Oar Write U. Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
1C "GLAS NARODA'
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (iiriead nedelj fai praznikov).
171) i 1
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
No. 300. — Stev. 300.
_—	Matter	žlrt, 1WI t th« Fort Offle« *S N«r *«rli N. under Act of Coocreei of Mmreh »r*. 1871.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 28, 19 39^CETRTEK, DECEMBRA7 I
Volume XLVII. — Letnik XLVIL
VELIK POTRES V TURČIJI
Z ZAPADNE FRONTE
Delavske vesti
Pennsylvanski governer ; in W P A
Arthur Jaine.^ governer države Pennslvanije, je obvestil \VA administratorja F. C. Harringtona, da mu bo tako
6000 ljudi mrtvih; strašno razdejanje
ANKARA, Turčija, 28. dec. V strahovitem ■ {j0j	.nQprijetno
potresu v zapadm Turčiji je bilo ubitih vec sto o-|sti , dokl(M 114. bo Za(iostil seb in porušena so bila cela mesta. V vzhodni in severni Anatoliji je bilo 7 hudih sunkov. ZVEZA Z MESTI JE PRETRGANA
I'o neuradnih poi.H-ilili je bilo ubitih najmanj 0000 ljudi, o.la zaradi prekinjenih brzojavnih in telefonskih zvez števili
v o
ji dolžnosti napram državi Pennsvl vatli ji. Harrington je rekel, da nima Pennslvania dovolj projektov za svoj«) \VPA kvoto, toda James pravi, da to nikakor nI res. pač je pa re-
Francoski
častniki
izprašujejo
nemškega
vojaka,
ki je bil
V je t
na znpadni fronti.
""I:i	inj«*nili brzojavnih in telefonskih zvez števila »-kakor nI res, pač je pa re-
mrtyd. m im>go,t. natančno dognati. Kot pravijo zadnja po-j,nil.af da WPA administracija .•oeila k, >o pn.da v Ankaro, j. bilo mesto -Erzingan, ki ima ^postavlja države, ki imajo i I>rvhiv*Uvvf popolnoma ponižno. Ubitih je bilo okoli republikansko upravo. Pred-
Relief v državi Ohio
Administrator WPA prevzema vso odgovornost. Država Ohio baje ne potrebuje nobenih nasvetov CIO in Workers Alliance.
in ono...
boje, da je pod razvalinami še mno-
epuoiiKansKo up vsem so prizadete, države Vermont, Maine, Michigan, Ohio
Boj proti sabotaži
WASHINGTON, D. C., 25. Ive. — Predsednik Roosevelt je rekel časnikarjem, da je dolžnost zvezne vlade sodelo-! vati tako z delavci kot z delo-
3<h> ljudi, t (h ta oblasti go \eč mrtvili.
Najhnjši potre, je bil v okolici Erzingana in Kemaha, kjer iu Pcmsvlvaitia, dočim dobe je 1.1 mrtvil, m m.jmanj loO ranjenih. Sk.ro vsaka vas v o-Xrbra>ka, Texas, Arkansas in koiiei je porušena.	(' ilifor
PREBIVALCI SO ZBE2ALI NA POLJE	^____
Prestrašeni prebivalci so iz svojih podirajočih se hiš zbežali na polje. Z 'v>akim potresnim sunkom se njihov strah po-večji, poleg tega pa še vlada hud mraz ter so jim šotori edino zavetje. Na kraj katastrofe so bila poslana zdravFla in živila in pomožna dela vodi osebno turški notranji minister.
POTRES SE JE PRIČEL ZGODAJ ZJUTRAJ
Zemlja >e je pričela tresti ob 2 ponoči in do 5 zjutraj je ,lajalei v boju proti >abotaži.
bilo m »dem inočnrih potresnih sunkov. Najprej ,o se porušili Delavci naj izženejo iz svojih
m umreti pri mosejah, nato pa so pričela poslopja padati v vrst saboterje, in s tem bo iz-
razvaline. podbita sabotaži glavna opora. AN KAKA, Turčija, 28. dec. — Na tisoče Anatalocev je si-	___
.,,„•1 jiivnoit-valo na »Iprli-m Mju in v lcdano mrzli burji. Sporazum med CIO i \ oja>ke * t raze in gasil>ki oddelki iščejo pod razvalinami inr-t\e in ranjence. Mnogo glavnih vodovodnih cevi je popokalo, železniški tiri in vijadukti so na mnogih krajih razdejani.
POSEBNO JE PRIZADETA POKRAJINA OB ČRNEM MORJU
Središče potresa je bila severna Anatolija in pokrajina ob t rnem morju. Velika Škoda je bila }>ovzročena v Samsunu, ki ima 33,(MX) prebivalcev in leži ob Črnem morju; v Sivasu, ki ima 114,000 prebivalcev, v Urdu, Tokatu, Amasiji, Jozgadu in družili mestih.
WASHINGTON, 1). ('., 14. dee. — Zadeva reliefa v državi Ohio in ohijskih mestih >to-pa Zopet V ospredje. Zdaj so se začeli prepirati, kdo je odgovoren za krizo, ki je bila dosegla v začetku tekočega me-se;*a svoj višek.
Kot znano, je bil pri predsedniku Rooseveltu John O-vvens, voditelj (TO, kateremu je predsednik obljubil, da bo poslal v slučaju skrajne >ile v Ohio vojaške kuhinje, ki bodo oskrbovale reveže z jedili, češ, tla Amerika ne sme pod nobenim pogojem dovoliti, da bi
kilo stradal.
Pozneje je rekel colonel F. <Harrington, da je on sam odgovoren za oddajo reliefnih del v Ohio in Pennsy lvaniji ter je pozval kritike, naj mu dokažejo, kdaj je spravljal relief v stik s politiko.
Guvernerju Johnu AV. Bric-kerju sta CIO in Workers Al liance trn v peti. Dejal je, da bo država Ohio sama urejevala svoje probleme in se ne bo prav nič brigala niti za nasvete niti za proteste Lewisovega Kongresa in Workers Al-' liance.
m
Finci vstavljeni
OJACENI RUSI SO VSTAVILI FINCE
STOCKHOLM, Švedska, 28. dec. — Ruska armada na sredrfji fronti je dobila ojačenja in je vstavila prodirajočo finsko armado, ki je bila oddaljena od važne murmanske železnice samo še 75 mili.
Fin? i so bili vstavljeni pri Suunijaervi jezeru, 50 m*U jugovzhodno od Liekse na ruski strani meje, toda Finci se vedno drže nekaj močnih postojank na ruskem ozemlju.
ŽELEZNICA ZELO VA2NA ZA RUSE
Murmanska železnica, ki pelje iz Ljeningrada v Murmansk in je dolga J»00 milj, je za Ruse največje važnosti, kajti po njej je mogoče pošiljati severni armadi vojaštvo in vojni ma-terjal. Oddelek 250 finskih vojakov se je na ski jih odpravil iz I,ie>ke v namenu, da predeče železnico.
FINCI SO BOMBARDIRALI ŽELEZNICO
Že pred enim tednom so j>o nekem poročilu Finski letalci 1 bombardirali železnico blizu Murmanska in so razdejali tir na razdaljo 12 milj. Ko so bili Rusi pri Snunijaervi jezeru po-li-njeni čez mejo, so naglo dobili ojačenja iji so mogli vstaviti Fince v n jihovem prodiranju čez mejo.
Crucible Steel Co.
Med jeklarji, ki so člani CIO in Crucible Steel Company v Pitssburghu, Pa., je bil po dolgotrajnih 'pogajanjih slednjič dosežen sporazum. Povelje za stavko 12,000 delavcev je bilo v zadnjem hipu preklicano. Prihodnji mesec bo izdelana nova pogodba, od katere bodo imeli delavci precejšen dobiček v obliki povišanih plač.
ROJAKOM SIROM ZDRUŽENIH. DRŽAV IN KANADE ŽELIMO SREČNO IN VESELO NOVO LETO — 1940.
Uprava "GLASA NARODA"
Nezaposlenost
Delavska tajnica Miss Perkins izjavlja, da se je meseca novembra povečalo število nezaposlenih za stotisoč. K temu je največ pripomgla izpre-niemba nevtralnostne postave ter spori med parobrodnimi družbami in mornarji. Meseca decembra je zadnja leta nara* slo število nezaposlenih za 300 tisoč.
Starostna
Pokojnina
KOLIKO JE MORAL PROSILEC DELATI IN ZASLUZITI?
Vojna na Iztoku
t FX KINO, Kitajska, 28. dec. — Kitajska vlada uradno naznanja, da so Kitajci od 1. do 25. decembra napadali na vseli frontah in da je bilo v teli bojih ubitih 43,800 Japoncev, nad G0,0(X) pa ranjenih. Kitajsko vrhovno poveljstvo tudi zavrača japonsko trditev, da jo bila kitajska zimska ofenziva preprečena. Kitajci še ni>o pričeli s svojo ofenzivo, ki ima za svoj cilj uničili japonske zveze za fronto.
Kitajci tudi pravijo, da Japonci ves čas? v bojih ob Jang-eeju izgube približno po dve i ladji na teden.
(To je tretji članek o Starostni pokojnini.)
Prosilec mora dokazati, da je delal po nekaj časa v vsakem izmed šestih koledarskih četrtletjih po letu IfMti in da je v vsakem teh čtrtletij zaslužil najmanj $50. "Četrtletje" pomeni razdobje treh me-ecev. Razdobja se začno 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra.
Tukaj je primer: — John Black, ki bo ta tncsec star (»5 let, je delal meseca januarja 1. 193 7 »Iva tedna, meseca aprila in septembra pa po en teden v garaži. I-et 1H3S je delal meseca marca nekaj časa v pletilnici in istotako tudi meseca avgusta in meseca decembra. Ali bo upravičen do mesečnih čekov leta 1940? I>A, kajti delal je nekaj časa v trimesečnem razdobju v šestih različnih četrtletjih ter je zaslužil v vsakem $50 ali več.
Najbolj značilno pri tem je, da zamore delavec delati tudi potem, ko je že dopoldnil starost 05 let. Čimdalje bo delal, temveč penzije bo dobil, ko bo nehal delati.
Penzije ne dobi, dokler dela
Postava je bila nekoliko spremenjena 1. januarja letošnjega leta ter imajo od te spremembe koristi osebe, stare nad t»5 let, ko so še vedno porabne za kakšno tlelo.
Vprašanje: Ali mora delavce prenehati delati, da dobi mesečno penzijo *
Odgovor: Da. Toda s tem ni rečeno, d;» mora že prenehati delati, ko je star (>5 let.
Vprašanje: Ali >e lahko vrne na delo oseba, ki dobiva starostno penzijo'
Odgovor: — Lahko se vrne, toda mesečnih čekov no bo dobival za mesec, <v katerih zasluži po $15 ali več pri delu, ki je pod okriljem (covered) tega načrta.
Kako se izračuna višino čeka?
Ce ste upravičeni do penzije, kako dozene social security board, koliko boste dobivali' Način je na prvi pogled zapleten, v resnici pa ni. Vpokojenec dobi kot temeljno vsoto 40 odstotkov od prvih $.">0 svojega povprečnega mesečnega zaslužka ter deset odstotkov plače, ki znaša nad $50 do $250 mesečno. Poleg tega dobi še en odstotek temeljne penzije za vsa-(Nadaljevanje na .'J. str.)
' Santa Claus" se je do smrti opekel
( 11ICAGO, 111., 23. dec. — V tukajšnji bolnišnici je podlegel opeklinam G3 letni Henry Ferhuys. Napravil se je bil za Santa Da tisa in prižgal cigareto. Pri tem je zapalil u-metuo brado.
j Farley ne vpošteva svojih nasvetov
! Pošnti department je že več tednov opozarjal javnost, naj pošilja božična voščila v zaprtih zalepkah, na katere je treba prilepiti znamko za tri een-
Tukajšnji župan George C. Blume je dobil od generalnega poštnega mojstra Farleya voščilo v odprti koverti. Na nji je bila seveda znamka za poldrugi cent.
Horthyjevo božično darilo
!• BERLIN, Nemčija, 25. dec. — Madžarski regent admiral llorthv je poslal nemškemu kanclerju Hitlerju več vagonov živil, namenjenih za nemške reveže.
Papež bo šel iz Vatikana
VATIKAN, 27. dec. — Kot pravijo vatikanska poročila, namerava papež Pij XII. spomladi obiskati razne italijanske Škofije.
Od
leta 1870, ko je italijan-ska armada zasedla Rim, ni noben papež zapustil Vatikana in stopil na italijanska tla, ra-zuu da je po lateranski pogodbi prednik sedanjega papeža papež Pij XI. vsako poletje nekaj mesecev bival na gradu iOandolfo, 15 milj iz Rima.
.Iutri pa bo papež Pij XII. |obiskal v Kvrinalu kralju Viktorja Emanucla in kraljujo E-leno, ki sta papeža prejšnji teden obiskala v Vatikanu.
Na fronti padli samo trije Angleži
PARIZ, Francija, 27. dec.— iN) vojaških poročilih so na za-padni fronti padli le trije angleški vojaki, odkar se je pričela sedanja vojna, v momari-|ci pa jih je bilo ubitih 2070, v zračni -iti j>a 438, skupaj torej 2511 v primeri s francoskimi mrtvimi 1434.
Izboljšanje
gospodar.
razmer
Trgovinski tajnik H. Hopkins je s tekočim letom povsem zadovoljen. — Plače so znašale sedemdeset tisoč milijonov dolarjev. WASHINGTON, I). C., 27. dec. — Leto 1939 je bilo vsplo. šnem zelo dobro, —- pravi trgovinski tajnic Harry Hopkins v svojem poročilu. — Vsepovsod je bilo opažati napredek in gospodarski podvig. V industriji, trgovini in poljedelstvu je bila dežela letos znatno na boljšem nego lani.
—	Evropska vojna ne izvaja na Združene države slabega vpliva, pri tem pa seveda ne -memo pozabljati, da je rešitev raznih pereč D i vprašanj odvisna v prvi vrsti cul nas samih. A ko se Evropa uničuje v bratomornem boju, ne smemo graditi naših upanj na to uničevanje.
Plače so znašale v tekočem letu skoro štiri tisoč milijonov dolarjev več nego lani ter so dosegle višino sedemdeset tisoč milijonov dolarjev.
—	Število nezaposlenih se je izza lanskega leta znižalo za poldrugi milijon. Navzlic temu je pa problem nezaposlenosti še vedno skrajno resen.
—	Industrijalna produkcija se je skoro za četrtino povečala. Posebno ugoden napredek je opažati v stavbinski industriji. Takega napredka ni bilo že izza leta 1930.
WASHINGTON, D. C., 27. dec. — Poljedelski tajnik Wallace je pojasnil sroj program j za prihodnje leto. Njegov govor je bil broadcastan po vseli | Združenih državah. Razpravljal je o dolžnostih farmerjev in o nalogah raznih vladnih agent ur, ki so s poljedelstvom v zvezi. Dotaknil se je tudi | razmerja med Ameriko in Evropo ter dejal, da tudi v Ameriki bijemo bitke, ki pa niso krvave in so namenjene splošnemu blagostonju. Žrtvam vojaških napadov- v zunanjem svetu najlažje na ta način pomagamo, da se ne vmešamo v vojno.
—	Z našim bojem v Ameriki skušamo odpraviti revščino in pomanjkanje, nezaposlenost, korupcijo v javnih uradih in pomanjkanje eksistenčne varnosti delav.-kega razreda.
Wallace ni omenjal evropskih držav po imenu, vsakdo pa ve, kam je moril, ko je govoril o nasilni politiki vlad, katere niso zadovoljne, da u-ganjajo nasilje v okrilju državnih meja, pač pa uganjajo tudi izven državnih meja roparsko in banditsko politiko pod pretvezo, da so upravičene do ozemlja, tržišč in naravnih virov drugih narodov.
Wallace-ov načrt zavrnjen
WASHINGTON, IX O., 24. dec.—Roosoevltov fiskalni oil-bor je zavrnil načrt poljedelskega tajnika Wallaeea, naj bi farmer j i zajameili višje ceno pomočjo posebnih nagrad v obliki certifikatov. Odl>or je izjavil, da bo predlog ponovno proučil, kar skoro pomeni, tla se ne strinja z načrti poljedelskega tajnika.
^t iXRODr1- N®w TofC
Thursday, December 28, 193$
SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL*
66
99
===== .. . > <3LAS NARODA
IfQJLCB Of IHI PIOFLI)
OvMd ud Po^Uaj^d »J
•LOfKNIC PUBLISHING COMTAKI
*	(▲ Corporation)
frank Safcsar, Pmtdwt	J. Lopate, 0m.
Plaoa of boatiw« Jt th# corporation art tddraaaea of above otgoera: •if WEST lttk STREET	NEW YORK, N. I.
46th Year
1S8UED EYBEI DAT EXCEPT BUNDATB 4ND HOLIDAIB
idvcrttmnt on Agreement
Ca ealo <ato veUa Uat aa Aaaariko In Kanada ............
Ca pol feo ................$8.00
Za toirt lata
|UC 'Za pol leu
Za New York aa c«to 1«U»
Za ik>I Ma .............
Za tnoaenatro aa ealo lata
eeeaoeaafaae • • a•
17 00 f3.BG 17.00
Yearly
N4BODA- IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV
ZZYZCM0I NIDIU 19
•OLi§ NAHODA", II« WEST 18th STREET, NEW TORE, N. I TELEPHONE; CHelaea t-lUI

POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST s tem, da imate vedno VNAPREJ pis-čano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Iz Jugoslavije
»»
AMERIŠKE REPUBLIKE IN "GRAF SPEE
I'ničenje nemško križarko "Graf fcjpee" ob južnoameriški obali je v nekakšni zvezi s pomorsko silo Združenih držav, dasi se zdi to na prvi polled skoro neverjetno.
Republika I'ruguay, ob čije obali je bila križfirka na Hitlerjevo povelje potopljena, je v vojaškem pogledu ena najšibkejših ameriškili republik. Na razpolago ima le par majhnih vojnih ladij, ki vrše skoro izključno le obrežno službo.
Ivrižarka "Graf Speo" <i je po neuspešnem boju z angleškimi vojnimi ladjami poiskala zavetja v urugvajskem pristanišču. I rugnavska vlada ji je dala par dni časa za popravilo škode, nakar bi si morala poiskati drugod zavetja. Kaj če • >i se križarka zanesla na svoje topove in lu so ne hotela pokoriti povelju uruguavske vlade? Kaj bi se zgodilo v tem slučaju?
Republika Uruguay je bila nedvomno pripravljena na to. Vlada v Montevideo je takoj vprašala Argenitno, Brazilijo in Združene države, če se sme zanesti na njihovo pomoč ter je dobila zadovoljiv odgovor.
< e bi se nemška križarka količkaj branila ali upirala, '»i priplule pred Montevideo brazilske in argentinske vojne ladje in bi nemškega poveljnika uljudno, toda ostro pozvale, i.aj se s svojo ladjo in moštvom odstrani. Za slučaj skrajne potrebe bi poslale tudi Združene državo nekaj svojih križark v južno 'vodovje.
Za s!al»otno južno-ameriško republiko Uruguay je stala torej sila — odločnost vseh ameriških republik, — ki -o je ne da omalovaževati in se je treba pokoriti njenemu povelju.
Iz tega je razvidno, da panameriška konferenca ni bila lar tako tjavendan, pač pa nekaj resnega, česar no kaže podcenjevati. Besede, spregovorjene na konferenci, se zamorejo vsak hip vresničiti.
Nezaslišan zločin v hrvatski vasi
,Y vasi Dvori št o pri Petrinji so te dni odkrili strahoten zločin, kakišnih se tudi v današnjih dneh ne dogaja irwnogo. Mož je u.). i I svojo no>ečo ženo in jo zr.kopal v goz ki pod gomilo kamenja potem, ko jo boreč so - smrtjo rodila otroka. Piod 14 dnevi jo iz Dvorišta ne nadno issginila kmoti;:-a Dujsa Gačeša. Mlada-in lopa žena jo bila ravno priti poro lom in sosedom so jo Čudno zdelo, da je kar na lepem izginila. Zlasti pa je bila v skrbeli njen m mati Stoja Ropa«", ki je često obiskovala hčerko in zeta. Ko jo vipraŠala Dušana C!ač<*Šo. kam je odšla njena hčerka, je ta dejal, da jo jo poslal k svojim sorodnikom v neko bližnjo vas. Ni pa hote! povedati, v katero vas. Ker pa -o Dujša le ni vrnila, je začela njena mati sumiti v zetove besedo, zlasti še, ker je vedela, da sta Dušan in IJujša zadnje čase živela v slabih odnošajih. Ko je" minilo dorset dni, odkar je Diijsa izginila, jo mati od zeta energično zahtevala, naj pove, kje jo
hči, sicer bo obvestila orožnike. Zet jo obljubil, da bo naslednjega dno sam odšel po ženo. Toda starka s tem ni bila zadovoljna, kajti čedalje bolj jo jo mučila zla -lutnja, da so jo njeni hčerki moralo nekaj hudega zgoditi. Opazila je pri svojem zetu, da mu je zadnje dni pogosto uhajal pogled na gozdič, v bližini hišo m pri tem so njegove oči dobile boječ izraz. Starka se je odločila, da pregleda gozdič.
Xa nekem skrivnem mestu jo opazila gom,ilo kaniionja in prsti. ki jo bila na enem koncu razmetana. Ko je stopila bliže, jo zagledala oglodeno človeško ko^t. Mrzlično je nričola odmetavati kamenje in prst ter kmalu odkrila žensko truplo. Ko jo zagledala so obraz.
VODNIKOVA DRUŽBA.
Na pobudo dr. Gregorja Žerjava je bila v februarju l!):2fi ustanovljena Vodnikova družba. Na ustanovnem zboru je dr. Žerjav izjavil, da si je družba sv. Mohorja pridobila o-gromnih zaslug za vzgojo širokih plasti našega ljudstva. Kavno tiiko je tudi pohvalil "Slovensko Matico", ki je ravno tako mnogo storila za vzgojo našega razumu i št va.
'Toda te dve kuiižni družbi4' je tedaj rekel dr. Žerjav, 'nam več no zadostujeta. Rozvojni proces je storil svojo in danes imamo Slovenci že močan srednji stan, ki ga ob ustanovitvi imenovanih druži) Še nismo imeli. In ti naši srednji sloji
TRETJA STRANKA
Kakor skoro pred vsakim i važnejšimi volitvami se tftdi to pot pojavljajo govorice o tretji stranki. Sirijo jih ljudje, ki ne po-večajo obveznostim napram stranki prevelike 'važnosti.
Tajnik lok os, ki je konci prejšnjega tedna za pretil z Ustanovitvijo tretje stranke, je bil spočetka republikance, leta 1912 pa pristaš Roosoveltove "bull moose" stranke, katera se je bila tačas odcepila od rednih republikancev. Danes je načelnik notranjega departmenta demokratične vlade.
Nowyorški župan La Guardia, ki soglaša z Tekesom, jo bil izmenoma soeijali-t, republikanec in progresivni republikanec ter jo bil izvoljen s pomočjo delavske stranke.
Senator Norris iz Nobra-ke, ki je izjavil, da ne bo pod- ki'fjene p°jzpopolnitvi *™je piral nobene stranko, ki bo nominirala nazadnjaškega kandidata, je neodvisen, ni pa še dolgo tega, ko je bil republika nee.
Povsem drugačen jo pa v tem pogledu predsednik Roosevelt, v katerem je zvestima do stranke globoko vkoreninje-
na. —
Če bi Tekes, La Guardia in Norris ne -oglašali niti z demokratičnimi niti z republikanskim kandidatom, bi jim bila ustanovitev tretje stranke nekaj povsem umevnega, dočim je predsednik Roosevelt globoko prepričan, da mora biti demokratska stranka prvoboriteljica naprednih idej.
Toda če bi demokratje navzlic njegovim prizadevanjem nominirali za predsedniškega kandidata kakšnega nasprotnika New Deala, bi mu Roosevelt odtegnil svojo podporo.
Poleti je rekel predsednik Roo>evelt:
— <*V bi nominirali nazadnjaškega kandidata, bi mi bilo nemogoče sodelovati pri tem nesrečnem samomoru demokratične stranke.
V takem-slučaju bi se predsednik umaknil v ozadje, Iz demokratične stranke bi pa nikakor ne izstopil.
izobrazbo, in zato so jim po trebile knjigo, ki bodo v lahkem slogu In poljudno pisano. dobre in poceni."
Tako jo bila ustanovljena Vodnikova družba in jeseni leta 1^20 so izšle prve knjige Vodnikove družbe.
Oil tedaj -o število članov Vodnikove družbo vsako loto stalno veča. Poglavitni povod temu .so skrbno izbrane knjige zelo zanimive vsebine.
Za loto 1940 io Vodnikova družba izdala štiri knjige in sicer:
Vodnikovo pratiko za leto 1940, dve pripovedni in ono poučno knjigo. Pripovedni knjigi ste: "Neznani storilec" nialom eščans k a kri m in a In a povest in roman "Nebo gori." Poučna knjiga pa jo: "O boleznih ušesa, nosa in grla."
Vse štiri knjige so nad vso •zanimive in vsakdo jih bo z
POZOR NAROČNIKI . .'
Tekopi praznikov marsikateri naročnik tak dan ne bo prejel "Glasa Naroda" redno, kar se posebno rado zgodi okoli
Božiča. PoMiii uradi so preobloženi s pošiljanjem velikegaj vesoljem' in užitkom bral. števila pisem in zavitkov in so časopisi postranskega pomena, i (prejeli smo nekaj teh knjig list odpošiljamo redno vsak dan ob istem easu. Kdor te- t*r stane ceJa zibirka štirih daj kake številke ne bi dobil, naj vpraša pismonošo, ali pa k^ijjig .35. Naročite pri knji-»aravnost na poeti.	_ Uprvništvo "61. N.'* gatn?"^Glasa Naroda,"
jo strašno zarjula, kajti bil jo to obraz njeno hčerke. Starka jo tako glasno jokala v gozdu, la s.e jo kmalu zbrala okrog njo vsa va-. Ko so kmetje pristopili bliže, se jim je nudil | strahoten prizor. Dujšino tru-j plo je bilo vso razni reva rjon o, j desna noga jo bila oglo lana od p>ov. pod njo pa je ležalo dote, rojeno v smrtnih nijnkah. Sklepajo zaradi toga, da je zverinski n«ož zakopal r-vojo ženo na,r>ol mrtvo in da je rodila dele v grobu. Mati umor-jenke je pred vsemi navzočimi javno obtožila zeta za ta zločin. Kmetje so ga šli iskat in ga privedli na lice mesta, kjer jo prostodušno priznal <voj /Jt.čiri, ni p:i lioto! izdati nagiba. Kmetje -o bili tako razburjeni, da so hoteli morilca linčati. Orožnikom <e je ko mlaj posrečilo, da so ga z naperjenimi puškami rešili pre 1 srdom nVnožiee. Zločin je ^budil po vsej okolici silno ogorčenje.
Medvedka ugrabila dečka in ga negovala kakor mati
T z Reran o v poročajo: Pred 12 dnevi >e jo v &epulei.skih planinah pojavila medvedka z dvoma mladičema. Kmetom so jo posrečilo, da so pobili mladiča, medtem ko jo medvedka iskala brane po planini. Ko se jo vrnila v votlino in videla, da ni več mladičev, jo šla proti vasi in našla 7-letnega dečka, ki jo varoval ovco. Medvedka ga jo zgrabila in odnesla na planino, kjer ga jo negovala kakor lastnega mladiča. Nikomur ni pustila, da bi se iprrbližal. samo deček je lahko šel do bližnjega potoka, da so je napil. Medvedka mu je sama nosila hrano. Ko so kmetje pogrešili dečka, r-o ga Šli iskat. Prišli so do medvedkino votlino ravno v časai, ko medvedko ni bilo notri. Našli so dečka in ga odnesli domov. Mod tem so je medvedka vrnila,. Ko jo videla, da dečka ni več, jo vsa razkačena šla po sledi za kmeti in prišla v vas. Kmetje so.se poskrili po hišah medvo tka pa je ostala prod hišo. kjer je bil doma deček, in jo dva dni in dve noči straži la in žalostno tulila, dokler se kmetom ni posrečilo jo pobiti. Rešeni deček je še vedno vos prestrašen in pripoveduje, da ga je medvedka negovala kakor mati, držala ga jo v naročju in mu nosila hrano iz gozda. Do njega ni nikogar pustila. (1o jo začutila kak Šum. i o -prijela dečka s Šapami in silno renčala.
4 0 -LETNO PREISKUŠNJ0
IMA
T UGOSLOV ANSK A
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA KI IMA
22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja.
Organizaci ja je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
A ko je društvo JSIvJ v vasi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
Peter

Zgaga
Vsem, ki >o mi pisali za praznike, m* lepo zahvalim. <> i>kro-no-ti njihovih voščil sem trdim prepričan, resno pa dvomim, da bi so mogla vresiiičiti io li--očinka v »oh i Mili dobrot, ki
SO mi jih Želeli iz p(M»*|M'g;i srea.
\ povračilo vam ne morem • lati »irilgega kot i-h* Želje, [Miiikrepljeiie > trdnim upanjem v njihov4t izpolnitev.
V eelein knpu kart sem do božičnega dne eno pogrešal. Dan po božiču mi jo pa prinoMt pNuiono-a. Ni čiioa, da >e je nekoliko zakasnila, s«j jr .lu -pela prav s ] ličili* «»l»;ili i/. Sail L'Yaiu'i-ea.
Slovenska bolničarka M i >s '\lary Kerzieh, ki ji za nj«--iid skrb in nego mnogo li\ali> dolžan, mi piše, naj ji opro >tim, ker -o ni prišla poslovil.
— Nekaj me je gnalo i/. Nev\ Vorka, pravi, pa -a-III.-I lie Vein kaj. IVt -e na> je - karo (Hlpravilo na pol. Štiri >»» o.-tal< v I .o«« Anufl«--, jaz sem pa krenila l»«»lj proti ru in sem v Sail Franeisi-u. Tukaj nameravam o-tati p»-l let.
i >vomim, da bo p« i let \ zdržala, kajti Cherry Vallev v
NAPRODAJ
imam (iT) akrov dobro zemlje; nekaj jo čiste, drugo je lepa hrastova bosta. Cena je nizka; vzrok je, ker imam dve farmi. Kogar veseli, naj se oglasi na: JOT1X TEKCEK, Star Route, o. of T. M. Lawlion, Grandin, Missouri.	Hx
Iz neprevidnosti ustrelil svojo babico
'V vasi Ikiibraveu pri Varaž-dinu so doživeli dni žalostno tragedijo. 1.°,-letni sin kmeta Trojka Mirko je v odsotnosti svojih staršev bmkal po o-maraih in predalih, pa jo pri toni našel očetov samokres. Orožje jo hotel pokazati svoji TiMotni babici, ki je sedela pred hišo. Da bi staro ženo pro-trašil, jo pomoril na njo in sproži!, mi-leč, da samokres ni nabasan. V samokresu pa je bila še ena patrona in ,-trel je zadel staro mater v spodnji del života. V par minutah starka izdihnila. .
Konec stavke
gornjem čudovito
t
.1°
Stavka 170 raznašalcev brzojavk v San Franciseu, ki so zaposleni pri Western Cnion, je bila končana. Trajala je nad ;]j,.m
dna dolžnost je, podpirati p<> ■^voji moči li-t, dokler ga ima-
tri mesoee. 1'ravnava se je za vršila po načrtu delavske taj-nieo Perkinsove.
lelu New \ orka ima
privlačno mot*-. ^
redništvu pU»- rojak i/. Pleasantville, Pa.:
— Hvala Vam, ker ste čakali za naročnino. Ker nočem n"-beno si vari zastonj, poravnam tem svoj dolg in Vam po-• za naprej. Xaša liaro-
VOŠČILO JUGOSLOVANOM
mo. \ -cm voščim vesele praznike in srečno novo h-1«>, po-»cl)iiu pa
Washington, 1). i'., xi*, um
Cast mi je zaprositi Vas da
izvolite objaviti v Vašem eonj.
listu sledečo voščilo za Božič
ill Novo leto:
44Kraljevski Poslanik Kon-
a „ , "i	• ,	stantin Fotič čestita vsem svo-
/\retacija komunistov •• • ,	-
J	jim rojakom sroone praznike z
PARIZ, Francija, 2(>. dec. željo, da bi Novo Leto prineslo "Policija je aretirala župane zadovoljstvo vsem Srbom, treh južno francoskih mest. ^Jfivatom in Slovencem ter da njuni vred jo romalo v ječo tu-h,; v	;„ h,atskeiii -pora-
di dvanajst občinskih odbornikov. Obtoženi so komunistične propagande. Vsak Francoz, ki skuša na ta ali oni način ovirati vojaško delavnost, je podvržen najstrožji kazni.
ŽAREČI PASJI OVRATNIKI.
Ker se je zavoljo zatonmje-valnili ukrepov število prometnih nesreč, ki so jih povzročali psi, pomnožilo, so angleške oblasti izklalo irkro>po, ki naj l»i varovale končno tudi pse same, saj so bili v prvi vrsti žrtve teh nesreč. Izdelovati so začeli žareče ovratnike, ki jih bodo morali nositi \vi psi v angleških volonvestili.
zumn še bolj utrdili bodočnost in blagostanje drage nam <lo-iiTovine .1 u gos la v i j o."
Dr. Vladimir Tiybar, Svet ni k.

AVTXA XESHFK'A.
Dne 17. decenjbra je bil v Joliot, Tli., cvd avta smrtno po-jvožen Josip Logan, star 70 let in rojen v Sadi nji vasi pri Žužemberku na Dolenjskem. Nekaj ur po nesreči jo umrl v bol nišnici. V Ameriki je živel 50 let in bil je med pionirji v jo-'ietski naselbini in prejšnja lo-1a je vodil go-tilno. Zapušča ženo in Hodom odraslih sinov in hčera.
i
%Jm Arthur Warner Sz Co#
TRGOVCI Z NAJBOLJŠIMI VREDNOTAMI 120 Broadway :: New York City
_ CAST IMAMO NAZNANITI, DA JE BIL NAMEŠČEN
EUGENE V. DOUVAN
PRI NASI DRUŽBI KOT RAVNATELJ TUJSKEGA ODDELKA
Pridite v urad, ali pa pišite po natančna pojasnila glede vrednostnih papirjev, ki jih imate v svojih rokah, ali pa jih želite kupiti.
V imenu Mr. Douvana Vam želimo srečno Novo leto. Naši drugi uradi se nahajajo v Albany, Philadelphia, Jersey City in Newark
Petru Xua^i. Zelim mu, da Iti čimprej okreval. Kajti če enkrat njo^a izgubimo, ne bomo več takeua dobili. Xe uuaja mi zaradi norčij, ki jih piše v svoji koloni, pač pa zat<», ker ua drugače razumem in ua smatram /.a povsem drn-ufačnega človeka.
\/. Detroita, Mich., me prav jiosobuo dve karti zanimata. Na prvi je poleg tiskanega voščila z otroško roko podpisana "Marie", na drugi, - podpisom "Rojakinja", pa rečeno :
—	Ker Ti je Marie pisala, naj Ti tudi jaz želim zadovoljni božič ter zdravo in srečno novo leto.
—	(čitanju tvoje kolone marsikdaj opažam, ko nekoliko razkrivaš -vojo dušo. Menda ravno to vleče Marie, da vedno govori o Tebi in pregleda va Tvojo kolono. Koledar, ne vem, katerega leta je bil, s Tvojimi slikami in opisi, sem ji morala neštetokrat prebrali. Odkrito Ti povem, da se dolgo ni>em zanimala za Tvoje pisanje, toda baš Marie me je pripravila, da sem začela č»-tati, kar pišeš. Co, bi bila zdrava, kot >0 drugi otroei, bi bila mogočo drugačna, toda ravno bolezen jo dela tako tankočutno. Zadnji čas je bila zopet šest tednov v postelji težko bolna. Zelo me je skrbelo, vendar ji je Bog dal, da je zopet okrevala. Njeno sreo jo tako občutljivo. Prosim, oprosti, toda vča-i jo že tako, da moram nekaj ] lisa t i.
Le pogum, neznana mi Marie! Ce bi Ti mogel s svojim pisanjem ali besedo vrniti zdravje, bi storil to brez pomisleka in vprašanja ter z največjim veseljem.
Tega pa, žal, ni zmožna stara omorika, kakor sem jaz.
Poznam pa tri zdravnike, ki delajo čudeže, in Ti jih toplo priporočam: v mater zaupaj, v pomlad in v solnee!
G L X S IIEDDP« New Yorf
Thursday, December 28, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Dopisov biti podpisa in osebnosti ne priobčil je-■m. Dopisi za četrtkovo številko naj bodo v našem urada najkasneje v sredo zjutraj.
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vsf naše ritalelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo.
DOPIS IZ CALIFORNIJE
SAX FRANCISCO, Cal. — K»»r se mnlo zaostal z naročnino, Vas prosim oprostite. Seilaj Vam |»<»>ljem za |m)I leta naročnino in p;i za Koledar in iVatiko.
IMavskc razmere >o kol po drugih državah, holj sialic, j;o-et»llo /.;i na- stal"«' delavec, ki -o ve«'*inoimt na reliefu, tako mi ni mogoee dobiti novega naročnika. .laz sislaj zopet delam za WPA, ali se in* ve, kako dolgo Kotil, ker »e > stroji skoro vse naredi, pa nič koliko v enem dnevu. Ko hi <1 rojev ne UiJo, )>i delali več I * * t to državni* ee-1o, tako ho v par liiese-»*ih ^utova do San Mateo, to je kakih 1.» milj proti jugu od tSan Fraitei-jeo. Kot s». meni vidi, bodo to i-c-lo rahili, kadar hi hila vojna, ker je široka do >to čevljev in več. pa na-
ravnost čez hribe do San Mateo.
Jako bi me veselilo, da bi se k..o oglasil s kakim dopisom iz te okolree, saj vendar tukaj nimamo nič zime in mraza, da bi koga zehlo, ker je vedna pomlad. -Sedaj bo malo več dc-žja, 4ako bom zopet kak silit, izgubil.
Posebnih novosti ne vem, ker ne pridem dosti med Slo-Venee.
Sedaj pa lepo pozdravljam v-e naše rojake po širni Ameriki in Kanadi, posebno pa ei-tatelje in eitateljiee lista <lla-Naioda in vse poznane prijatelje v Cleveland)!, Ohio in pa na Kveleth, Minn., želim vsem - rečno ill zdravo Novo leto 10-10. Rojak in naročnik
Frank Zaje.
VKXTI IZ IIFTCIIIN'SOX, P A.
.1 )lle ISO. t leeenrbl a -e t il Vfši svatba Mr. .lo>. Mi<niii>a in M i- s Mary Hribar.
Dobro lovsko cr<*eo -ta ime-la dni brata Frank in Albert Juvaii- ki -t;i pripeljala domov iz |M*nt.syi\an~kih hribov v-ak po enega srnjaka.
Delo v tnknjšnjeni premogovniku je zaeelo pehati zad-7! M' tetine.
PIN.IKTNo ŽlVI..1KX.IK NA F. V If MAM DONI Pil AN, Mo.
V itikaj-nji nkoliei nas je mnogo Slovetuvv in se vsi se precej dobro držimo, toda riim bolj narazen in ne vem, če je kdo naročen na Mila- Naroda % ker od tu ne vidim nikdar no-benega dopisa. ('«• pa kdo pride h konm na obisk, potem pa >e -jwrAiinmo, da smo Sloven-ej. Takrat pa ,prav po slovensko obhajamo.
'Tukajšnji farmer ji -e pehajo z živinorejo, mlekom in smet;:no, kar komu lioljšc kaže in tako gre v>e prav, kajti kolikor je meni znano, ni noben Slovenec tla reliefu in ludj ne pri \VPA delih. Na farmah je dovolj dela, -atlio če hoče kilo delati od **vida pa do vida" p. je še premalo ra-a, da 1»! človek vse naredil.
Pozdravi jam vse eitatelje "<i!a-a Naroda" in vse o-ebje pri listu.
\'at-oeiiik.
MIIAVACSKK NOVIČK.
V bolnišnico je bila naglo prepeljana in operirana na vnetem slepiču Mary Zore.
K )d poškodb zaradi avtne nesreče pre.il poldrugim letom je končno okreval in zapustil bolnišnico rojak in mesaivki pomočnik Andrej Wbec.
Poroke: Mr. Anton'Verhič in Mi-- Ceeilija Bretiee; Mr. Anton Skoči r in	Margaret Devvall; Mr. Frank Pečaver in M i - s Si I vi ja Iljan ter Mr. Harold Meyer in Miss Cecilija K rževina.
A' so^odnjem Shebovgann je !>. decetnlbra um-r! Frank Anzič star ."»o let. Tamkaj je bival 27 let in zrpušča ženo. dva sinova in hčer.
(Poroke v Shohoviganu: Mr. Malcolm Neil in Miss Frances Skok; Mr. Arnold Kirehner in Mi» "Marion .Takelj ter Mr. j Harold RepenŠek in Mi-s Ale eia Pari*.
SMRT ROJAKA V ROCJv SPRIN(isr
Tukaj je umrl Jernej Notar, -tar 74 let. Doma je bil iz Pu--tal pi*i Škofji Loki <h 1 koder je prišel v Roek Springs pred • !4 leti. Tukaj zapušča ženo,j tri >inove in »Ive lnVre, brata j Blaža v Fort Smith, Ark., ter j drugega brata nekje v državi Washington. Ril je elan dr. sv. Alojzija št. 17 .IS Iv J.
T.ouis Taueher.
NAZNANILO
V petek dne 12. januarja 1940, točno ob 7.30 zvečer, se vrši v prostorih Slov. Nar. Doma 253 Irving Ave., Brooklyn, X. Y.. letna seja zdmženih slovenskih društev v New Yorku. Zastopniki teh društev se prav vljndlio naprošajo, da se te seje prav za gotovo udeleže ter po možnosti toeno, tako da bomo s sejo lahko pričeli waj ob 8. uri. Blagovolite vpoštevati to.
Pri zadnji seji. katera je bila zelo dobro obiskana, za kar van! vsa čast. se je odločilo, da se seja vrši na tak dan. ki je najbolj pripraven, tako da posamezna društva ne bodo skozi to trpela, ker imajo seje itak ob sobotah a'i nedeljah.
Vsi cd česar nimate nobenega vzroka izostali od zgoraj označene reje, katera bo zelo važna za nas vse skupaj, ki spadamo k združenim slovenskim društvom. Pri zadnji seji je bil podan tudi obračun dosedanjih >l:upnih .prireditev, in vsako društvo je prejelo svoj delež cd čistoga dobička, .s tem je dokaz, da -e vse lepo in pošteno dela. ter kar ie glavno, v dfVbrobit nas vneli Slovencev In slovenskih društev v New Yorku. VeČ o tem bo š<> poroča no po letni seji 12. jan. 1040.
Pridite zagotovo vsi zastopniki združenih slovenskih društev na to sejo. da se bomo poleg drugih stvari tudi pogovorili glede bodočih skupnili prireditev. Na tej seii bo tildi izvoljen odbor za prihodnjo leto 1040.
iS sol'vaskim pozdravom.
Anthon Svet. tajnik.
VOIJTVK NA FLY. MINN.
Tu so bili pri volitvah dne .">. decenJbra poraženi vsi slovenski kandidati razen Jožefa Mertia, ki je bil izvoljen za podsodnika. Izvoljeni so bi'i drugorodci. ker Slovenci ni-o bili edini.
STAROSTNA POKOJNINA
(Nadaljevanje s 1. strani.) ko leto, v katerem je pri "covered" delu zaslužil najmanj .+21 H).
Vzeutimo tovarniškega delavca Toma Brovvna, ki je zaslužil po $100 mesečno od leta liKJti do konca leta 1939. Ob tem času doseže starost (i."> let in sklene prenehati z delom. Začenši s 1. januarjem leta 1940 bo dobil vsak mesec ček za $2.">.27.
To se izračuna takole:
40 odstotkov od pi vih $.">0 povprečne Tomove mesečne plače je $20. Dodajmo 10 odstotkov od ostalih $50, kar je $5. To je skupaj	Prištejmo še en odstotek od temeljne penzije
£25 za vsako leto, ko je bil "covered" (19.'!7, 19."iS n, PKi9). En odstotek od je 2f> centov. Trikrat,2o centov je 75 centov. Tomov mesečni ček bo potenitakem $25.75.
Da vam je mogoče to izračunati pri Vasi plači, morate natančno vedeti, koliko znaša. Ce ne veste, pišite po pojasnilo na Social Security Board, Washington, D. C. Tozadevno dopisnico lahko dobite v vašem okrajnem uradu.
Po 1. januarju bo moral vsak delodajalec dati delavcu račun, koliko je zaslužil in koliko mu je bilo odtegnjcno za starostno pokojnino. Te račune naj delavci skrbno spravijo, ker si bodo ž njimi mogoče prihranili mnogo sitnosti.
--i-!-
(Zaključni članek o Starostni pokojnini bo prioličen v soboto. V njem boste čitali kako pridejo vpoštev vdove in otro-•i po tej postavi.)
( KSTITKA Si J »VKNSKTM PHVCFM.
Pevcem slovenskega cerkve i nega zbora v New Yorku želim osebno čestitati zn izvrstno petje po radio zadnjo s'v • do popoldne i"*b 5.15 (Blue net-pork) National Broadcasting Co.
(Slovenske božiču«- pesmi ^o bile prav srečno izbrane. A11 in tenor sta l>i!a od!»Čna, kakor t-jdi kratko naznanilo p.-vovoclje Mr. Cootie i;». m!., v slovenščini in at ^eščini. Ta je bil <m1cii izmed najgladkeje
SMRTNA KOSA
V Detroit, Mich, je zadnje tint umrl za pljučnk-o John (lo-senca, star (17 let in rojen na rjrmu pri Novem mestu. Bi! je bivši Caluiifcetčan, ki j«- pri-1 šel Iz starega kraja v Calu-' met pred 44 leti, pre 1 is leti1 !-e je pa preselil \ Detroit,] Midi >. družino. Zapuščn že-' 11 f>. štiri sinove in dve hčeri.
:: VABILO NA VESELICO ::
1'od pokroviteljstvom tukajšnjega
SLOVENSKEGA DOMA, INC. LITTLE FALLS, N. Y.
ter NANOVO I STANOV 1JKNK<;A
MLADINSKEGA KLUBA
SK VKŠI SKI J'W
VESELICA
v SOBOTO ZVEČER, DNE 30. DECEMBRA
z;i<vtt'k <>li s uri x.vf«"im*.
ICRAl. I!0 I ZIMI K KN OKKKSTKK KAZNE KOMADE, TAKO, I>A BO ZA STARE IN MLADE DOVOU 1'HIUIŽNtlSTI ZA 1'LES
\ stojmina /a vse (»Iraste niosk«* Je za ženske |>a samo 25e.
I deležiti se imajo vsi udje oiieh klubov; ako se ne, pa morajo prispevati v skupno blagajno te določeno vsoto.	::	::	::	:
I ijudno -«• v:il<i vsi* usialo i»Im"misiv«», <|;i le^ji	skupnega pJ«*s.i
udt*k*7.i, /:i knr u»lj«* «>l»*ti kluln.v /,<• v napn-j vsi*m uil**li'£piirt'in zahvnljujfjo veseija > z.v vsk d«»vut.-l. toraj priilio* vsi nil tikaj in iz v s h11 ii >1ž n -i iii nasemun. na svimknjk:
Frank M a sle.
varni 1'aterson Ivitch. kjer je bil zaposb-n zadnjih 10 let, in je zdaj jMKskodbaiu podlegel, -fr '
Aurora, Minil., je umrl John Žagar, doma iz vasi Žig-marice pri Ribnici na Dolenjskem. ki je bival v Ameriki 40 !e1. Tu zapu-ča žalujočo soprogo in :: -inove. na Klvju pa etiejfa sina in ln'i-n*. <nl ka><*-rih sla dve omož«*ni.
in umetno izvajanih skill radio programov.
sioven-kar sem
jih že slišal. Uppjme. da to ni zborov zadnji nastop za širšo ameriško javnost. S pozdravom.
Dr. P. J. Kern
\ K rain naselbini pi i Kanin [
jclavv, Wash., je pren-iimln ro-
i*	jjakinja Ar rs. ^Margaret Šiškar.
Colo., je umrl	j(. (1<l] j	jloi„.K yAl]m.
šča soproga, enega sina in pe1 hčera. Pokojna je bila d« na iz j Tare S topi če na Dolenjskem.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurili.
V ITALIJO
____ Lir 100
POR< »KA.
'Xa Auburn, Wash., se je poročila hčerka Anic Kepovš z Mr. H. A. Peteison. Nevestini starši s0 napravili v Krnin Ball Room veliko gostijo.
V Pueblo Tomash. ki je bil bolan let dni. Bil je trgovec z zlatnino, zato je bil dobro poznan po naselbini. Pri pogrebnih! | obredih je odslužil "Rev. Ciril Zupan sv. mašo zadušnieo in imel je lep govor, društvo Prešeren mu pa lepo zapelo v zadnje slovo. Zajpušča žalujočo soprogo. 4 sinove in o hčere ter enega brata.
V Lakeside bolnišnici v Cle-»
velandu je 22. dec. preminil Anton Jerman star 44 let. po domače Molnm. Pred 14 dne-it„kaj. Zapuščj vi je bil nesrečno ]>r>bit v to-j pet hčera.
t
NTa Black Diamond je umrl .To1,in RcmŠe, Gornjega grada na s'kem. Zapušča žalujočo sopro-| go, enega sina in tri hčere t
V Bi vab i k. \riiin., je te dni! umrla Mrs. Terezija Cilr.č. si?i-ra (»o let. Y Ameriki je bivala od leta 1901 in sjf.,.r naj-| l>rej v Tower ju. nad .'10 let pa , a enega miiji in i
Wash., loma od Stajer-
$ G.00 1185 17.50 28.00 56.00
200 300 500 1000
ker se cene sedaj hitro menjajo s< > navedfjnh cene rodvkžene spttem km hi tiuul al.i ddl.i
NUJNA KAK %/tl.A IZVRŠI). Š.IEMO ro CABLE LETTER ZA PKIST0JBIN0 $1 —
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST., NEW YORK

SLOVENSKO PEVSKO IN DRAMATIČNO DRUŠTVO
"DOM O ,V I N A"
VAS VABI NA ZABAVO
katera se vrši
Večer
1
V SLOVENSKEM DOMU 253 Irving Avenue	Brooklyn, N. Y.
Za ples bo igral JERRY'S STARLIGHT ORKESTER
Vstopnina 40c
Nova^
VELIKA
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama.
Na vee kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica vsa, stara In najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno, izbira rereplov je izčrpna. TO JE
NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige je razkošna. Nešteto je slik v besedilu, 34 pa je novih banan iti tabel, ki jih je naslikal Dragotin Humek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
Četudi je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je eena knjigi Velja samo ^ (Poštnino plačamo ml.)
*5.
Naročite pri:
KNJIG/MM: \L01F\K PUBLISHING C0MPIYY
216 West 18th Street New York, N. Y.
'JSgr3 GOSPODINJE LN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI
VAS A NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, P AC PA' TUDI K DRU 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTRESU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, ^EMVEC SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
Z
DDP-H«« T«H

Thursday, December 28, 1939
JU
muvm cnrooELivy MILT
maammamm
Vaški Apostol
Spisal L. OANOTIOFER; za "G'as Naroda" priredil X. X.
= 18 =
Ko je slišala Beta govoriti mater o pomlladi, je prenehala • 'lati. Naslonila -o je mvzaj. pogiadila ("me kodre s čela ter i »• zamišljeno zazrla v solnce. Njer.e velike, teimie oči so žarele v neravadnem blesku.
Nana je {tomežiknila Petru, ter skrivaj pokazala na Beto. "U eenu razmis'jaA, otrok?"
/drznila se je, kot da se je prebudila iz zelo lepega sna. "\'<š, mati. M) besede, ob katerih je treba razmišljati. To je kakor z uro. Točno ob času se odpro vratica in kuka-\ w zakuka. In taka beseda je pomlad. Ko jo slišim, mi j«- tako ču no pri hou. Sama ne vem, kako. Solnee mi ol «eva v>e, kakor i b.-eva z<lajle mizo." Nar.a je ]>okimala. .
"Tudi z meno.7 je bilo nekoč tako." Tn po kratkem molku je vprašala Petra:
"•Kaj je pa £ t boj, danes!"
Ni ,ii odgovoril, pač pa je rekel Beti:
"Pa boš res lepo cerkvico naipravila."
"To je zato," je odvrnila prijazno, "ker je tvoja, da veš.'" Peter je »anlel do ušes, ki so mu štrlela kakor dve votli p< -ti iz razinršenih las. Ničesar drugega več ni rekel, tola či n dalje je sedel, tem težje je vlekel sai>o »skozi nos.
Nana je opazil", da se nekaj kuha v njeni. Morala mu io pomagati..
"Pojdi, otrok." je rekla "Beti, " stopi k branjevou in pri-n- i malo kleja. Stari so jo posušil in ne drži več dobro."
Beta je ogrnila ruto in odšla. Pri vratih se je obrnila, k<-; da hi hotela Petra nekaj vprašati, pa .«o je premislila. 1" No, PetrČek," se je nasmehnila Nana, "kaj ti jo?" '"Ali >i opazi ki, da me nekaj teži?" "Sov<da sem."
Njegov glas je postajal negotov.
•"Nekaj ti moram povedati. Nekaj ne prav dobrega." "S'abega rem vajon-a. Prej bi uko prestrašil z dobro novico.''
Peter jo pogoltnil slino.
"Ljudje so začeli zopet govoriti. Tn zdaj sem jaz vsega kriv."
"Ti?" so jo nasmehnila "Limarica.
"Da. n*ati, j; z. Ponoči, ko sem cepil drva, som mislil, da vama bom dobro storil."
"Bog ti povrni, fant, saj si." "No, mati, napravil som največjo neumnost." Jezik so mu je razvezal in iz njega jo začelo vret:, kaj je videl čuvaj ponoči in o čem so začeli ljudje klatiti.
Limarica ni rekla nobene besede. Obraz se ji ni nič j; 'ireinenil, le roki -ta so ji tresli, ko jo lepila streho na ogodje icarske hišice.
"Tako, tako." je rekla slednjič, "sedaj šele v en v čemu so me ljudje tako gledali v cerkvi! ' Da, cerkev je pa res prostor za kaj takega."
Peter je olajšano vzdih nil.
"Samo da nisi huda."
Tamcriea je odkimala s sivo glavo.
"Ljudje morajo imeti svoje veselje, da veš. Otroci pulijo hroščem noge, ko pa odrastejo, dobe tega ali onega na Ci-ti ter m,u iztržejo srce Lz tvlesa. Veš, da imajo nekoliko povoda za smeli."
'"No, no, mati," je preplašen jecljal Peter. "Xe sodi jih ]H) krivem. Po večini so dobri, drugim bi pa moral človek pokazati pravo pot."
"Saj jim je kazal pot," je ostro zavrnila. "Jezus so irtu rekli, ki jim je kazal pot."
"\ os, izza tistega časa je že precej dogo." je segel Peter v besedo.
"Ljudje pozabijo. Zdaj bi jim moral kdo povedati in pokazati pot."
"Saj iniejo župnika. Danes jim je pridigoval." "Lepo jim je povedal. Pa sami ne Tem, k<ako da mu ne verjamejo." "'Pa ti . .
Peter jo zardel in zaječijal: "Toda njati, jaz . . ."
"Saj jim vedno pripoveduješ. 1 xvaj imaš od topa? Sme-
Novo Leto pri raznih narodih
Pa smo srečno prijadrali v novo leto. Nekateri, slovesno ob godbi, zabavi in velikih prireditvah, drugi pa bolj po tihem, doma in brez večjih ceremonij. kakor iz običajne sobote v običajno nedeljo. Y<i pa smo si voščili "srečno novo leto", in vsak je na ta a!' oni način čutil in izražal, da se jo kolo časa spet zrsukalo za on zob in vsi smo začeli pisati novo številko. Da pa no bomo mislili, da ta preobrat čaisa samo v Evropi in Ann-
vajo. (i. januarja so po vseh mestih in večjih naselbinli prve gasilske vaje v novem letu. 7. januarja je pa dan "sedmfih zelišč" v vsaki hiši je glavna jed neka, kaša, pripravljena iz sedmih zelišč in jo jedo med prepevanjem pesmi in šalami, da bi odgnali "kitaj-kega ties," ki prinaša nesrečo — neka navada, ki izvira še iz pradavnih dob in je podobna našemu praznoverju o mori. 8. januarja jo veliki nastop vojske itd. — vsak dan.nekaj no-riki slovesno obhajamo, jioda-jvoga in zanimivega do lf>. ja-
j< m ,so ti. /a hrbtom se norčujejo in ti pravijo grbasti
flp< istol."
Peter se je branil z obema rokama.	'
"Apostol? Sveti Bog, Ne, mati, apostol pa že nisem. Pi*iv pa imajo, če mi grivo oponašajo. Saj se res precej Krivo di-žim."
"Saj pa t i-to r.i grbasto, kar jim pove*. Vsaka tvoja beseda jo pravilna in pitona. (Vinu to ne ubogajo. • Sicer ) 't, kaj >o mi n*ar ljudje? Naj govore, kar hočejo, meno no briga. Kar si mi povedal, ni zame nic novega. < Že dolgo me imenujejo copernioo. Copemice se pa pač morajo paj-dašiti s hudičem." Trpko se je za-imejal-a. "Skoda, da ni
re.?."
Peter ni rajnmvl pomena te besede.
44Kaj je škoda?"
"Da so človek no moro hudiču zapisati. Hudi« jo pall eten. veš. On se ne spušča v tako posle, ker lahko ljudi «i «ti bolj poceni dobi. fV bi ne bilo teko, bi se m,u prav gotovo zapisala. Samo da bi vedela, kaj bi ljudje rekli, če 1 i bilo res. Presneto bi imela denarja. Precej več, nego ga ima Ya Mho for. Pa copornie.a in hudič sem ali tja, za župnijo bi me izvolili. Vidiš, taki so ljudje."
"Mati, Nana!" Petra ni več hotel ubogati glas. Oči so se Iliru «oj>et orne:le. "Kaj takega ne smeš govoriti. Niti v šali lie. Nočem, da tako govoriiš."	'
Rinejo je stopila Limarica k njemu in ga nalahko zlasala.
"Petercek, ti si doiber. Res bi ne smela tako govoriti, že z i. rad i tebe ne."
iStokajcč se je vrnila k mizi.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
jamo kratek opis, s kakšnimi slovesnostmi in zabavami Japonci gredo v novo loto.
Novo leto jo za Japonea posebno slovesen dan. Kdor ga no more praznovati, se čuti za najbolj nesrečnega človeka na svetu. Xo zadnji »Inevi starega lota št) izredno živahni. Po vseli mestih so "sklepni sojini" prazniki "letnega pozabljen ja" in drugo vesele nrilike, ob katerih se zlasti izkaže japonska kuharska in pekovska spretnost. To razpoloženje počasi pripravlja zadnji dan iti "silvestrovo." To noč noben Japonec no gre spat. Po hišah sodo ob raakošno obloženih mizah in jedo doltro testenino, ki pomenjajo dolgo življenje. Poleg toga, saj jo novo loto prvi dan v novo življenjsko dobo, pa ima ta dan za Japonca drujr pomen: Na ta dan ima vsak Japonec svoj rojstni dan. Osebni rojstni dan posameznika po nekaj letih že nima nobenega pomena in se mirno lahko pozabi nanj. Novorojeni otrok jo na dan rojstva že ono loto star in stopi v drago, ob prvem novem lotu je star že dve leti — in jo na tiru, pa čeprav bi bil rojen šole v oktobra.
V prejšnjih dobah so Japonci ta svoj najbolj veseli dan praznovali po tri tedne, danes še nekako po IG dni. Na dan 1. januarja so vso hišo v zastavah, in bandercili, nad vsakim vhodom visijo lepi, o-kusno poviti šopi zelenja, trav in zgodnjega cvetja, vso, kar v japonskem pojmovanju pomeni srečo, da so na ta dan obesi nad vrata. V-o cesto so pometene in oprane kakor miza. po njih hodijo samo praznično oblečeni luidje. ki od hišo do hiše voščijo srečno novo loto. Pred hišami so igrajo kopice otrok, v svetlih, bleščečih svilenih kimonah. Odrasli poiskušajo svojo spretnost v tem. da kujejo voščilne verze in jih pišejo na svileni papir — danes jo "prvi dan pi-sania."
Na dan 5. januarja je v oe-sarski palači novoletna pojedina. Na ta dan vsi uradni posli počivajo, ne izda se noben odlok, noben zpkon. noben akt se ne reši in zato tudi vse državno ofblasti po deželi poči-
nuarja, ko se zunaj pred mestom vso novoletno okrasje slovesno sežge. To jo prav za prav najbolj veseli in najbolj ši dan, ko -o vse. staro in mlado, zbere pred me-stom, z vseli strani prihajajo sprevodi in nosi jo balončke, igrače nmotno cvetje itd. in vso to mečejo na grmado, zraven pa petje, stari narodni plesi — nekaj takesra kakor pri nas. ko "pusta" kurijo. S tem je prihod novega leta dovolj počaščen in življenje počasi stopi v normalni tir. dokler kolo časa no prinese kakega novo-ga praznika.
Prav o takih praznikih so nazorno kaže japonski značaj, ki jo ukažoljon. sprejemljiv, zraven pa bistrovidno izbirčen.
gih. Tu v kratkih besedah podajamo nekaj opisov o takih navadah, ki so vsaj zanimive, če vse že ne posnemanja vredne. '
V pristaniških mestih v Skandinaviji na novoletni dan zjutraj odlikujejo vse tiste, ki so v preteklem letu rešili kako življenja iz morskih valov. Življenje na morju ob Skandinaviji je trdo in kruto, zato Skandinavci tako cenijo tiste, ki so so kdaj pognali v valove in rešiti kakega človeka, ki mu je že grozila smrt v mrzlem morju. Na novo leto dan zjutraj dva zastopnika mesta obiščeta vso rešitelje, se jim v imenu mesta zahvalita in izročita darila, ki večkrat dosegajo velike vrednosti.
Ofalaj^ki pregovor pravi: "Na novoletno noč se sovraštvo pokoplje." Noben mala-jee no mara v novo leto stopiti s kakimi neporavnanimi računi do svojega rojaka. Vsa jeza, vse sovraštvo se na ta dan odpusti. Na Silvestrovo noč noben Malajec ni doma, to bi se reklo, da se izoglblje spravi in odpuščanju, ampak vsi so zunaj, na cestah, po zabaviščih in vrtovih jn sovmžniki se iščejo nfed seboj, ('oprav dva že vso loio nista govorila, so na to noč poišče t a, se pozdra-
Sp reje m a vso pridobitve zalio-jvita in odpustita drug drage
la in dragih dolov sveta, kjer Japonci v večjih ali manjših skupinah prebivajo in bogate svojo domovino z vrednostmi tamoŠTijih krajev, doma pa se krčevito in neomajno drži podedovanih navad in običajev, in mu jo vso domače, vse njegovo — na dan S. januarja je vesel, ko v paradi vojske vidi najmodernejši tank in posluša
mu — nato pa naprej v novo loto. brez bremena, na duši.
Na Kitajsko je ta navada prešla že v bolj materialistični obliki. Kitajec ne mara iti v novo leto — z denarnim dolgom. Zadnji dan lota morajo biti vsi dolgovi plačani, da je mogoče začeti znova. Prej je dovoljeno vse leto piti, kaditi brnenje najfinejših bom*m\-> zapravljati pri kartah, ali kov, vesel pa io tudi svojih! bro5*lelno pohajkovati, delat, "sedmih zelišč" ker jo prepn-j dolgove in živeti na tuj račun čan. da ga bodo ubranili "ki-'"	ni nič sramotnega,
tajskega tiča." Vsa moderna j ^ozaslisano pa bi bilo, z dol-
civilizaciija, ki je v desetletjih jirovi
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.50
200 Dinar.---$ 4.75
300 Dinar.---$ 6.80
500 Dinar.---$10.75
1000 Dinar.---$21.—
2000 Dinar.---$41.50
ZARADI RAZMER V EVROPI bo bile nafte ive/e za denarne po&iljatve v Jugoslavijo zatasno preLi* njene. Sedaj pa smo dobili novo xveio, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena«' ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da 8« sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA
VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York
i i i
iti v novo loto. Zato bi
preplavila Japonsko hi ji da- ^ KIta^c f™**1 k.oncu ]vott?
lanjo 1 ioe, ni mogla Idl Pesnil, dela in varčuje in
la novo zunanjo odpraviti nobene stare navade, ki se praznuje in obhaja že stoletja. Ta značaj ima svoje korenine v vzvišenem češčenju in spoštovanju prodnikov, h katerim spadajo prodniki že izpred stoletij prav tako, kakor še živeči >tarši — zato vsak rod živi svoje notranje življenje na las tako, kakor je videl prejšnjega.
Odkar človeštvo življenje šteje ua leta — pa naj ee ta razdobja imenujejo kakorkoli — je dan novega leta mejnik, ki loči odhajajočo dobo od prihajajoče in ga je treba zato do stojno proslaviti, jda se bo ločil od drugih dni, ki stoje lepo v vrsti. Kakor ima * 'vsaka vas svoj .clas," tako ima tudi vsaka dežela, v?ak narod svoje navade, s katerima prvi dan prihajajočega leta loči od dru-
NAZNANILO in ZAHVALA
Tužnim srcom naznanjamo sor<*lnikom in prijateljem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče —
Frank Vihtelič
Rajnki jo l>il rojen dne 11. novembra 1888 na Vrhniki — umrl je 2."». novembra. 1! >.'!!».
Tem iK»tom se zahvaljujemo vsem, ki so sa obiskali v čuku bolezni, bil je vedno tako vesel, a ko je kdo prišel.
I>alje se zahvaljujemo častiti duhovščini za cerkvene obrede, dalje vsem. ki ko ga obiskali na mrtvaškem <*lru; vsem, ki so darovali za sv. maše, vsem, ki so darovali za cvetlit-e in ki so dali avtomobile na razi tola go, in vsem, k, so na spremili k zadnjemu počitku, bile na razpolago, iu vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, zboru, ki ste nui v slovo zapeli iaiostinke. Toraj še enkrat vsem prav srčna hvala !
Tebi, neporabljeni soprog in oče, lahka nap Ti 1k> ameriška zemlja.
Žalujoči ostali: MARIE VIHTELIČ, soproga;
FRANK in STANLEY, sinova; PAVLINA, hterka.
JOHN in MATHEW, brata; CILKA BRENČIČ, sestra v starem kraju in ostali sorodniki I*earl>orn, Mich., 19. decembra, 1939.
strada in živi v največjem pomanjkanju prav kakor najnižja žival, da bi mogel do konca leta poravnati svoje dolgove, in na novoletni dan mimo svojim upnikom gledati v oči. 1. januarja je Kitajec gotovo brez dolga — potem pa se v resnici začne znova.
Pri-zamorcih v Trinidadu in Antiigui se je ohranila navada, da so v noči pred novoletnim dnevom vse liiše odprte in prosto dostopne revežem. In tako največji reveži hodijo k manjšimi, manjši k srednje imovitim, tj zopet k največjim bogatašem — vpak si v tej noči more preskrbeti, da bo obdarovan, težko pa tudi uide. da bi sam, nobenega ne obdaroval. Lahko pa se vrsta socialnih plasti tudi preskoči in največji reveži mimo gredo k bogataišem, sede za njihovimi mizami in jedo, nato pa se vračajo vsi obloženi z darili. Vsakomur je dovoljeno vsakega obiskati, dovoljeno le ni koga prazinih rok pustiti iz hiše. Pa I to je med zamorci.
V Bol iviji in Paragvaju noč i k novoletnemu dmevu praznu-J jejo nekako tako, kakor pri nas sveto noč, e polnočnicami, , in molitvamj. Molijo za mir J mod družinami, med sosedi in v v>serr> narodu, pa tudi za zu-, nanji mir- v političnem .smislu. 1 Seveda je mir tu, kjer imata mož in revolver še veliko besedo, in na koncu vsakega prepira teče kri, velika potreba, žal da milijo zanjo samo en-.krat na leto. Na to noč vsi nunski puste svoje revolverje in nože doma in pridejo v cer-jkev neoboroženi. Kogar bi ta ; dan videli >z orozjeiry, bi bil zaničevan vsevrprek. Ko je bila vojna zaradi Chaca, po si ljudje na to noč želeli: "Da bi kaj kmalu prišel čas, ko bi bila j vsaka noč — novoletna noč."
lOodbeniki in umetniki v | Melbourne« v Avstraliji so pred leti vpeljali navado, ki je
tako lepa, da je najbrž nikoli več ne ho mogoče odpraviti. Vsako leto na Silvestrovo noč najamejo eno največjih dvoran in tam pri rede izbran koncert najveličastnejših <skladb in igrajo pozno v noč — povsem za*sto<nj, za reveže, ki >i med lotom niso mogli privoščiti nohtnega umetniškega užitka. Da se k temu koncert u, na k ato-reni jo seveda vedno gneča, no vštulijo kaki "nevredni", zato skrbi policija, ki zavrno vsakega, ki mi videti dovolj reven.
Argentinska železnica Cen tral Argentine Railway, ki s svojimi progami veže obe obali Južno Ameriko, v novoletni noči iz vseh večjih kolodvorov odpošlje lokomotive, v katerih zastopniki družbe obiščejo čuvaje, ki daleč od obljudenih soMhk' v kakih prerijah varujejo progo. Zahvalijo jim za vestno službovanje, na mestu vidijo, kako žive, nato pa jim v dar puste košarico samih daril..
KABINET OČETOV
ŠTEVILNIH OTROK.
Jajponhka dela propagando za povečanje številnih rojstev, a sedanja jaiponska vlada daje ljmMvu v tem pogledu saina najboljši vzgled. Xjenih 11 članov ima skupaj 50 otrok in če prištejemo še otroke prvega kabinetnega tajnika Endoja, odpade na posamezenga ministra 4.5 otroka.
A' pogledu števila otrok, vodi minister za prekonnorske zadeve Cimeo Konemicu, ki ima devet potomcev. Sledita mu notranji minister, ki jo obenem minister za socijalno skrbstvo, Naoši Oh ara ter mornariški ntfnister Zongo Jošida, ki imata vrak po sedem; otrok, ministrski predsednik Nobujuki Abe pa ima šest otrok.
KLICI IZ VOZA ZA POHIŠTVO.
Ko je neki tovorni voz v bližini Monakova prehitel voz za pohištvo, ki ga je vlekel motorni vlačilec, je vozač lz notranjosti voza za pohištvo zaslišal neko skrivnostne klice na pomoč. Uistavil je, zadržal je tudi vozača v vlačilcu in mu povedal, kaj je slišal. Oba moža sta nato odiprla voz za pohištvo in v roke jim je padel onesveščeni nosač pohištva med tem ko s+a bila dva druga nosaČa že skoraj onesvešče-na.
Delavci so ise dali zapreti v voz, da bi opravili vožnjo do namemlbnega kraja. Mod vožnjo se je pokvarila posoda z amoniakom, iznje so se Načele dvigati pare in spravile može v snrrtno nevarnost. Pomagati si niso mogli, ker se je voz dajal odpirati samo od zunaj, njih klicev pa vozač zavoljo ropotajočega motorja ni slišal. Vse tri delavce so morali od-peljciti v bolnišnico.
V BLAGI SPOMIN
10 OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
JOHAN 2UST-A
10 let je minulo odkar si nas
zapustn. Spomin na Tebe je še svež v naših srcih.
Žalujoči ostali: FRANCES ŽUST, soproga;
JOSEPH, sin; MARY in JO ANA, hčerke; 6 vnukov in en pravnUk. Craftan Branch, Pa. December 26, 1939.
STAROST GOLOBJE POŠTE.
Navzlic radiu in brzojavu, avtomobilskim in letalskim sloni uporablja še danes vsaka vojska goloba prsmonošo za prenašanje sporočil. Vojske cenijo svoje krilate so-trudnike tako, da so nočejo od njih ločiti.
Malokdo pa ve, da golob pismonq|ša nikakor ni novodobna pridobitev. Bržkone so ga uporaibljale že najstarejše vojske. Hieroglifi, ki so jih našli v Egiptu, kažejo, da so tam že pred več tisočletji upo-raibljali golobe pismonoše za prenašanje vojaških sporočil.
(Ko je leta 43 rinvki general Antonij oblegal Madero, je stopil poveljnik obleganega nie»=ta na ta način v zvezo z zvezo z rinjfskim Antonijevim nasprotnikom Brutom. Pesnik Tasso pripoveduje v svojem spisu 41 Osvobojeni Jo niza lom", da so križarski vitezi smatrali za božji znak, ko se je mogel neki golob pismonoša otresli sokola, ki ga je napadel na njegovi "Blužbeni poti" tako, da je golob v redu prinesel svoje sporočilo možu, ki mu je bilo namenjeno.
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1940
Cena 25c
• po&tnino vred.
"Glas Naroda"
21* West 18th Stre*! Hew York, H. Y.