List 24.
Pomenki o novih časih.
Podobica s kmetov.
Pravoljub.    Se vunder zdi mi bolj veselo , Krepko poprime človek delo,
Od kar se treba nam ni bati, Pod palico tlačansko stati*
Zvijač.          Počakaj! tlake nisi odmetel,
In še pšenico boš desetel,
Prišlo bi bilo že na staro, Pa Madžar še odvrača kvaro.
Pravoljub.    Jez vem, de Cesar je pravičen, Bog tudi nikdar ni krivičen 5
Je Madžar take pa dobrote, Kaj bratje naši so sirote?
Dvomnek.     Pa govore od odplačila,
Sej s tem bo vunder huda sila;
Nej kmet še tak skerbno obrača, Gospodo vunder težko plača.
Pravoljub,    Ni lahko tukaj razsoditi, Pa mislim, up je ohraniti:
Ne bo težave kmetu obilne, Ne bo krivice knezu silne.
Dvomnek.     Kaj meniš od nove postave,
Zastran sosesk in e naprave?
Premalo, sodim, smo se učili, Kak bomo se gospodarili?
Zvijač.         Le čakaj; meniš, de župana
Te bo volila srenja zbrana5
Nobene ti ne bom poterdil, Ce bi s teboj celo se zgerdil.
v
Pravoljub.    Ce bi ti hotel nagajati,
Kot kdaj pisarji tam košati,
Ko srovost njih te je motila^ Te kmalo skušnja bo zmodrila.
Le misli:  delati je cesto,
In most postaviti na mesto,
Ak' nočeš, bodeš voz prevernil, — In kmalo misel spreobernil.
Dvomnek.     Res, pred so zaničvali kmeta,
Kot druz'ga Adama imel bi očeta;
Al j kmet zdej verje: vsi smo bratje! Gospod  spozna tud': vsi smo bratje!
Zvijač.          Res je, de v šoli so gospoda
Ravnali iz kmečkiga naroda,
De praša glava puhloznanska: Kje raste zemlja tam Ljubljanska?
So tudi mogle se preplesti,
Nositi ošabno se in vesti,
Tam kakor mestne gospodične Dekleta tud zagorelolične.
Dvomnek.     Je šola se poslovenila,
Za domačijo več bo učila?
Se čl ovek hotel mlad bi biti, '                            Si novih vednost pridobiti!
Pravoljub.    Nej praša kdo kar koli koga, Je šola vednosti podloga5
Pa še po šoli se je učiti,
Če hoče kdo se bolj zmodriti.
Možem je šola skušnja razna, Menitev med seboj prijazna;
Vedno skerbno premišljevanje, In pa podučnih spisov branje.
Dvomness.     Smo tak učeno modrovali,
Bi celi svet zravnati znali, —
Le ena reč nam  še ostane: Kdaj zopet ž ven k papir nastane?!
Podlipski.