i 71" E?-'-' VESTMIK g Poštni urad 9020 Celovec ! Verlagspostamt9020Klagenfurt izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šitlngov mesečna naročnina 25 ittingov ! ceioietna naročnina 250 štiingov P. b. b. ...:U LETNIK XL CELOVEC, PETEK, 19. APRiL 1985 ŠTEV. 16 (2222) Dostedno proti vsakemu poskusu uvajanja apartheida v šoiah južne Koroške Skupna izjava ZSO in NSKS k vprašanju dvojezične šoie Kakor smo poročati že v zadnji številki našega iista, so zastopniki obeh prednjih organizacij koroških Slovencev v okviru sedanje razprave o dvojezičnem šoistvu na Koroškem v četrtek 11. 4. 1985 toimačiii svoja Zadevno stališča v Koroškem deželnem zboru. V skupni delegaciji ZSO ** NSKS pod vodstvom obeh predsednikov dipl. inž. Feliksa Wieserja in f- Matevža Grilca so bili še dr. Avguštin Malle in Teodor Domej ter dr. ^eginald Vospernik in direktor Valentin Vauti. Poleg članov pravnega in ^stavnega odbora Koroškega deželnega zbora, ki je pristojen tudi za manj-mska vprašanja, ter odbora za šolstvo, kulturo, mladino in šport so bili ^ seji, ki jo je vodil 3. predsednik deželnega zbora dr. Josef Koschat, "avzoči tudi predstavniki treh deželnozborskih strank — za SPO deželni jHavar Leopold Wagner, za OVP namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl in za FPO deželni poslanec dipl. inž. Jorg Freunschlag. O poteku seje so deželnozborske frakcije objavile skupno poročilo za 'sk. Prav tako pa sta tudi ZSO in NSKS sprejela skupno izjavo, ki se glasi: Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze sloven-skih organizacij na Koroškem so Podali 11. aprila v okviru hearin-93 v Koroškem deželnem zboru obširno ustno in pismeno stališče ^ zahtevam Svobodnjaške stranke Avstrije, koroškega Heimatdiensta °i. po njem sprožene ljudske zah-^sve in koroškega Abwehrkampfer-ounda po spremembi sedanje ureditve dvojezičnega pouka v obvez-dem šolstvu, posebno še po lokvanju šolarjev po jezikovnih vidikih. Čeprav sta slovenski osrednji or-9anizaciji načelnega prepričanja, da Koroški deželni zbor ni pristopi, da bi sklepal o novi zakonski Ureditvi manjšinskega šolstva v smislu ločevanja šolarjev, sta se odločili za sodelovanje pri hearin-9u Predvsem zaradi tega, ker sta si vedno in ši bosta tudi v naprej Prizadevali za stvarnost v diskusiji °šolstvu. Slovenski osrednji organizaciji s*a v stališču ugotovili, da kot va-ruha jn zastopnika kulturnih, socialnih, gospodarskih in narodno-Političnih interesov koroških Slovencev ne moreta sprejeti nobene omejitve — ne po vsebini in tudi k v teritorialnem oziru — obsto-toce ureditve dvojezičnega pouka in da iz pravnih, pedagoških, šol-skoorganizatoričnih, zgodovinskih in družbenopolitičnih vzrokov popolnoma odklanjata zahteve Svobodnjaške stranke, koroškega Heimatdiensta in koroškega Abwehr-kampferbunda. Slovenski osrednji organizaciji pa sta opozorili tudi na potrebo po notranji reformi obstoječega dvojezičnega šolstva: Ukrepe za izboljšanje šolstva v etnično mešanem predelu Koroške je treba uvesti na podlagi ohranitve skupne vzgoje vseh otrok, zahtevajo pa nastanek manjšini naklonjenega ozračja, ki bi vsem staršem omogočalo, da brez strahu prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku. Ob ustrezni uporabi političnih, kulturnih in pedagoških sredstev ter spremljajočih ukrepov se zdi realna utopija, da bo šel razvoj v etnično mešanem delu Koroške k splošno zaželjeni dvojezični in in-terkulturni vzgoji. Tako potek in vsebina hearinga kakor tudi izjave zastopnikov koroških deželnozborskih strank, objavljene v skupnem komunikeju, pa povzročajo največjo zaskrbljenost. Kot kaže, gre razvoj obveznega šolstva v etnično mešanem predelu Koroške v smer, ki hoče, da bi postali narodnostni in jezikovni konflikti sestavni del šolskega in s tem tudi družbenega življenja. Slovenski osrednji organizaciji si bosta skupno z demokratičnimi silami Koroške in Avstrije ter z njihovo podporo naprej močno prizadevali za ohranitev in izpopolnitev dvojezične šole na Koroškem, pri tem pa informirali ludi domačo in svetovno javnost. Predvsem sta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločeni, da se dosledno postavita proti vsakemu poskusu realizacije zahtev po uvedbi apartheida v šolah južne Koroške, tudi če bi ga skušali zamegliti s formalnodemo-kratičnimi postopki. ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM OBVEŠČA da bo imela v nedeljo 21. aprila 1985 s pričetkom ob 9. uri dopoldan svoj redni občni zbor v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Mikschallee4. Za občni zbor so delegati prejeli deiegatske izkaznice, ki po pravilih ZSO niso prenosne na druge osebe; s posebnimi vabili pa so bili vabljeni tudi gostje. Ob 17. uri bo Slovensko šolsko društvo otvarjalo večnamenske prostore Miadinskega doma Isti dan ob 20. uri zvečer pa bo prav tako v Mladinskem domu SŠD siavnostna prireditev ob 30-letnici Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Na otvoritev in slavnostno prireditev vsi prisrčno vabljeni! PREDSEDNIK KIRCHSCHLAGER NA PRIREDITVI SPD BOROVLJE: Najprej v tastni državi moramo ustvariti pogoje za širšo združeno Evropo ..Pospeševanje manjšin je v splošnem interesu Avtriie, zato manjšine zaslužijo posetmo naklonjenost in dobrohotno obravnavanje s strani državnih dejavnikov in večinskega prebivalstva." Tako je dajal zvezni predsednik Rudc-lf Kirchschlagsr na slavnostni prireditvi, s katero je Slovensko prosvetno društvo Borovlje zadnjo nedeljo obhajalo 80-let-nico svojega obstoja (obširno poročilo objavljamo na drugem mestu — op. ured.). Kirchschlager je spomnil, da je bilo slovensko kulturno delovanje že od nekdaj izraz narodnega hotenja koroških Slovencev, njihove današnje prireditve s sodelovanjem skupin večinskega naroda pa je pozitivno ocenil kot zgled za mirno sožitje in sodelovanje. Svojo osebno udeležbo na prireditvi pa je zvezni predsednik opredelil kot dokaz, kako resno jemlje težnje slovenske in drugih manjšin v Avstriji posebno danes, ko si prizadevamo za združeno Evropo — „za katero pa moramo ustvariti pogoje najprej vlastni državi". deti, da jc najprej treba uresničiti dejansko enakopravnost manjšin, kakor jo zagotavlja člen 7. Kajti sicer je Kirchschlager povsem obšel mednarodni dokument, katerega 30-letnico podpisa obhajamo prav letos. Pa tudi drugi govorniki niso dali primernega poudarka protifašističnemu narocfhoosvobdilncmu boju koroških Slovencev — čeprav je ravno v neposredni soseščini kraj žalostnega spomina, namreč selskih žrtev, čeprav je boj proti fašističnim silam ravno na ozemlju boroveljske občine trajal še dneve po uradni kapitulaciji nacistične Nemčije. Najbolj pa je svoj odnos do vsega tega izpričala uradna Koroška: noben vodilni politik ni imel časa, da bi se prireditve udeležil, kar ni le značilen izraz nastrojenja do Slovencev, ampak hkrati tudi očiten afront proti predsedniku republike. Res „častno" zadržanja Koroške in njenih predstavnikov, ki jim je pro-Strinjamo se s predsednikovimi tislovenska strankarska troedinost očitno vredna vieč kot vse drugo. besedami, če je s tem hotel pove- PREBERiTE na strani 2 Mešetarjenje med strankami pri voiitvah županov ^ Gospodarsko sodeio-vanje med Avstrijo in Jugosiavijo 3 Osemdesetietnica SPD Borovtje 5 Žeiezna Kapia: Probie-matika sodetovanja Siovencev s sociaiisti 6 StatiščeZSOinNSKS k vprašanju dvojezične šoie 8 Z Borovijami je povezana usoda Roža „SoCia/no kZagOStanje jc najko/j-ša zaščita za koroške $/ovence," ta aspanvanka je done/a marsika-terema 5/ovenca po ašesjk, ko m pred JO Zeti podpisova/i avstrijsko državno pogodbo. Z neodvisnostjo Avstrije so mnogi povezo-va/i tadi enakopravno aveZjav/ja-nje s/ovenščine in i/ovencev na Koroškem. 7*oda v jKki/rjncm Zeta 79#J na jažnem Zčoroškem ni opaziti va/ov prazničnega veselja. DdomačiZa se je nasprotno za-skrh/jenost za ohranitev in razvoj s/ovemkega jezika in za ohranitev de/ovnih mest. Za00<>000000000c>0000000000000000000000000000c)00^<>000c<>0-c< Naše kulturno delo TOMAŽ OGRIS OOOOOOOOOOOC-OOOOOOOOOOOO^OOOOO^OČ^OOOO^O-OOOOOOOOOOOOOOOCOOOO zlomljive življenjske volje", čeprav že s tem, da je, prispeva k ohranjevanju narodnosti in jezika. KULTURNI PRETOK V PROSTORU, V KATEREM ŽIVIMO Med vsemi evropskimi državami sta menda le dve, ki nimata nobenega opravka z narodnostnimi manjšinami ali jezikovnimi skupinami. Odnosi večin do manjšin so dokaj različni. V nekaterih primerih igrajo narodne skupnosti tudi posebno vlogo v odnosih med sosednjimi državami. Tu se stavlja načelno vprašanje, ali je manjšina res most, ki povezuje dve sosednji državi, dva naroda. Ali spreminja njen obstoj meje iz črt ločnic v črte spajanja sosednjih držav in narodov, ali pa je njen obstoj le bolj pesek v kolesju mednarodnih odnosov, kakor je to zapisa) Žarko Petan. Pesnik Andrej Kokot se sicer postavlja po robu zamisli, da naj bi bil kot pripadnik manjšine most, po katerem se sprehajajo sosedje z obeh bregov. Na drugi strani pa je vedno več govora o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, ki naj bi vsaj med tremi neposredno prizadetimi državami pospeševal politiko miroljubnega mednarodnega sodelovanja, dobrega sosedstva in odprtih meja. Slovenska narodna skupnost na Koroškem je v tem skupnem slovenskem kulturnem prostoru ob vsem priznavanju kulturnih interesov in potreb, pa tudi idejnih in umetnostnih tokov povsem samostojen nosilec odločitev o kulturnih usmeritvah in razvoju. Kljub temu pa se ne more odreči živi kulturni povezanosti s Slovenijo, ki se ne odra- prosvetna zveza navezuje, usmerja tn spremlja stike med krajevnimi kulturnimi društvi tu in onstran meje. Prav tako izgrajujemo raznovrstne skupne dejavnosti na področju tiska, radia, televizije, na področju športa, znanosti in raziskovanja, vzgoje in izobraževanja zlasti pa gospodarstva. Pa vendar ni skoroda nobene uradne kulturne izmenjave med sosednjima državama, v kateri bi bila vključena slovenska narodna skupnost, kot nosilec ali kot koristnik take izmenjave. Tako so kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo neredko samo obvezne vaje, ki ne prinesejo nobene poglobitve medsebojnih sosedskih in prijateljskih odnosov. Statistika pač tudi terja svoje. In vendar je nam koroškim Slovencem kot pripadnikom avstrijske države do takega kulturnega pretoka, saj v rednih presledkih sami vabimo v goste znamenite slovenske odre, orkestre, zbore in ansamble. Taka samoiniciati-va v kulturni izmenjavi med sosednima deželama in državama pa za prireditelja ni nič kaj poceni, kajti tudi celovško mesto in koroško deželno gledališče v uradno izmenjavo sploh ni vključeno. Slovenska centralna kulturna organizacija pač mora kot prireditelj plačati upravi mestnega gledališča vsoto, ki skoraj doseže višino letne subvencije, ki jo dobi od dežele. To, kar nam torej deželna uprava z eno roko da, z drugo spet vzame. Ponudba vrhunskih slovenskih kulturnih stvaritev je zato za slov. in nemškogo-voreče Korošce dokaj skopa. Podobne, le po svojem obsegu nekoliko manjše, so tudi težave v izmenjavi med krajevnimi kulturnimi društvi s te in one strani meje. KAKO JE S KULTURNO IZMENJAVO V DEŽELI SAMI? In kako je s kulturno izmenjavo v deželi sami? Tako kot sta se narodni ali ljudski kulturi na Koroškem in alpskem prostoru medsebojno oplajali, ne glede na to ali so bili njeni nosilci Slovenci ali Nemci, tako bi bilo povsem naravno, da bi se brez predsodkov in krčevitosti, pa tudi brez zlih namer menjavalo in prepletalo kulturno ustvarjanje in izražanje v našem prostoru. Prvi koraki so storjeni, čeprav je treba pripomniti, da niso bili storjeni zaradi širokogrudnosti večjega soseda v deželi, temveč je moral biti Slovenec tisti, ki je podal sosedu roko. Prireditve ob avstrijskem nacionalnem prazniku pod geslom „ Dober večer sosed — Guten abend Nachbar" imajo že določeno tradicijo. Večkrat slišimo ugotovitev, da te prireditve same na sebi še ne pomenijo posebnega zbliževanja. V dvournem nastopu pred publiko do kakega posebnega zbližanja tudi ne more priti. Toda ob pripravah pred prireditvijo in na srečanjih po prireditvah pride do pogovorov, ki lahko v nečem spremenijo čudno sliko o Slovencu in Slovencu vzamejo bojazen pred Nemcem in tem dajo tudi več samozavesti. V prostoru, kjer živijo samo nemškogovoreči Korošci, pa je bilo doslej dokaj malo takih dvojezičnih prireditev. Kulturna izmenjava v deželi je šla doslej pretežno v eno smer. Edino slovenskemu oddelku koroškega študija avstrijskega radia učinkoviteje uspe posneti slovensko kulturo v ves koroški prostor. Na splošno pa lahko ugotovimo, da naletava slovenska kultura v koroškem in avstrijskem prostoru na več zanimanja kot kdajkoli prej. To v nekaterih krogih, ki so posebno zavzeti za čisto raso in kleno kulturo nemškega naroda, zbuja določen odpor. V aktivni umetnosti in kulturni politiki je danes več izgledov za preživetje demokracij, kakor v klasični gospodarski politiki, katera je soočena s koncem, ki ga le še odriva v prihodnost. Tako gledanje, kakor ga je zapisal celovški univerzitetni profesor Peter Heintel v reviji „Die Brucke", more biti spodbudno tudi za kulturo slovenske narodne skupnosti in za njeno preživetje v avstrijskem prostoru. JKonecJ $PD„Borovlje" siavilo 80-jetnico obstoja n j dHVUMf !W'iW _ Številna pubtika je pozorno siediia kvatitetnemu sporedu Kristijan Ogris, ki je povezoval spored prireditve, je prosil tudi zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja, da je spregovori) slavnostnemu zboru. Ob tej pri-iožnosti je Kirchschlager dal velik pomen delovanju boroveljskega društva, zlasti, ker na svoje prireditve vabi tudi pevske zbore večinskega naroda in tako daje zgled za mirno sožitje obeh narodov na Koroškem. Kirchschlager je tudi povedal, da je prav zato prišel v Borovlje, da s tem izpriča, kako resno jemlje težnje slovenske in drugih manjšin v Avstriji, kjer se prizadevamo graditi skupno Evropo. Zato pa moramo, je menit zvezni predsednik, najprej ustvariti take pogoje v lastni državi. Kulturni spored jubilejne proslave so oblikovali pevski zbori in ansambli jubilejnega društva, ki so nastopali pod vodstvom Romana Verdela in Lidije Oraže in sicer društveni moški pevski zbor, mladinski zbor, ansambel ..Drava" in trio Oraže, kot gost pa so sodelovali pevski zbor slovenske gimna- zije, ki ga vodi prof. Jožko Kovačič, s strani večinskega naroda pa Stadtchor Ferlach, ki je nasto- Predsednik jubiiejnega društva M. Verdei je zveznemu predsedniku Kirchschiagerju izroči) spominsko dariio — panjsko čeinico, ki jo je daia na razpoiago družina Waid-hauser iz Siovenjega Piajberka Slovensko prosvetno društvo ..Bitka" v Bitčovsu in Slovenska prosvetna zveza vabita na predstavo kabareja BAYERN EXPRESS v ponedeljek 22. 4. 1985 ob 19.30 uri v gostilni Miklavž v Bilčovsu Nastopa Rudolf Klaffenbock, kabaretist iz Bavarske. Predvajal bo besedila, pesmi in druge resnične satire iz vsakdanjega življenja. Vse kar Klaffenbock pove, se nekje dogaja ali je nekje zapisano. On dokumentira samo aktualnosti, te so pa razburljive, komične, toda resnične. Čeprav Klaffenbock črpa iz življenja na Bavarskem, je njegov kabaret za nas prav tako zanimiv. Vprašanja neonacizma, militarizma in varstva okolja so tudi naša vprašanja. pal pod vodstvom Helmuta Ebnerja in Doppelquintett Singerberg, ki je pel pod vodstvom VVillija Ha-gerja. Razveseljivo je, da se je jubilejno društvo predstavilo s tako močno zasedbo in s tako kvalitetnim sporedom, zlasti moški pevski tzbor je presenetil z zahtevnimi skladbami, spodbudno pa je, da je mladinski zbor razmeroma zelo številen, kar je tudi garant za bodočnost društva. Sploh v boroveljskemu društvu delujejo mladi ljudje, ki z vso vnemo razvijajo bogato slovensko kulturno dejavnost. Med gostujočimi zbori je seveda posebej treba omeniti zbor slovenske gimnazije, ki je ponovno potrdil svojo visoko pevsko raven, vedno znova pa navduši tudi številčnost zbora naše srednje šole. Če bi ob tej priložnosti hoteli zapisati kaj kritičnega, potem se to ne nanaša na kvaliteto sporeda, ampak na to, da je društvo prevzelo v svojo jubilejno manifestacijo vključiti takoimenovani celotni slovenski kulturni prostor, pri čemer mislimo na sodelovanje kulturne skupine iz matične Slovenije, denimo iz sosednjega Tržiča. Tako bi društvo lahko pokazalo svojo povezovalno vlogo med obema državama in povezanost z matičnim narodom, kar je, tako vedno pravimo, poslanstvo manjšine. Sicer pa je treba priznati, da je SRD ..Borovlje" svoj 80-letni jubilej obstoja proslavilo dostojno. Posebno je treba pohvaliti odlično organizacijo, tako obisk kot celoten potek prireditve, saj ni bilo opaziti nobenega spodrsljaja. Skratka, jubilej, ki bo ostal v lepem spominu slehernega obiskovalca, nenazadnje pa bo ostal kot trajen mejnik v zgodovini slovenske kulturne dejavnosti v Borovljah. Društvo je za svoj jubilej izdalo tudi posebno brošuro, v kateri je opisana osemdesetletna zgodovina SPD Borovlje; s svojimi prispevki se med drugim zastopani tudi predsednika obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacij, boroveljski župan in seveda predsednik Melhior Verdei. Kulturno delovanje pomeni za nas koroške Slovence ohranitev jezika in krepitev samozavesti Ob obhajanju pomembnih ob- rim so graditi tudi podlago za letnic bi se rad spomnil prvih slovenskih kulturnikov. Že leta 1848 zasledimo prvo slovensko kulturno dejavnost, leta 1870 pa je bilo ustanovljeno že „Sloven-sko katoliško-konstitucionalno društvo", predhodnik našega društva, ki je delovalo deset let do svoje prostovoljne razpustitve. Leta 1905 pa je bilo ustanovljeno ..Slovensko krščansko socialno delavsko društvo za Podljubelj in okolico", katerega 80 letnico obhajamo danes. Kuiturno delovanje v Borovljah so oblikovali delavci, duhovniki, kmetje, nastavljenci in drugi. To delo je bilo težavno in dostikrat posejano s trnjem. Prva svetovna vojna je društvo močno oslabila, plebiscitna doba pa delovanje celo prekinila. Komaj da se je društvo spet opomoglo, je prišla že druga svetovna vojna, ko je nacistična strahovlada prepovedala celo slovensko besedo. Mnogi kulturniki so morali služiti v nemški vojski, tisti pa, ki so se temu uprli, so morali v koncentracijska taborišča, spet drugi so šli v boj proti okupatorju. Prav je, da se danes spomnimo tistih koroških Slovencev, ki so bili pred 43 leti, prav na današnji dan izseljeni, med njimi tudi kulturniki našega društva. Letos obhajamo tudi 40 letnico konca druge svetovne vojne in druge republike Avstrije, za katero so koroški Slovenci doprinesli s svojimi žrtvami in z aktivnim uporom proti nacizmu velik delež, s kate- iŠČEMO POSLOVODJO pogoj: temeljito znanje obeh deželnih jezikov ter pozitivno zaključen tečaj l/denar na dunajski Raiffeisen-akade-miji/in — ali ; nameščenca-nameščenko s trgovsko izobrazbo (trg. akademija - Abi tečaj). Ponudbe z življenjepisom in zadnjim spričevalom do najpozneje 24. 4. t. I. na Posojilnico Velikovec, 2. MaistraBe 10, 9100 Velikovec. nadaljnje kulturno delo za slovensko narodnostno skupnost. Kar po letu 1945 je začelo znova kulturno delovanje v Borovljah. Pred 30 leti pa je bila sklenjena in podpisana državna pogodba, za Avstrijo in tudi za nas koroške Slovence zelo pomembna. V njej imamo zapisane pravice, za katere pričakujemo, da bodo kmalu izpolnjene. Borovlje so industrijsko mesto, zato je samoumevno, da so ustanovili in še danes sestavljajo naše društvo tudi delavci. Ker kot delavec v podržavljenem podjetju razmere dobro poznam, vem, kaj pomeni zadnja vest za vse prizadete, da so delovna mesta resno ogrožena. Zlasti za manjšino in s tem za naše društvo bo usodno, če bodo morali aktivni člani iskati delo kje drugje. Zato apeliram na odgovorne politike, da se tega zavedajo in se zavzamejo za ohranitev delovnih mest za vse prizadete. Samo tako bo zasigurano uspešno kulturno delovanje obeh narodnostnih skupin v naši občini. Kulturno delovanje pomeni za nas koroške Slovence ohranitev jezika, tradicije krepitev samozavesti. Ob današnji slavnosti se zahvaljujem pri vseh kulturnih delavcih, ki so bili in so še danes aktivni. Vse tiste, ki jim slovenska narodnost še nekaj pomeni, pa vabim k aktivnemu sodelovanju, da si tako ohranimo naš narodni obstoj. Katoliški delovni odbor — Katoliška otroška mladina razpisuje delovno mesto tajnika ali tajnice Naloge: razvijanje pogojev za otroško delo in kontakti z odgovornim* po farah — sestavljanje pripomočkov in menih podlag — organizacijska in pisarniška del3 Prijave sprejema do 1. maja 1985-Katoliški delovni odbor — KOM, 9028 Celovec, Viktringer Ring 26, telefon -(0 42 22) 51 11 66 PREREDETVE Slovenska prosvetna zveza, Zveza koroških partizanov, Društvo prijateljev Kladiva in Mladinski dom SŠD vabijo na Pliberk VIGREDNIKONCERT v soboto 27. 4. 1985 ob 20.30 uri v dvorani Schwarzl v Pliberku Nastopajo: Mlada Podjuna — Dekliški zbor SPD ..Edinost" v Pliberku — MePZ „Pod.iuna-Pliberk" Prireditelj: MePZ Podjuna-Pliberk Šentjakob v Rožu Komedija francoskega pisatelja Jean Batiste Molier-a v prevodu Josipa Vidmarja „SOLA ZA ŽENE v nedeljo 28. 4. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v R. Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice Prireditelj: SPD „Rož" v Šentjakobu v Rožu Pliberk Diskusija o civilni službi v torek 23. 4. 1985 ob 20. uri v Posojilnici Pliberk. Za uvod bo kratek film, na podiju pa zastopnik voja-kov-civilnik, nekdanji vojak in ka-)lun.__________________________ DRUŠTVO GLASBENA ŠOLA sporoča, da je pisarna v Mik-sčhallee 4 v Celovcu odprta ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 8. dol 2. ure Železna Kapla SEMINAR ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN v soboto 20. 4. 1985 s pričetkom ob 9. uri v farni dvorani v Železni Kapli Seminar bo vodil priznani strokovnjak prof. Mirko Ramovš iz Ljubljane Spored: Splošno znanje slovenskih ljudskih pelsov s posebnim poudarkom na koroške/ilese Delo s folklorno skupino ob 13. uri ko9ilo ob 13.30 uri praktično delo s folklorno skupino SPD ..Zarja" iz Železne Kaple — Seminarja naj bi se po možnosti poleg voditeljev udeležili tudi člani folklornih skupin. Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza Stroške nosita KKZ in SPZ Lutkovna skupina ,,Lutke mladje" Koroške dijaške zveze vabi na premiero lutkovne igre (Zdenek Florjan in Edi Majaron) TORIJA v hedeljo 28. 4. 1985 ob 14.30 uri - 'L' ' r :