130 Ventil 17 /2011/ 2 Robotika, naø vsakdan – za vse ali øe vedno samo za tehnike VENTIL NA OBISKU Robotika je danes povsem domaœa beseda in veœina ljudi ve, kaj se pojmuje pod tem imenom. Œe pa bi æeleli dobiti natanœno definicijo, kaj je robot in kdaj se je prvi robot sploh pojavil, nekega natanœnega odgovora ne mo- remo dobiti. Øtevilni znanstveniki in strokovnjaki za robotiko navajajo veœ razliœnih definicij in tudi veœ datumov v preteklosti o zaœetku robotizacije. Beseda robot izhaja iz œeøke besede robota, ki pomeni garaøko, suæenjsko delo. V angleøœini se je zaœela uporab- ljati leta 1923, ko je bila prevedena gledaliøka igra Karla Œapka Rossum’s Universal Robots, ki govori o delavcih v tovarni, ki opravljajo teæka, enoliœna in monotona dela. Robotika definira robot kot mehansko napravo, ki opravlja doloœena najveœkrat ponavljajoœa se opravila, ki bi jih drugaœe opravljal œlovek. Vendar avtomat øe ni robot. Delo, ki ga opravlja robot, je vnaprej programirano, ponavljajoœe se in pogosto neprijetno za œloveka ali celo økodljivo njegovemu zdravju. Med takøna dela øtejemo na primer varjenje, barvanje, razna montaæna dela in podobno. Prva generacija robotov se je pojavila v 60-ih, ko so bili roboti stacionarne elektromehanske naprave øe brez zaznaval in brez moænosti predhodnega programiranja. Druga generacija se je pojavila v 70-ih letih in so jo predstavljali roboti z zaznavali in krmilnimi enotami, ki jih je bilo moæno programirati. Tretja generacija se je pojavila v 90-tih letih s sofisticiranim programiranjem, prepozna- vanjem in sintezo govora, lastnostmi umetne inteligence in drugimi naprednimi lastnostmi. Danes pa se sreœujemo s tako imenovanimi softverskimi roboti, ki naj bi avtonomno opravljali intelektualno delo œloveka. Revija Ventil v svojem poslanstvu pokriva tudi podroœje robotike. Ne toliko v smislu razvoja in izdelave robotov kot v pomenu uporabe robotike na zelo øirokem strojniøkem podroœju. Prav zato smo naprosili predstavnika podjetja ABB, da nam nekoliko veœ pove o samem podjetju in predvsem o tistem delu podjetja, ki pokriva robotiko. Spoøtovani g. Robert Logar, vodja poslovne enote robotika v ABB d. o. o., prosim vas, da za bralce revije VENTIL odgovorite na nekaj vpraøanj, da bolje spoznamo vaøe podjetje, njegovo dejavnost, poslanstvo in pomen v sloven- skem in globalnem prostoru. Predvsem nas zanima tisti del vaøega podjetja, ki pokriva podroœje robotike. Visokonapetostni odklopnik ABB Ventil: Prosim vas, da na kratko pred- stavite vaøe podjetje, vaøo kratico, njegove ustanovitelje, zgodovino, dejavnost, øtevilo zaposlenih pri nas v Sloveniji in v celotni korporaciji, vaøe trge, kupce in podobno. R. Logar: Skupina ABB je bila usta- novljena leta 1988, predhodnika sta øvedska ASEA (1891) in øvicarski Brown Boveri (1883). Danes smo delniøka druæba s sedeæem v Züric- hu, Øvica, s 124.000 zaposlenimi v pribliæno 100 dræavah. V Sloveniji je v podjetju ABB, d. o. o., 28 zaposle- nih. Kot eno izmed vodilnih svetovnih inæenirskih podjetij svojim kupcem pomagamo, da elektriœno energi- jo uporabljajo bolj uœinkovito, da 131 Ventil 17 /2011/ 2 VENTIL NA OBISKU poveœajo produktivnost in zmanjøajo negativne vplive na okolje na trajnost- ni naœin. To lepo pove naøe geslo: »Power and productivity for a better world.« Ventil: V Sloveniji je ABB øirøemu krogu ljudi najbolj prepoznaven po robotiki. Ali lahko na kratko predsta- vite øe druge produkte in storitve, ki jih podjetje ABB træi na globalnem trgu? R. Logar: ABB je v Sloveniji dejansko najbolj prepoznaven na podroœju elektroenergetike, sledi pa zagotovo podroœje robotike. ABB je sicer orga- niziran v pet poslovnih divizij: • produkti za energetiko, • sistemi za energetiko, • nizkonapetostni produkti, • avtomatizacija procesov, • diskretna avtomatizacija in po- gonska tehnika. Robotika je vkljuœena v divizijo dis- kretna avtomatizacija in pogonska tehnika. ABB pribliæno polovico svojih prihodkov (skupaj 32 milijard USD v 2010) ustvari na podroœjih energetike (produkti in sistemi), polo- vico pa na podroœjih avtomatizacije in pogonske tehnike. ABB-jev portfelj torej v grobem zajema: • elektriœne naprave, opremo in reøitve za avtomatizacijo proizvo- dnje elektriœne energije in indu- strijskih procesov, • produkte in reøitve za prenos in distribucijo elektriœne energije, • NN-produkte, • inteligentne sisteme za stavbe, • pogonsko tehniko (motorji, frekvenœni pretvorniki), • robote in robotske sisteme. Gre torej za zelo øiroko podroœje, veœ podrobnejøih informacij o naøih pro- duktih in reøitvah pa lahko najdete na naøih spletnih straneh (www.abb.si). Ventil: Dejavnost vaøega podjetja je povezana z robotiko, avtomatizaci- jo, energetiko in drugim. Verjetno ste prisotni v veœini industrijskih dræav na svetu. Naøtejte, prosim, glavne trge za vaøe produkte in pa dræave, v katerih ste kot znamka ABB z robotiko in av- tomatizacijo najbolj prisotni. R. Logar: ABB je globalno podjetje v pravem pomenu besede. S svojimi pro- dukti in storitvami smo prisotni v veœ kot 100 dræavah po vsem svetu. Naøi najveœji trgi so Evropa, Azija, Sever- na in Juæna Amerika. Pogled z robot- ske perspektive je sledeœ: s kar nekaj prednosti po øtevilu prodanih robotov vodita Nemœija in Kitajska, sledijo za- hodnoevropske dræave (Francija, Italija, Øpanija, Øvedska, ...), ZDA in Indija. Ventil: Prosim vas, da naøtejete de- javnosti, v katerih so vaøi roboti bolj prisotni kot drugi, in dejavnosti, v ka- terih ste manj angaæirani. R. Logar: V preteklosti so se izoblikova- le doloœene dejavnosti, v katerih smo bolj prisotni kot v drugih. V ABB smo tradicionalno moœni v livarnah, obratih za proizvodnjo plastike, lakirnicah, za spoznanje manj npr. v varjenju. Seveda to ne pomeni, da smo od doloœenih de- javnosti »odstopili«, ravno nasprotno. Pri ABB vidimo v tem velik potencial. Pravkar smo trgu predstavili nove tipe robotov, namenjene izkljuœno var- jenju, poleg tega øe dva nova robota, namenjena paletizaciji, skupaj s tremi vrstami standardnih prijemal, ki bodo za naøe kupce izredno zanimiva. Ventil: Kateri so vaøi glavni konku- renti pri nas v Sloveniji, kateri na tujih evropskih trgih in kateri na globalnih svetovnih trgih? R. Logar: Œe se omejimo na podroœje robotike, so naøi najveœji konkurenti znani »igralci« tako v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu: Fa- nuc, Yaskawa Motoman in Kuka, po- javljajo pa se tudi drugi proizvajalci industrijskih robotov. Ventil: Kako je z raziskovalno dejav- nostjo v podjetju ABB? Ali je skoncen- trirana v matiœni tovarni in pokriva vsa podjetja in vse dejavnosti iz centralne enote ali pa imate na raziskovalnem podroœju dislocirane enote po svetu in morda celo v Sloveniji? Hladno spajanje kovinskih izdelkov z industrijskim robotom ABB IRB6600 Novi paletirni robot IRB460 s serij- skim prijemalom – najhitrejøi paletir- ni robot na svetu 132 Ventil 17 /2011/ 2 R. Logar: ABB namenja za razvoj ve- liko sredstev – milijardo ameriøkih dolarjev letno. Oddelki za raziskave in razvoj (R & R) zaposlujejo 6.000 znanstvenikov in inæenirjev, sodelu- jemo s 70 univerzami po celem svetu. Œe naøtejem samo najpomembnejøe, so to: MIT (ZDA), Tsinghua (Kitajska), KTH Royal Institute of Technology (Øvedska), Indian Institute of Scien- ce (Indija), ETH (Øvica), Karlsruhe (Nemœija), AGH University of Scien- ce and Technology (Poljska). ABB R & R oddelki so torej razprøeni, v Sloveniji takega oddelka ni. Ventil: Æivimo v kriznih œasih, v go- spodarski krizi in recesiji. Kako vaøe podjetje preæivlja ta œas tu v Slove- niji in kako drugje, kako se otepate recesije in kaj je vaø nasvet za izhod iz gospodarske krize za podjetja, ki delajo na strojniøkem podroœju? R. Logar: Stabilnost ABB izhaja pred- vsem iz øirokega portfelja in prej naøtetih poslovnih divizij, ki vsaka na svojem podroœju nudi tehnoloøko napredne izdelke in reøitve. Nekega univerzalnega recepta za iz- hod najbræ ni. Definitivno pa poten- cial leæi v tehnoloøko zahtevnejøih izdelkih in reøitvah z visoko dodano vrednostjo, iskanju posebnih trænih niø in potreb, pravoœasnem vkljuœevanju v tehnologije, ki prihajajo, itd. Ventil: Vse razvite dræave v svetu, Evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za raz- iskave in razvoj oziroma za sofinan- ciranje raziskovalnih projektov. Ali se vaøe podjetje tu v Sloveniji prija- vlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem podroœju uspeøno in kaj vi menite o takønem naœinu sofinanciranja raziskovalno- razvojnega dela? R. Logar: Tudi v ABB, d. o. o., se vkljuœujemo v takøne projekte, v preteklosti smo jih nekaj æe izve- dli. Vedno v povezavi z zunanjimi partnerji oz. konœnimi uporabniki. Velikokrat pa smo kot dobavitelj vkljuœeni v projekt, ki ga sofinanci- ra EU ali Slovenija. Takøna podpora je vsekakor dobrodoøla, ovira so ad- ministrativni postopki, ki zahtevajo precej œasa in doloœeno stopnjo na- pora. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakøno je vaøe sodelovanje z univerzitetnimi in raziskovalnimi institucijami? R. Logar: Naøe sodelovanje bi lahko oznaœil kot dokaj uspeøno. Sodeluje- mo s tehniœnimi fakultetami Univer- ze v Ljubljani, viøje- in visokoøolskimi centri øirøe po Sloveniji, na Hrvaøkem in v BIH. S øtudenti opravljamo vaje, seminarske naloge, diplome, stro- kovno prakso. Izredno popularen je naø simulacijski programski paket RobotStudio, ki je za øole in fakul- tete brezplaœen. Poleg RobotStudia veœina fakultet in øolskih centrov uporablja tudi »prave« robote ABB v uœne namene. Ventil: V razvitem svetu so znani primeri, da uspeøna podjetja del raz- iskav prenesejo na univerzo, kamor podjetje za doloœen œas vkljuœi ene- ga ali celo veœ svojih raziskovalcev, ki skupaj z raziskovalci z univerze ali fakultete raziskujejo probleme za podjetje. Ali bi, po vaøem mnenju, takøna oblika sodelovanja pri nas lahko zaæivela? Montaæa solarnih panelov Sestava avtomobilskih karoserij VENTIL NA OBISKU 133 Ventil 17 /2011/ 2 R. Logar: Kot sem æe omenil, ABB ve- liko sodeluje z univerzami in inøtituti po svetu, v Sloveniji pa sodelovanja na tem nivoju øe ni. Za prihodnost puøœamo vse moænosti odprte … Ventil: Koliko inæenirjev ali pa morda celo doktorjev s tehniœnega podroœja je zaposlenih v vaøem podjetju in ko- liko ste jih zaposlili v zadnjih letih? Kakøen profil inæenirja v vaøem pod- jetju potrebujete, kakønega si æelite in kakøne pravzaprav dobite pri nas na slovenskem trgu? R. Logar: V podjetju imamo zaposle- nih 5 magistrov, 18 inæenirjev, 5 teh- nikov, od tega na oddelku robotike 5 inæenirjev in 3 tehnike. Profili inæenirjev, ki jih »producirajo« slovenske fakultete, nam naœeloma ustrezajo, morda bi si kdaj zaæeleli veœ praktiœnih in aplikativnih izkuøenj ter malce veœ »navzkriæne« razgleda- nosti med inæenirji elektrotehnike, strojniøtva in raœunalniøtva. Ventil: V danaønjem œasu brez inova- cij, patentov in izboljøav dolgoroœno ne more preæiveti nobeno podjetje, ki izdeluje za trg konœne uporabne izdelke. Kako vi vodite to podroœje, kako motivirate zaposlene in koliko inovacij se v vaøem podjetju porodi v enem letu? Ali ste na tem podroœju samostojni? R. Logar: Razvoj vodijo posamezne poslovne divizije. Lokalna podje- ABB-frekvenœni pretvorniki in elektromotorji tja pa aktivno sodelujemo z lastnim videnjem na podlagi izkuøenj iz iz- vedenih projektov in poznavanjem lokalnih trgov. Zahvaljujemo se vam za vaøe izœrpne odgovore in vam tudi v prihodnje æelimo veliko poslovnih uspehov. Prof. dr. Janez Tuøek Fakulteta za strojniøtvo Ljubljana VENTIL NA OBISKU