žavni blagajni, podružnici Narodne banke, drugim delegacijam itd., pri čemer je točno označiti številko naredbe, višino vsote, datum in oblastvo, ki se mu je vsota poslala; e) izplačila iz naknadnih in izrednih kreditov po specialnih nalogah, pri čemer je točno označiti, po kateri odredbi D R br......., komu in kolika vsota; f) ostanek gotovine: pri finančni delegaciji, pri ostalih kasah. Mesečni obračun podpiše poleg delegata in šefa delegacijskega računovodstva tudi delegatov pomoč-mik; pošlje se najkesneje do zadnjega dne nasled-*jega meseca generalni direkciji državnega računovodstva — odseku glavnega knjigovodstva. Člen 15. Delegatov pomočnik vodi nadzorstvo, da se ne vrše prekoračitve proračuna in izdatki izvun prora-euna. Nobena kasa ne sme izplačevati ničesar brez ■aloga, prejetega po pristojnem računovodstvu. Nalogi za nakazila (doznake) se smejo izdajati v enem mesecu do ene dvanajstine kredita, dovolje-*ega za osebne izdatke. Za stanarino in aktivitetno doklado, v kolikor se te ne izplačujeta mesečno, za službeno obleko in za materialne izdatke, določene bodisi s pogodbo, bodisi s predpisom, s sodno odločbo ali razsodbo, in ki se morajo več nego za eno dvanajstino plačati v naprej (zavarovanje zoper požar, zakupnine zgradb, nabava kurjave in razsvetljave, nabava potrebščin za kaznilnice itd.), se smejo izdajati nalogi za nakazila (doznake) tudi mad eno dvanajstino, toda v mejah dovoljenega proračuna ali specialno dovoljenega kredita. Za protivna postopanja odgovorne osebe so poleg disciplinarne kazni po členu 6. zakona o državnem računovodstvu in členu 6. uredbe o organizaciji mi-«istrstva za finance odgovorne tudi za povračilo škode državni kasi, v kolikor ne bi bilo tudi kazenske odgovornosti. Člen 16. Listine za izvršitev nakazila po specialnih nalogih generalne direkcije državnega računovodstva se takoj pošiljajo tej direkciji — odseku glavnega knjigovodstva — v odplačilo dolga. Pri izplačilu se jemlje priznanica v duplikatu; ena se pošlje generalni direkciji državnega računovodstva, druga pa ostane pri blagajni, ki je izvršila izplačilo, kot dokaz izplačila. Člen 17. Delegatov pomočnik vodi nadzorstvo, da ne sme biti pri kasah začasnih izdatkov, razen začasnih izdatkov v zmislu člena 131. zakona o državnem računovodstvu. Člen 18. Delegatov pomočnik vodi nadzorstvo, da se ves presežek gotovine v kasi finančne delegacije izroča podružnici Narodne banke na tekoči račun ali tam, kjer to določi generalna direkcija državnega računovodstva. Člen 19. Delegatov pomočnik vodi nadzorstvo, da se o vseh prejetih ali izdanih vsotah po tekočem računu (prejemki in izdatki železnic, pošte in brzojava, podružnic Narodne banke itd.) še takoj isti dan, ko je bila vsota prejeta ali izdana, obvesti generalna direkcija državnega računovodstva — odsek glavnega knjigovodstva. Člen 20. Vsi proračunski krediti, če se do konca poslednjega meseca, s katerim se dokončuje proračunsko leto, ne angažirajo po določilih člena 74. zakona o državnem računovodstvu, se zatvarjajo in noben izdatek se ne sme več angažirati na račun preteklega proračunskega leta. Izdatki, za katere so se že izdali nalogi za nakazila (doznake) do poslednjega dne proračunskega leta, se smejo izplačevati do konca drugega meseca prihodnjega proračunskega leta. Izdatki, angažirani, toda ne nakazani, nego prijavljeni do poslednjega dne proračunskega leta, se smejo nakazovati do konca prvega meseca, izplačevati pa do konca drugega meseca prihodnjega proračunskega leta, skladno s členom 75. zakona o državnem računovodstvu, in sicer v breme dotične partije in pozicije. Zato je dolžnost delegatovemu pomočniku opozoriti vse nakazovalce, vsa poverjeništva, ravnateljstva in vse direkcije železnic, pošte in brzojava itd., naj najkesneje do poslednjega dne proračunskega leta sestavijo seznamek onih angažiranih kreditov, ki do tega dne niso mogli biti nakazani. Ta seznamek v treh izvodih mora obsezati: a) komu, za kaj, kje, po kateri proračunski partiji in poziciji in koliko se mora izplačati iz državne kase; b) zakaj izplačilo do konca proračunskega leta ni bilo odrejeno. Te seznamke morajo podpisati po vsaki stroki pristojni nakazovalci s šefi dotičnih računovodstev ter jih v treh izvodih takoj poslati pristojnim ministrom, ki jih predlože ministru za finance v odobritev. Čim minister za finance odobri seznamke, se vrnejo pristojnim nakazovalcem v nadaljnji postopek kakor pri rednih kreditih. Člen 21. Izjema od prejšnjega člena sme biti za one angažirane in prijavljene izdatke v omenjenem roku, ki se nanašajo na neizdane plače, na pravne obveznosti proti tretjim osebam, ustanovljenim z izvršnim sodnim odlokom ali z odlokom državnega sveta ali glavne kontrole; na obveznosti, ki izvirajo iz pogodb, sklenjenih do konca predposlednjega meseca proračunskega leta, ali na izvršitev že dejansko pričetih gradbenih ali železniških del, strogo v mejah teh potreb, skladno s členom 76. zakona o državnem računovodstvu. Tako angažirani in prijavljeni izdatki se smejo nakazovati do konca drugega meseca prihodnjega proračunskega leta, izplačevati pa do konca tretjega meseca prihodnjega proračunskega leta v breme dotične proračunske partije in pozicije. Po tem roku se taki izdatki ne smejo izplačevati ne iz proračunskih, oziroma naknadnih in izrednih, ne iz rezervnih kreditov (člen 77. zakona o državnem računovodstvu). Člen 22. Krediti, ki se ne uporabijo v rokih, določenih v prejšnjih dveh členih teh pravil (členi 74., 75., 76. in 77. zakona o državnem računovodstvu), se smatrajo za zapadle — zatvorjene in noben izdatek, najsi bi bil angažiran pravočasno v zaključenem proračunskem letu in nakazan v zaključenem proračunskem letu, se ne sme izplačati v breme kreditov zaključenega proračunskega leta. Člen 23. Izdatki, ki so bili tekom proračunskega leta pravilno angažirani in pravilno nakazani do konca računskega leta po predpisih členov 74., 75., 76., 77. in 79. zakona o državnem računovodstvu, pa iz kakršnihkoli vzrokov niso mogli biti plačani v zgoraj označenih rokih, se smejo izplačevati iz državne gotovine, in sicer, če na koncu računskega leta vsak uakazovalec (nakazujoče oblastvo) sestavi v treh izvodih seznamek izdatkov, pravilno nakazanih, pa še ne izplačanih do prvega dne četrtega meseca proračunskega leta, ter te seznamke po pristojnem ministru pošlje ministru za finance v odobritev. Minister za finance odredi po takem seznamku za vsak konkretni primer izplačilo, skladno s členom 80. in s točko 3. člena 41. zakona o državnem računovodstvu. Izplačane listine iz državne gotovine se pošiljajo glavni državni blagajni v odplačilo dolga. Za taka izplačila se jemljejo priznanice v duplikatu; ena ostane pri blagajni, ki je izvršila izplačilo, druga pa se pošlje glavni državni blagajni. Člen 24. Delegatov pomočnik mora v zmislu členov 59. in 60. zakona o državnem računovodstvu opozoriti nakazovalce, naj se strogo drže predpisanih pravil za uporabljanje kreditov; vsak njih nepravilni in nezakoniti postopek mora priobčiti ministru za finance. Sestava proračuna. Člen 25 Ker je dolžnost vseh ministrov, pa tudi nakazujočih oblastev, da med letom zbirajo gradivo za sestavo proračuna za prihodnje leto. da v postavljenem roku in po specialnih zakonih dotičnih ministrstev in njih naprav in po odredbah ministrstva za finance sestavijo predlog proračuna tako, da morajo ti predlogi obsezati vsa pojasnila po formalni, zakoniti, materialni in računski strani (člen 9. zakona o državnem računovodstvu), mora delegatov pomočnik obračati pozornost na to ter izdajati potrebna pojasnila in navodila v toliko, v kolikor računovodstvu dotičnih oblastev ne bi bile jasne naredbe, izdane po ministru za finance. Člen 26. Preden se predlogi proračuna pošljejo dotičnim ministrom, pregleda in se uveri delegatov pomočnik, ali se je pri sestavi postopalo po zakonitih predpisih (členi 9., 10., 11., 14., 16., 17., 18. in 19. zakona o državnem računovodstvu) in po izdanih odredbah; če se ni postopalo tako, zapiše svoje opombe na predlogu samem. Zaključna določila. člen 27. Delegatov pomočnik poroča o predmetih, ki so mu naloženi, delegatu, ta pa potem izdaja potrebne odredbe organom delegacije in podrejenim finančnim napravam. Za druge resorte vroča delegat svoje zahteve in predloge pristojnim nakazovalcem. Člen 28. Če se mnenje delegatovo in pomočnika ne strinja, pošlje delegat sporni predmet v odločitev ministru za finance z obrazloženim poročilom obeh. Člen 29. Vsa poročila delegatovega pomočnika se pošiljajo ministrstvu za finance po delegatu. Člen 30. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. januarja 1921. V Beogradu, dne 25.novembra 1920. Minister za finance: K. Stojanovič s. r, 36. Uredba o konservatoriju v Beogradu * I. Naloga konservalorija. Člen 1. Konservatoriju v Beogradu je naloga, da daje učencem popolno izobrazbo iz umetnosti govora, tona in gibanja. Člen 2. Konservatorij ima: a) pripravljalni; b) nižji in c) višji odsek za posamezne glasbene predmete; razen tega: učiteljski (za učitelje glasbe na nižjih glasbenih in srednjih občih šolah), operni, dramski in baletni odsek, obsezajoč tudi vse predmete, ki so v zvezi z umetnostjo govora, tona in gibanja. Člen 3. Konservatorij v Beogradu se vzdržuje ob državnih stroških po proračunu, ki se določa vsako leto, razen tega pa še z dohodki iz šolnine, volil in daril. Konservatorij v Beogradu ne plačuje za svojo imovino nobenih javnih davščin. Člen 4. Konservatorij v Beogradu je pi>d vrhovnim nad-zoretvom ministrstva za prosveto. II. Pouk. Člen 5. Pouk na konservatoriju v Beogradu se deli na oddelke za solopetje (koncertno in dramsko), instrumente, glasbeno teorijo (kompozicijo), oddelke za glasbene učitelje (učiteljski odsek), oddelek za glumo in igro. Pouk za solopetje, posamezne instrumente, za glumo in igro je individualen. Oddelki se dele na tečaje: a) pripravljalni za klavir, violino in osnove solfeggijev; b) nižji in c) višji. Člen 6. Celokupni učni načrt konservatorija, njegovo porazdelitev in izvajanje kakor tudi pravila o notranji ureditvi predpiše minister za prosveto po zaslišanju glavnega umetniškega sveta. III. Učno osebje. Člen 7. Učno osebje konservatorija v Beogradu sestavljajo: 1. ) direktor, 2. ) profesorji, 3. ) suplenti, 4. ) učitelji in učiteljice, 5. ) začasni učitelji in začasne učiteljice. Profesorji, suplenti in učitelji se imenujejo na podstavi razpisanega konkurza konservatorijskega sveta in po zaslišanju glavnega umetniškega sveta s kraljevim ukazom. Vse drugo učno osebje imenuje minister za prosveto na predlog konservatorijskega sveta s predpisom. IV. Direktor. Člen 8. Direktor konservatorija v Beogradu sme biti oni, ki se je poleg izpričevala o višjem tečajnem izpitu (-zrelostnem izpitu) na srednji ali strokovni šoli in poleg izpričevala o opravljenem zrelostnem izpitu glasbene akademije ali konservatorija odlikoval in izkazal za uspešnega javnega delavca na polju glasbene umetnosti ter je na polju glasbenega pouka deloval najmanj pet let. Direktorja voli za tri leta konservatorijski svet izmed profesorjev te šole ter ga predlaga ministru za prosveto v potrditev. Direktor ima za nagrado mesečno doklado, ki jo določa minister za prosveto. V. Profesorji in suplenti. Člen 9. Za profesorja konservatorija v Beogradu sme biti imenovan oni, ki ima izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu glasbene akademije ali konservatorija ter je z javnim delovanjem dokazal, da uspešno in samostojno deluje v oni glasbeni stroki in onem glasbenem pouku, za katera se postavlja, če je kot suplent ali kot nameščenec za to stroko deloval najmanj tri leta na strokovni ali državni šoli. Kdor ima razen navedene kvalifikacije še posebno kvalifikacijo, ki dopolnjuje njegovo strokovno in splošno usposobljenost (pedagoški kurz, univerzo, mojstrsko šolo itd.), ali si je pridobil posebno umetniško reputacijo, sme biti imenovan za profesorja tudi s krajšim suplentskim rokom. Za profesorja in suplenta sme biti imenovan tudi oni, ki nima navedene formalne umetniške kva-liifikacije, če se na podstavi njegove osebne umetni- ške reputacije, ki jo ima, za to izjavita konservatorijski svet in glavni umetniški svet s tremi četrtinami glasov. Člen 10. Za suplenta konservatorija v Beogradu sme biti imenovan kandidat, ki ima izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu akademije ali konservatorija. Suplent sme postati profesor konservatorija v Beogradu, če mu na podstavi izkazanega učnega uspeha glavni umetniški svet prizna sposobnost in če je najmanj tri leta služboval za suplenta na konservatoriju v Beogradu. Suplentu, ki bi mu glavni umetniški svet po petletnem službovanju na konservatoriju ne priznal sposobnosti za profesorja, se štejejo službena leta in periodni poviški kakor učiteljem, če se kot potreben pridrži za učitelja na konservatoriju. VI. Učitelji in učiteljice. Člen 11. Če ne bi bilo dovolj profesorjev in suplentov za posamezne predmete na konservatoriju v Beogradu, sme biti imenovana za začasnega učitelja, oziroma začasno učiteljico, ona oseba, ki ima izpričevalo o dovršeni glasbeni šoli ali kvalifikacijo za učitelja glasbe na srednji šoli ali o nedovršeni akademiji ali nedovršenem konservatoriju za glasbo, ako se da iz teh izpričeval dognati, da kandidatova usposobljenost ustreza vsaj dovršenemu učiteljskemu odseku konservatorija v Beogradu. Člen 12. Stalen učitelj na konservatoriju v Beogradu sme postati začasni učitelj, oziroma učiteljica, če mu glavni umetniški svet na podstavi izkazanega učnega uspeha in na predlog konservatorijskega sveta prizna sposobnost za to in če je začasni učitelj najmanj tri leta poučeval na konservatoriju v Beogradu. Začasni učitelj, oziroma učiteljica, ki bi jima glavni umetniški svet ne priznal sposobnosti za postavitev za stalnega učitelja, oziroma učiteljico, tekom petletnega službovanja na konservatoriju, ne moreta nadalje službovati na konservatoriju v Beogradu. VII. Honorarno osebje. Člen 13. Poleg naštetih kategorij učnega osebja sc sme po potrebi na konservatoriju v Beogradu postavljati tudi honorarno osebje. Honorarno osebje, strokovno kvalificirano, se postavlja z naslovom honorarnega učitelja, oziroma honorarnega profesorja. To osebje sme imeti največ deset honorarnih ur na teden. Honorarno osebje se honorira po učnih urah. Višino honorarja določa minister za prosveto. Člen 14. Kvalificirani umetniki, naši ali tuji državljani, smejo biti postavljeni na konservatoriju v Beogradu po posebni pogodbi brez pravice do pokojnine. Člen 15., Vsi oni umetniki, ki imajo formalno kvalifikacijo, predpisano s to uredbo, ter se postavijo na konservatoriju, imajo pravico do priznanja onih službenih let, ki so jih prebili ob poučevanju na eni izmed umetniških šol v kraljevini, priznanih po državi. Člen 16. Vse ukazno in neukazno učno osebje konservatorija v Beogradu mora imeti na teden po šestnajst ur (izvzema se honorarno osebje, glej člen 13.), direktor pa štiri ure na teden. Ali naj se kdaj opusti to pravilo, o tem odloča minister za prosveto po zaslišanju glavnega umetniškega sveta. Če bi kdo izmed učnega osebja na konservatoriju v Beogradu prevzel več nego maksimalno število ur, dobiva za vsako nadštevilno uro honorar. Nihče izmed učnega osebja na konservatoriju v Beogradu ne sme nikakor in nikoli imeti ne na tej ne na drugi šoli skupaj več nego štiri honorarne ure na teden. VIII. Plače. Člen 17, Vse učno osebje na konservatoriju v Beogradu ima glede plač in pokojnine iste pravice kakor istoimensko učno osebje na srednjih šolah. IX. Tajnik. Člen 18. Po koncu šolskega leta postavlja minister za prosveto na predlog konservator!jskega sveta enega izmed ukaznih nameščencev za tajnika za prihodnje šolsko leto. Tajnik ima za nagrado mesečno doklado, ki mu jo določa minister za prosveto. Za tajnika konservatorija v Beogradu sme minister za prosveto postaviti tudi strokovnjaka, ki ni nameščen na konservatoriju, ako se za to pokaže potreba. X. Administrativno osebje. Člen 19. Na konservatoriju v Beogradu se imenujejo ti-le državni uradniki: administrator in po pokazani potrebi: blagajnik-ekonom, knjižničar in varih glasbenega muzeja in pisar. Razen tega pri pouku potrebno število repetitorjev. XI. Konservatorijski svet. Člen 20. Konservatorijski svet v Beogradu sestavljajo direktor in vsi profesorji. Svet razpravlja o vseh važnejših šolskih zadevah ter vroča svoje sklepe in predloge ministru za prosveto. XII. Učiteljska konferenca. Člen 21. Učiteljsko konferenco konservatorija v Beogradu sestavlja vse ukazno, neukazno in honorarno učne osebje. Učiteljska konferenca razpravlja o vprašanjih glede uspeha učencev in o pouku, svoje sklepe in predloge pa vroča ministru za prosveto po konservatorij skem svetu. XIII. Učenci. Člen 22. Učenci konservatorija v Beogradu so lahko obojega spola. Istočasno smejo biti tudi učenci drugega prosvetnega zavoda v Beogradu ali v okolici. Glede telesne sposobnosti učencev pri sprejemanju v šolo, izrednih in rednih učencev, privatnih učencev, ocenjevanju uspehov, glede izpitov, izpričeval se postopa po pravilih, ki jih predpiše minister za prosveto po zaslišanju glavnega umetniškega sveta. XIV. Vpisnina in šolnina. Člen 23. Višino vpisnine in šolnine na konservatoriju v Beogradu predpisuje minister za prosveto na predlog konservatorijskega sveta. Člen 24. Šolnine so oproščeni učenci ob istih pogojih kakor na srednjih šolah, če izpitna komisija konservatorija poleg gorenjih pogojev ugotovi še posebno sposobnost dotičnega učenca za glasbeni, oziroma glumaški ali baletni, razvoj. XV. Pravilnik. Člen 25. Vse natančnejše odredbe, ki izvirajo iz te uredbe, obseza pravilnik konservatorija v Beogradu. Predpiše ga minister za prosveto na predlog konservatorijskega sveta v Beogradu in po zaslišanju glavnega umetniškega sveta. Pravilnik ali posamezni njegovi deli se izpremi-njajo na isti način. XVI. Prehodne odredbe. Člen 26. Vsa premična imovina Glasbene šole (Muzičke škole) v Beogradu prehaja v last konservatorija. Izročitev in sprejem inventarja izvrši posebna komisija, ki jo določi minister za prosveto. člen 27. Sedanje učno osebje Glasbene šole v Beogradu, ki ima na podstavi te uredbe kvalifikacijo za profesorje, oziroma suplente, se imenuje za profesorje, oziroma suplente, konservatorija v Beogradu s kraljevim ukazom. Plača se mu izračunja po tej zako niti uredbi po številu let, ki jih je kot učno osebje prebilo na Glasbeni šoli v Beogradu, oziroma na bivši Srbski glasbeni šoli (Srpski muzički školi) ali na državnih šolah. Isiofako se ob istih pogojih s kraljevini ukazom postavlja za profesorje konservatorija tudi ono sedanje učno osebje Glasbene šole v Beogradu, ki je redoma dovi'šilo svoje glasbene študije v inozemstvu na akademijah ali konservatorijih ali pa ima kvalifikacijo za poučevanje glasbe na srednjih šolah ter je na Glasbeni šoli! ali bivši Srbski glasbeni šoli delovalo najmanj deset let. Sedanje učno osebje Glasbene šole v Beogradu, ki ima po tej zakoniti uredbi kvalifikacijo za stalne učitelje (učiteljice) ter je poučevalo na tej ali na državnih šolah najmanj popolnih petnajst let, se imenuje za profesorje konservatorija in plača se mu izračunja po tej zakoniti uredbi po številu let, v katerih je kot učno osebje delovalo na' tej ali na tej in na državnih šolah. Sedanje učno osebje Glasbene šole ali bivše Srbske glasbene šole v Beogradu, ki ima po tej zakoniti uredbi kvalifikacijo za stalne učitelje (učiteljice), pa ni kot uaio osebje na tej ali na tej in na državnih šolah delovalo popolnih petnajst let, kakor tudi ono učno osebje zgoraj navedenih glasbenih šol, ki je brez kvalifikacije za stalne učitelje (učiteljice), pa je kot učno osebje teh šol delovalo najmanj popolnih petnajst let, se imenuje za stalne učitelje (učiteljice) konservatorija v Beogradu, a plača se mu izračunja po tej zakoniti uredbi po številu let, v katerih je delovalo na teh šolah. Vse ostalo sedanje učno osebje Glasbene šole v Beogradu sme biti imenovano za učno osebje na konservatoriju v Beogradu na podstavi te uredbe po redni poti, ki velja tudi za ta nova imenovanja. Ob enakih okolnostih mu gre prednost. Člen 28. Dokler se pri ministrstvu ne ustanovi glavni umetniški svet, opravlja funkcije tega sveta specialna strokovna komisija, ki jo v ta namen ustanovi minister za prosveto. Člen 29. Dokler se ne sklene splošni zakon o vseh konservatorijih in glasbenih šolah v državi, se sme ta uredba uporabljati tudi na konservatorija v Zagrebu in Ljubljani glede stališev in pravic učnega osebja in izenačitve s kategorijami učnega osebja na srednjih šolah v teh pokrajinah. Člen 30. Ta uredba velja od dne, ko jo podpiše ministrski svet. Tedaj prestanejo veljati pravila Glasbene šole v Beogradu, ki jih je odobril minister za prosveto dne 5. julija 1919., Pr.br. 11.842. Ministrski svet je povsem sprejel to predloženo uredbo o konservatoriju v Beogradu. V B e o g r a d u, dne 20. decembra 1920.; U br. 2488. Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve: Mil. R. Vesnić s. r. Namestnik ministra za promet, minister za gradbe: J. P. Jovanovič s. r. Minister,za pravosodje: M, N. Trifkovič s. r. Minister za notranje zadeve: M. Draškovič s. r. Minister za verstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance: K. Stojanovič s. r. Minister za zunanje zadeve: Mil. R. Vesnič s. r. Minister za gradbe: J. P. Jovanovič s. r. Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za kmetijstvo in vode: dr. Vclizar Jankovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Minister za agrarno reformo: dr. H. Križman s. r. Minister za vojno in momamico: general B. Jovanovič s. r. Minister za pošto in brzojav: dr. M. Drinkovič s. r. Minister za gozde in rudnike: N. Kovačevič s. r. Minister za narodno zdravje: živ. RaSajlovič s. r. Minister za socialno politiko: dr. Kukovec s. r. Minister za prehrano in obnovo dežel: Jojič s. r. Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: dr. L. Markovič s. r. 37, Odločba o plačevanja davka na poslovni promet in obrtnega davka po poljedelskih zadrugah ob avoza, oziroma izvoza.* Gospod minister za finance je odredil z odlokom z dne 16. decembra 1920., št. 26.610., da se zveze poljedelskih zadrug in njih zadruge, ki so že oproščene davka na poslovni promet, opra-ščajo plačevanja tega davka pri carinarnicah ob uvozu, toda za vsak posebni uvoz morajo prej zahtevati dovolilo. Kar se tiče izvoza živi jenskih potrebščin ali drugih proizvodov, ker je to trgovina, morajo zadruge za ta posel plačevati, obrtni davek po splošnih določilih. Prošnje za ta specialna dovolila se vlagajo pri generalni direkciji neposrednjih davkov. Iz pisarne generalne direkcije neposrednjih davkov v Beogradu, dne 16. decembra 1920.; št.26.610. 3S* Odločba, s katero se dovoljuje prost uvoz sladkorja is inozemstva in prosta prodaja sladkorja.** Ekonomsko-finančni komitet je sklenil v seji dne 13. januarja 1921.: Dovoljuje se prost uvoz sladkorja iz inozemstva in prosta prodaja sladkorja tako uvoženega iz inozemstva kakor pridelanega v državi. Na ves sladkor, uvožen iz inozemstva, se pri uvozu poleg predpisanih davščin pobira za vsakih 100 kilogramov monopolna taksa 200 dinarjev v srebru. Na sladkor, pridelan v državi v domačih tvorni-cah, se poleg državne trošarine v znesku 200 dinarjev pobira še monopolna taksa po 200 dinarjev v srebru za 100 kilogramov. Ta taksa se kakor državna trošarina pobira takrat, ko se daje sladkor v promet. Pobiranje te monopolne takse velja izza dne 14. januarja 1921. Iz generalne direkcije neposrednjih davkov v Beogradu, dne 17. januarja 1921.; št. 588. Naredbe deželne vlade za Slovenijo. 39. Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se občini Dobrovi dovoljaje pobiranje 700% ne doklade. Občini Dobrovi se naknadno dovoljuje pobiranje enkratne 700%ne občinske doklade na vse direktne davke razen dohodarine in plačarine, in sicer na podstavi davčnega predpisa za leto 1918., za po- * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 16, izdanih dne ^.januarja 1921. polno poplačilo dolga v znesku 90.000 K za novo šolo. V Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r. 40. Naredba deželne vlade za Slovenijo o dopustni povišbi najemnin. § L Določila te naredbe veljajo za vse območje deželne vlade za Slovenijo. § 2. Poleg redne povišbe najemnine, dopustne v toliko, kolikor je dovoljevala naredba bivšega avstrij-skega ministrstva za pravosodje in ministra za socialno skrbstvo z dne 26. oktobra 1918., drž. zak. št. 381, je počenši z dnem 1. februarja 1921. dopustna še nadaljnja izredna povišba, ki ne preseza pri stanovanjih 60%, pri trgovskih,-obrtnih in drugih poslovnih prostorih 100 % one najemnine, katera se je plačala ali bi se bila morala plačati dne 1. julija 1914. Ko se preračunja višina letne najemnine z dne 1. julija 1914., mora za podstavo služiti sirova (brutto) najenmina s postranskimi pristojbinami, odštevši le avtonomne dajatve. § 3. Stanovanja ali pa stanovanske dele, ki jih uporablja najemnik izključno le za poslovne prostore s tem, da izvršuje v njih trgovske ali obrtniške posle ali pa svobodni poklic odvetniški, notarski, zdravniški, zobnotehnični in podobno, je smatrati z ozirom na izredno dopustno povišbo najemnine za poslovne prostore. § 4, • Povišba podnajemnine za stanovanske dele (mesečno sobo) vsled določil § 2. te naredbe je prepovedana. § 5. S to naredbo se izpreminjajo določila naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje in za socialno skrbstvo o varstvu najemnikov z dne 26. oktobra 1918., drž. zak. št. 381, in naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. septembra 1919., št. 747 Ur. L, v kolikor so določila teh naredb v nasprotju z določili te naredbe. § 6. Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Uradnem listu. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 1. februarja 1921. Vodja deželne vlade za Slovenijo: dr. Pitamic s. r. Razglasi osrednje vlade. Pojasnilo glede taks sa navadne vloge.* Podpisana direkcija je prejela od ministrstva za finance (generalne direkcije posrednjih davkov) dopis št. 13.760 z dne 24. decembra 1920. nastopne vsebine: Ker se uporaba drugega odstavka člena 15. zakona o taksah različno tolmači, pojasnjuje generalna direkcija posrednjih davkov to-le: Predpis drugega odstavka člena 15. zakona o taksah je zavisen od višine takse za navadno vlogo, ne pa od takse 0-50 dinarjev, ki je tam omenjena samo zato, ker je ob času, ko se je sklenil ta zakon, ta taksa resnično znašala 0-50 dinarjev. Ker znaša sedaj taksa za navadno vlogo 2 dinarja, velja za vsa pisanja s takso manjšo od te, izvzemši specialne takse, ki so s tarifo zakona o * Razglašeno v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 16, izdanih dne 24. ja-I nuarja 1921. taksah samo določene v manjšem znesku, predpis drugega odstavka člena 15. zakona o taksah. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 11. januarja 1921.; C br. 92. Obvestilo o obveznicah vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske* Na mnoga vprašanja, ki so došla generalni direkciji državnih dolgov ob žigosanju obveznic vo j-mih posojil bivše Avstrije in Ogrske, razglaša ta direkcija: Po členu 205. mirovne pogodbe z Avstrijo in člena 188. mirovne pogodbe z Ogrsko naša država s popisovanjem, žigosanjem in odjemanjem obveznic vojnih posojil ne prevzema nase niti ne priznava kakršnegakoli bremena, torej ne prevzema nobene obveznosti za ta posojila. Obveznice žigosa in jih zamenjuje s potrdili tako, kakor je to dogovorjeno z dotičnimi določili mirovnih pogodb. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 18. januarja 1921.; D br. 496. Št. 10.609/20. 206 Razglas. Delniška družba „Skladišno i otpremničko d. d.“ s sedežem v Zagrebu je pripuščena k poslovanju v Sloveniji ter sme ob določnih pogojih otvoriti podružnico v Mariboru. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Dr. Marn s. r. Kizolasi deželne vlade za Slovenijo, Izpremembe v esebjn. Z odlokom ministra za prosveto sta Friderik Rukavina in Pavel Golia poverjena z ravnateljskimi posli opernega, oziroma dramskega gledališča v Ljubljani. n c« i 1 1 Dr. Skaberne s. r. Veterinarski asistent Josip Kunc v Novem mestu je imenovan za provizomega državnega živino-zdravnika v X. činovnem razredu državnih uradnikov. Vinarski instruktor Jakob Malus v Mariboru je začasno upokojen. „ J Dr. Vrtačnik s. r. Št. 345. Razpis. Pri državnih toplicah v Dobrni se odda po javnem razpisu za zdraviliško dobo leta 1921. restavracija v zdraviliškem domu z delnim inventarjem ob nastopnih ponudbenih pogojih: 1. ) Ponuditi je temeljno najemnino poleg primerne odškodnine, oziroma obrabnine za inventar. 2. ) Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se restavracija sploh ne odda ali pa da se razpiše na novo. 3. ) Ponudbi je priložiti vadij v višini 10 % po-nudenega skupnega zneska v hranilni knjižici ali vrednostnih papirjih. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končnoveljavne rešitve svoje ponudbe. Ponudniku, kateremu se restavracija dodeli, se pridrži vadij kot kavcija' za izpolnjevanje najemne pogodbe, ki se bo sklenila z njim; ostalim pa se vrne. 4. ) Ponudbi je končno priložiti izkazila o strokovni usposobljenosti, državljanstvu, oziroma domo-vinstvu, in o zadostni višini obratne glavnice. Pismene in zapečatene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkovane, je vložiti do dne 1 4. februar j a 1 92 1. pri topliškem upraviteljstvu v Dobrni. V Ljubljani, dne 24. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za javna dela. Vodja poverjeništva: inž.Klinar s. r. Št. 5989/1920. Razglas poverjeništva za uk tu bogočastje glede izpremembe naslova državni obrtni šoli v Ljubljani. Dogovorno z ministrstvom - za trgovino in industrijo, oddelkom v Ljubljani, se s pričetkom II. semestra tekočega šolskega leta 1920./1921. ime državne obrtne šole v Ljubljani izpremeni v ime: Tehniška srednja šola v Ljubljani. Organizacija zavoda ostane ob tej izpremembi naslova povsem neizpremenjena. V Ljubljani, dne 27. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenije. Poverjeništvo za uk in bogočastje. Vodja poverjeništva: dr. Skaberne s. r. Št. 654/pr. 1921. Izkaz daril. Za pogorelce v Skorbi, občina Slovenja vas, okraj ptujski, so darovali: občina Ključarevci, okraj ljutomerski, ... 50 K, župni urad v Kapeli, okraj ljutomerski, . . 160 K, občina Kraljevci, okraj ljutomerski, ... 27 K, gospod Florijan Gajšek v Loki pri Žusmu . 30 K, gospod župnik Potovšek v Vojniku .... 500 K, skupaj . . . 767 K. Vsem darovalcem se izreka v imenu nesrečnih žrtev požara iskrena zahvala. Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani, dne 21. januarja 1921. Za vodjo poverjeništva: Kremenšek s. r. Št. III 23.227/20. Vojaške pokojnine — pravilno pošiljanje vlog. Vse posle glede odmere, nakazovanja in izplačevanja vojaških pokojnin za invalide, vojne vdove in sirote, upokojene gažiste in njih svojce je sicer že meseca septembra 1920. prevzela civilna uprava; vendar pa še vedno dohaja mnogo dotičnih prošenj in obvestil vojaški intendanci za Slovenijo v likvidaciji. Zato razglaša poverjeništvo za socialno skrbstvo vnovič, da je treba naslavljati: 1. ) vse vloge za odmero in nakazilo vojaških pokoj un na invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, šentpetrska vojašč-nica, in 2. ) vse vloge in vsa obvestila, ki se tičejo izplačevanja teh pokojnin (n. pr. izpremembo naslova, smrt upokojenčevo ali smrt družinskega člana itd.) na računski oddelek delegacije ministrstva financ (vojaške mirovni ne) v Ljubljani, šentpetrska vojaščnica (prej vojaška pokojninska likvidatura). V Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo. Za načelnika invalidskega oddelka: dr. Milavec s. r. Št. 327/vet. Izkaz 9 stanju živais&ih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 29. januarja 1921. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Obstoje: Slinavka in parkljevka. Brežice: Sevnica 2:4. Politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 1:6. Garje konj. Kočevje: Mala gora 1:1, Struge 1:1. Litija: Kolovrat 1:1, Šmartno 1:1. Ljubljana okolica: Ježica 1:1. Maribor: Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Pekre 1:3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1. Ptuj: Brato-nečice 1:1, šikola 1:1. Garje ovac. Celje, politična ekspozitura Mozirje: Ljubno 1:1. Luče 3:12. Solčava 2:8. Pasja steklina. Kamnik: Mengeš 1. Krško: Sv. Križ 3:5. Novo mesto: Šmihel-Stopiče 3:3, Velika Loka 1:1. Ptuj: Pobrežje 1, Ptujska gora 1, Sv. Barbara 1, Sv. Lovrenc 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Hodoš. Svinjska kuga. Brežice: Rigonce 1:1, Št. Peter pri Sveti gori 1:1, Videm 1:2, Zakot 1:1, Črnomelj: Cepljt. 1:1, Loka 1:2, Podzemelj 2:2, Stari trg 1:2. Konjice: Zreče 2:3. Litija: Krka 1:1, Ljubljana okolica: Vič 1:1. Ljutomer: Cven 1:2, Okoslavci 1:1. Veržej 1:1. Maribor: Gabernik 1:1, Jarenina 1:1, Jelovec-Malcole 1:2, Karčevina 1:2, Maina 1: 5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Ranče 1:2, Senarska 1:2. Spodnji Šentjakobski dol 1:4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Lenari v Slovenskih goricah 1:1. Novo mesto: Prečna 2:3, Šmihel-Stopiče 2:2, Toplice 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Petešovci 1:1, Za-mostje 1:20. Svinjska rdečica. Kranj: Stara Loka 1:1. Litija: Zagorje 1:1 Ptuj: Hajdin 1:1, Lancova vas 1:1. Radovljica: Kranjska gora 1:1. Perutninska kolera. Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju 1:8, Središče 1:9. Tuberkuloza govedi. Civilni komisariat Murska Sobota: Beltinci 2:2.. Melinci 1:1. Prestale so: Vranični prisad. Kočevje: Ribnica 1:1. Garje konj. Celje: Žalec 1:1. Svinjska kuga. Črnomelj: Božjakovo 1:1, Butoraj 1:1, Metlika 1:1, Suhor 1:1. Krško: Cerklje 2:2. Svinjska rdečica. Celje: Sv. Peter v Savinski dolini 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Murski Černci 1:5. Tuberkuloza govedi. Civilni komisariat Murska Sobota: Moravci 1:1 V Ljubljani, dne 29. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo. Po naročilu poverjeništva: Paulin s. r Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Izpremembe v osebfu. Sekundarij splošne bolnice v Mariboru dr. Stanko Ruprecht je imenovan za kirurškega asistenta istotam. „ „ , Dr. Orazen s. r. Št. 1102/21. Razglas. K naredbi ministrstva za narodno zdravje v Beogradu z dne 31. julija 1919., razglašeni v Uradnem listu dne 22. avgusta 1919., pod št. 602, glede zdravljenja dijakov v državnih bolnicah se dodatno pojasnjuje, da ta naredba po dopisu ministrstva za narodno zdravje z dne 18. januarja 1921., št. 1643, ne velja za bolnice izvun Srbije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Št. 1157/21. Oklic. Da bi se poljudni zdravstveni spisi čim bolj razširili med preprostim narodom in da bi bili pri-stopnejši zlasti delavskim slojem, je zdravstveni odsek sklenil, da se bo mesečnik „Zdravje“ odslej tiskal v izdatno pomnoženi izdaji in da se bo večje število izvodov brezplačno pošiljalo delavskim organizacijam, ki naj bi jih delile med svoje člane. Na-čelništva delavskih organizacij se vabijo, naj naznanijo zdravstvenemu odseku število izvodov, ki jih žele brezplačno prejemati. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Št. 1165. fadsas&S SKfc&Ji u äaleeljivtli feokmiM m esbijmčfB deželne ?laie m SIe?eai|®. (Od dne 9. do dne 16. januarja 1921.) 1 Okraj f I . j Občina 1 1 1 a 1 i Na novo obolelih j '1 1 O Umrlih Ostali v na- | daljnji oskrbi | P Brežice loze (Variola). Globoko i . 1 Sromlje i 1 Zabukovce .... 8 i 7 Celje Trbovlje i . 1 Laško 2 i 1 Sv. Krištof 2 2 Marija Gradec . . . 8 6 2 6 6 Dramlje 7 7 Št. Rupert 2 2 1 Ponikva 4 4 • j Št. Lovrenc .... I ■ i Jurblošter 2 2 Št. Lenart nad Laškim 1 i Griže 1 l 'j Dol 4 11 5 Velika Pirešica. . . 4 3 i 8 Mozirje 1 1 Ljubno 5 5 Št. Vid 1 1 Bočna 1 1 Celje mesto Celje 3 i 2 Konjice Hebenstreit .... 2 . 2 Žeče 2 i 3 Maribor mesto Maribor 1 i Sloveujgradec. Št. Janž 6 . 8 Skale 7 7 2 ! Šoštanj 2 Velenje 1 2 • 3 Trebušni tifus (Typhus abdominalis). Brežice Artiče 1 1 Brežice 11 11 Celje 1 Trbovlje 2 4 Št Pavel 1 1 Kamnik Domžaio 1 1 Kamnik 2 4 6 Šmarje 1 1 Krško Sv. Križ 4 i i 2 • Sv. Jernej 1 1 Ljubljana okolje» Vrhnika 3 3 Ljubljana mesto Ljubljana 6 i 7 Litija Moravče 1 i Maribor Slovenska Bistrica . i 1 Maribor mesto Maribor ...... i 1 Ptuj Strnišče i 1 Radovljica Begunje ... . . . i 1 Mošnje i 1 Sloveujgradec Slovenjgradec . . . 2 2 Gr i Konjice ža (Dysenteri Tepina a). i 1 Ljubljana mesto Ljubljana 2 2 Maribor Št Lovrenc . 1 1 Studenci . . . . il i Maribor mesto Maribor 3 3 Ptuj Črmožiče 1 1 Š k r 1 a Celje mesto tiča (S c a r I a t. i Celje K 3 r). i 3 1 Kamnik Podgorje 3 3 3 Kočevje Nova cerkev .... 1 1 Ljubljana mesto Ljubljana 4 4 Maribor mesto Maribor 2 3 5 Radovljica Kropa 1 i Dav Črnomelj i c a (Diphteri: Adiešiči l). 1 1 Celje Teharja 1 . 1 Kočevje Dolga vas 1 1 Ljubljana mesto Ljubljana 5 1 2 4 Maribor mesto Maribor 1 1 Novo mesto Dobrmče 2 2 . Sloveujgradec Vuzenica .... i 1 Murska Sobota Gaberje ...... ! 1 Tzekovei 1 1 Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro V Ljubljani, dne 26. januarja 1921. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Št. 621/21 in 978/21. 'Baagias. Ministrstvo za narodno zdravje ie dovolilo z odlokoma z dne 12. januarja 1921., št. 821 in z dne 19. januarja 1921 ., št. 1340, da se oskrbna taksa v ženski javni bolnici v Novem mestu in v občinski j&vni bolnici v Krškem zvišana tako-le: za III. oskrbni razred na . . 25 K, za II. oskrbni razred na . . 100 K, za I. oskrbni razred na . . 150 K. Zvišana taksa je veljavna izza dne 15. januarja 1921. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 27. januarja 1921. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istre v Ljubljani. Izpremssmfoe v ©se&Js. Josip Bajt, geometer pri evidenčnem uradu zernljarinskega katastra v Ljubljani I, je premeščen k evidenčnemu uradu v Brežicah. V območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani so imenovani: za respiciente finančne straže višji pazniki (naslovni respicienti) Ivan Dolinšek, Roman Dobnik, Anton Stropnik, Josip O š i n a, Ivan Štor, Fran Č o n č in Karel Sluga; za višje paznike finančne straže pazniki (naslovni višji pazniki): Anton Zemljič, Mihael Kocijančič, Friderik Belehar in Blaž Kovačič. Dr. Savnik s. r. Št. A I 6/8 ex 1921. Rasgias. Gospod minister za finance je z brzojavnim ukazom z dne 2. februarja 1921., št. 4191, začasno ustavil popis blaga, ki bi se bil moral za plačilo davka na poslovni promet izvršiti v zmislu tukajšr njega razglasa z dne 28. januarja 1921., št. A I 6/3 ex 1921., objavljenega v Uradnem listu št. 11 z dne 31. januarja 1921. Način popisa in rok za vložitev teh popisov' se objavi naknadno. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 3. februarja 1921. Delegat: dr. Savnik s. r. Razglasi drugih uradov in oblaste«. Cg I 21/21—1. 214 Oklic. Jernej Iršič je vložil zoper Franca Punger-schegga, posestnika v Pamečah, tožbo zaradi 54.812 K 30 v s pripadki. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 9. februarja 1921. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Ker je bivališče Franca Pungerschegga neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod dr. Avgust Schurbi, odvetnik v Celju, ki ga bo zastopal na njr ga nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Celja, oddelek L, dne 28. januarja 1921. A V 65/20. 170 3—3 Oklic, s k-terIm se sklicujejo zapuščinski upniki. Gospod Ivan M is le ta, zasebnik v Mariboru, Reiserjeva ulica št. 18, je dne 7. februarja 1920. umrl. Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 22. februarja 1 92 1. ob devetih v sobi št. 7 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 7. januarja 1921. A 530/19. 207 Poklic neznanih dedičev. Mijiaei Hribar, rojen leta 1847., pristojen v občino Sv. Krištof, vdovec, naposled rudar v Essnu na Nemškem, je dne 5. marca 1919. v Essnu umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod višji oficial Marinko v Laškem. Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek L, dne 15. januarja 1921. E 547/20—7. 205 Dražbeni oklic. Na predlog Slavka Molana, trgovca z vinom v Celju, bo dne 2 8. februarja 1921. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 7 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Kameno vi. št. 37: Označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 1000 K, zemljišča, cenilna vrednost 429 K 12 v, skupaj 1429 K 12 v. Najmanjši ponudek 952 K 75 v. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij znaša 143 K. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 20. decembra 1920. Št. 72/21. 212 Objava. Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Ludovik Perič z današnjim dnem vpisan v tukajšnji Imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. V Ljubljani, dne 29.januarja 1921. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s.r. Št. 281. 2—1 Razglas. Prošnje za pripustitev k državni preizkušnji za gozdno varstvo in tehnično-pomožno službovanje in k preizkušnji za lov in lovskovarstveno službovanje naj se vlože do dne 3 1. marca 192 1. pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Križanke). Pravilno kolkovane prošnje je opremiti v zmislu določil naredbe bivšega avstrijskega poljedelskega ministrstva z dne 3. februarja 1903., drž. zak. št. 30, oziroma št. 31. Preizkušnja bo meseca septembra 1921. pri gozdarskem oddelku v Ljubljani. Natančnejši rok se kandidatom, pripuščenim k preizkušnji, prijavi pravočasno. Gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, dne 29. januarja 1921. Št. 123/U. 208 Razpis, Pri državni posredovalnici za delo se odda mesto uradnega sluge z letno temeljno plačo 1200 dinarjev in z dnevnicami, ki gredo uradnim slugam. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože do dne ' 15. februarja 1921. pri podpisanem uradu. V njih je natančno navesti vso šolsko izobrazbo in dosedanja službovanja, priložiti pa jim je vsa dotična izpričevala. Invalidi imajo prednost. Državna posredovalnica za delo, osrednji urad v Ljubljani, dne 29. januarja 1921. Šef: Fran Erjavec s. r. 274 Proglasitve sa mrtve. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedcii pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske nsredbe z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Anton Osterman, rojen dne 14. julija 1887 , oženjen posestnik v Banji-loki št. 2. Odšel leta 1915. s 27. domobranskim pehotnim polkom na bojišče; izza meseca marca 1916. ni več glasu o njem. Žena Marija Osterman v Banjiloki št. 6, pošta Nova sela pri Kočevju. Ivan Sraolik, sodni oficiaivp. v Novem mestu. 13.1.1921.; T 137/20- 3. 1. septembra 1921. Jožef Florjančič, rojen dne 12. februarja 1872., oženjen posestnik na Sv. Yrhu. Odšel leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na bojišče ter je baje leta 1916. padel na dobrdobski planoti; od takrat vsaj ni več glasu o njem. Žena Terezija Florjančič na Sv. Vrhu št. 4, sodni okraj mo-kronošbi. Franc Bale, posestnik na Sv. Vrhu. 13. 1. 1921.; T139/20-4. 1. septembra 1921. Anton Sever, rojen dne 7. januarja 1891., posestnikov sin v Trebnji gorici št. 10. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na bojišče; potem ni več glasu o njem. Sestrična Ivana Turk, zasebnica v Trebnji gorici, sodni okraj višnjegorski. Franc Hočevar, posestnik v Trebnji gorici. 14. 1. 1921.; T 136/20-3. 1. septembra 1921. Ivan Bačnlk, rojen dne 30. junija 1873., posestnik v Zdenem št. 15. Odšel leta 1914. s 7. lovskim bata! j onom naf ronto; izza meseca julija 1916. ni več glasu o njem. Skrbnik Ignacij Keber, posestnik v G. mili št. 14. .... _ 16.1. 1921.; T 133/20-5. 1. oktobra 1921. Alojzij Tratar, rojen leta 1885., posestni-čin mož v Muhobranu št. 3. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom v vojno službo; izza dne 22. avgusta 1914. pogrešan. Žeua Ivana Tratar v Muhobranu št. 3, pošta Velika Loka. Josip Gerden, vulgo Klančar, v Martinj i vasi, sodni okraj trebanjski. 18. 12. 1920.; T 134/20- 3. 1, septembra 1921. Jari Cimerman. rojen dne 9. aprila 1883:, posestnikov sin v Medve-jak št. 66. Odšel leta 1915 z rezervnim poljskim topniškim polkom št. 6 na fronto; izza dne 9. oktobra 1918. pogrešan. Oče Janez Cimerman, posestnik v Med-vejab št. 46, občina Tržišče. - 2. 1. 1921.; T 135/20-3. 1. septembra 1921. Ferdinand Koren, j rojen leta. 1894., pesestni-‘ kov sin v Trebči vasi št. 13. 1 Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na fronto; izza dne 9. junija 1915. pogrešan. Oče Mihael Koren, posestnik v Trebči vasi št. 13, sodni okraj žužember-ški. — 4. 1. 1921.; T 120/20-7. 1. septembra 1921. ■_ Franc Kovač, j rojen dne 5. avgusta 1889., ! užitkarjev sin v Čimernem !j št. 3. Odšel leta 1914. s 27. pehotnim polkom na fronto; izza leta 1915. pogrešan. Oče Anton Kovač, užitkar v Oi-mernem. Jožef Novak, posestnik v Čimernem, sodni okraj radeški. 7. 1. 1921.; T124/20 3. 1. septembra 1921. [j Franc Grabljeveo, b rojen dne 2. novembra ij 1887., oženjen posestnik v Mirni peči. Odšel leta 1914. s 17. pehotnim polkom na fronto ter baje leta 1915. padel v Srbiji. Izza dne 16. marca 1915. vsaj ni več glasu o njem. Žena Marija Grabljevcc, posestnica v Mirni peči št. 14. Jožef Zupančič, osebenjek v Mirni pači št. 33. 4. 1. 1921.; T 107/20-2. 1. septeinbra 1921. Ivan Kapš, P rojen dne 18. decembra 1 1879., kočaričin mož v Hrelinu št. 4. Odšel pred 15 leti v Ameriko; njegovo zadnje bivališče je bilo: Sbantean 2700, St. Louis Min. Nord-Amerika. Že 10 let ni več glasu o n lem. Žena Frančiška KapŠ v Hrelinu št. 4, okraj črnomaljski. Peter Kapš v Hrelinu. 4. 1. 1921.; T 99/20-7. 1. marca 1922. Št. 10.810/1920. 202 Natečaj. Pomorska oblast v Bakru potrebuje za svoje urade 290 državnih zastav v razmerju 1%: 1, in sicer 110 zastav: 100 X 67 cm, 100 zastav: 150 X 100 cm, 64 zastav: 250 X 167 cm, 12 zastav: 300 X 200 cm in 4 zastave: 400 X 267 cm. Blago mora biti volneno (buratto), prvovrstno, barva pa na dežju neizpremenljiva. Vzorci s ponudbo vred naj se pošljejo na podpisani naslov najkesneje do dne 1. marca 1921. Pomorska oblast kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Bakru, dne-26. januarja 1921. Bazglas. 211 Na podstavi odločbe gospoda ministra za promet M. S. br. 1490 ž dne 13. januarja t. 1., skladno s členi 89. do 99. zakona o državnem računovodstvu, priredi direkcija za grajenje novih železnic dne 1. marca ofertalno licitacijo za trasiranje proge od Bihača do Zrmanje, in sicer normalnega tira dolgega 87 km. Pred licitacijo je položiti kavcijo 15.000 dinarjev v gotovini ali v državnih in po državi garantiranih vrednostnih papirjih. Inozemski državljani polagajo 30.000 dinarjev. Ponudbe se bodo sprejemale dne 1. marca t. 1. do dvanajstih v pisarni podpisanega oddelka, Gun-duličeva ulica št. 19. Ponudbe morajo biti v zapečateni kuverti, opremljene s predpisano takso, cene v njih pa morajo biti označene tudi z besedami. Pogoji se lahko vpogledajo vsak dan od desetih do dvanajstih v pisarni oddelka za trasiranje prog. » Iz pisarne oddelka za trasiranje prog, direkcije za grajenje novih železnic, v Beogradu, dne 20. januarja 1921.; št. 133. Št. 2414. 203 Objava. Podpisana carinarnica potrebuje pripravnike, ki imajo vsaj gimnazijsko maturo ali ki so dovršili šolo istovrstno z gimnazijo. S prošnjami se je treba prijaviti upravniku carinarnice. Plača znaša 1000 dinarjev na leto, draginjska doklada pa 12 dinarjev na dan. Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice, dne 28. januarja 1921. Razne objave, narodna banka Mesina Srbov, lirvalov in Slovencev. Na podstavi sklepa glavnega odbora Narodne banke z dne 3. januarja t. 1., št. 3626, odobrenega po ministrstvu za trgovino in industrijo dne 17. januarja 1921., IV. br. 140, se vzamejo iz prometa bankovci državne izdaje za 20 dinarjev, oziroma 80 kron. Narisek teh bankovcev na papirju je na licu in na hrbtu 140 mm širok in 82 mm dolg. Na licu n barva oljnato-rjava. Na vseh štirih oglih stoji, kakor na poštnih znamkah, številka „20“, pod temi številkami na levi v cirilici beseda „dinara“, na desni strani pa ista beseda v latinici. Naj izrazitejši del na licu je delo oranja: plug, dva vola, dva orača. Na vrhu je v cirilici in latinici natisnjeno: „Ministarstvo Finansija“ pod imenom sedanje naše kraljevine. Spodaj pa je natisnjeno z rdečo barvo: „Kpyiia 80 kruna kron“, pod tem v cirilici na levo: „Beograd, 1. Februara 1919“, na desno: „Ministar Finansija Dr. M. Ninčič (svojeročni podpis v cirilici). — Na hrbtu je barva rožasta. Na levi in na desni po en velik snop žita. Na sredini zgoraj je v latinici beseda „dinars“, pod njo, debelo, številka „20“ in pod to zopet v rdeči barvi: „upyua 80 kruna kron“; od tega na levo in desno po ena bankovč-na številka. Za te bankovce, ki se sedaj vzamejo iz prometa, se dobiva pri zamenjavi popolna vrednost v drugih bankovcih. Zamenjavali se bodo do vštetega dne 28. februarja t. 1. pri Narodni banki v Beogradu in pri vseh njenih podružnicah; od dne 1. marca do vštetega dne 30. aprila t. 1. pa samo pri Narodni banki v Beogradu. Po tem poslednjem dnevu izgube ti bankovci vsako vrednost ter se ne bodo več zamenjavali. Končno se še pripominja to-le: Ti bankovci se vzamejo iz prometa zato, ker so se pojavili v prometu tudi falzifikati, tako da je treba pri njih sprejemanju obračati nanje posebno pozornost, kar jemlje mnogo časa. Falzifikati, ki bi se pri pregledovanju našli ob zamenjavi, se bodo pridržali bre? zamenjave in z njimi se bo v posameznih primerih postopalo tako, kakor bo najprimerneje. V Beogradu, dne 25.januarja 1921.; št.2596 213 3—1 Uprava Narodne banke. 224 Vabilo na X, redni občni zbor delniške družba Kranjskih parnih opekaren v Trnovem pri Ilirski Bistrici, ki bo v nedeljo, dne 2 0. februarja 1921. ot, štirinajstih v Trnovem h. št. 84. Dnevni red: 1. ) Poročilo in predložitev računskega sklepa za. poslovni leti 1918. in 1919. po upravnem svetu. 2. ) Poročilo nadzornega sveta. 3. ) Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. ) Volitev upravnega sveta. 5. ) Volitev nadzornega sveta. * 6. ) Prememba pravil v tem zmislu, a) da se vpis družbe prenese v register v Trst; b) da se družbi izpremenita firma in sedež; c) da se zviša delniška glavnica zaradi povečave tvornice; č) da se delniška glavnica izpremeni v lire. 5{« * * Delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo najkesneje tri dni pred občnim zborom založiti svoje delnice v Trnovem h. št. 84 ali pa pri' g. drju. Danilu Majaronu, odvetniku v Ljubljani. Računski sklepi z dokazili in predloge se lahko vpogledajo v pisarni tovarne testenin v Ilirski Bi- sfrici- Upravni svet. Izprememba. Ustanovni občni zbor „Kovine, prve jugoslovanske metalurgične industrije, delniške družbe“ v Mariboru bo — namesto dne 3. februarja 1921. — dne 2 1. februarja 1921. ob desetih v Mariboru v poslovalnici družbe v Prešernovi ulici št. 2 z dnevnim redom, kakor je bil objavljen v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ št. 6 z dne 20. januarja 1921. V Mariboru, dne 31. januarja 1921. 220 Ustanovniki. Raziti društva. 223 „Društvo pečarskih delavcev in delavk“ se je razšlo, ker je imelo premalo članov. V Ljubljani, dne 3. februarja 1921. Anton Papež s. r„ bivši predsednik. , Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.