Our Write Ut Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. XGLSPHONE: CHelsea 3—1242 mm §im< cbm m*tter ftepuihar 21st, IMS a* Um Pm4 Ottlc« « New itrk. N. In Act ut mt BAarck M 1811. No. 285. — Stev. 285. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 9, 1939—SOBOTA, 9. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV1L ROOSEVELT OBSOJA BRICKER-ja Država mora skrbeti To i m ono ... WASHINGTON, D. C, 9. dec. — Predsednik Roosevelt je posegel v skrajno žalostno reliefno zadevo v Clevelandu s tem, da je obdolžil gover-nerja države Ohio Johna W. Brickerja in državno legislature, da sta zakrivila sedanji obupni položaj brezposelnih. t GOVERNER JE VARCEVAL NA ŠKODO REVEZEV Ne da bi omenil Brickerjevo ime, ga je predsednik posredno obdolžil, da je skušal izravnati državni proračun na škodo brezposelnih, ki pri WPA delih ne pridejo vpoštev. Obenem pa se je pohvalno izrazil o clevelandskem županu H. H. Burtonu, katerega je razbremenil vsake krivde, češ, da je mestna oblast samo igrača državne oblasti. Predsednik Roosevelt tudi ne zvrača krivde za žalostni položaj brezposelnih na WPA ter pravi, da d ržava Ohio, ki ima 6,000,000 prebivalcev, za svoje reveže ni skrbela niti polovice toliko, kot država Pennsylvania, ki ima 9,000,000 prebivalcev. Predsednik je za vtemeljitev svoje trditve navedel poročilo WPA komisarja F. C. Harringtona, ki pravi, da v državi Ohio dobiva vsak revež po $16.65 na mesec, v državi Pennsylvania pa $27. TUDI ICKES OBSOJA BRICKERJA Po predsednikovi izjavi pa je tudi notranji tajnik I iarold lekes rekel o governerju Brickerju, da obravnava reliefni problem brezsrčno. Bricker je na predsednikovo izjavo rekel, da je predsednik politično napadel republikansko vlado v državi Ohio. Z^akaj ne bi smelo biti nikakega političnega napada na tako brezsrčno vlado, kot je ta?" je rekel Ickes. BRICKER NOČE SKLICATI LEGISLATURE Ickes je nadalje ostro obsojal governerja Brickerja, ker ni hotel sklicati, kot je priporočal clevelandski župan Burton, k posebnemu zasedanju, da nekaj ukrene glede reliefa. Bricker odgovarja Rooseveltu COWMBCS, ()., decembra. — Governer Bricker je z o-lirom na izjavo predsednika Roosevelta rekel, da se predse.I riik mnogo bolj briga, so bile volit ve končane, je bilo to število nenadoma znižano na .'M>,000. "Zvezne obla>ti limono govore, pa zelo tnalo [Himalajo položaju. Mnogo bolj zanimajo za politiko, kot pa za pomol'. Dovolj pomoči bo za v><\ ki jo (potrebujejo. V Clevelandu ne l»i bilo reliefnemu problema, ako bi WPA zaposlila brezpose1-ne. Ako bi -c zvezna vlada tako zanimala za dobrobit ljudi, kot se zanima za volilne glasove, tedaj ne bi znižala številu rl"laveev pri \\'P.\ delili od 74 na 30 tisoč. Samo politična ma-liinaeija WPA je [»ovzročila težave v Oliio." LEGISLATURA DOVOLILA 10 MILIJONOV Legislatura je za leto 1939 dovolila $10,000,000 za podporo revežem in ravno toliko za leto 1 940. Tozadevna postava pa določa od krajevnih oblasti, da k podpori prispevajo dolar za dolar. Oblasti mnogih mest pa so se pritožile, da je državna pomoč nrtrtogo premajhna, Finci so vstavili Ruse NA FRONTI V K AR ELU I, 9. decembra. — Finci se hrabro drže proti ruski armadi tur so vstavili J00,000 ruskih vojakov in jim razbili 100 tankov na fronti na Koreliji, toda so morali na dveh drugih frontah Rusom prepustiti nekaj ozemlja. Višje na severu pa Rusi prodirajo proti Xurinemu. Pri ten imajo dvojni namen: priti za Mannerlieiiuovo obrambno to in priti do Bothniškega zaliva in s tem Finsko razcepiti na d voje. Neko poročilo iz Haparande pravi, da so Finci napadli 7000 ruskih vojakov, ki so se izkrcali v Pccamu in da so jih L'000 pobili. Registracija nezaposlenih v New Yorku Državne oblasti upajo, da bo razmah v raznih industrijah kmalu zmanjšal število nezaposlenih. ALBANY', X. V., s. Ječ. -Splošno gospodarstvo se boljša od dne do dne. Nekateri industrije obratujejo s polno paro, v .-led če-ar so državne oblast mnenja, da se bodo stroški pomožne akcije z vsakim dnem manjšali in da bodo d;1-lazmožni, ki so še volno odvisni od reliefa, kmalu dobili zaposlen je v industriji. Da zbliža "delavce s prilikami za delo," j<- objavil t«' dni državni reliefni koiuisar l)avid C. Adie naslednji program : Vsi delazmožni moški ii. ženske, ki dobivajo relief, s< morajo takoj ponovno registrirati ter navesti, za kakšno de lo -o usposobljeni; registracija je veljavna sa- j mo za šestdeset dni; po tem času jo je treba obnoviti. Relief bo odtegnjen vsake- i mu delazmožneiuu, ki mu pre-1 skrbo delo, pa ga noče sprejeti, i Za podporo nezaposlenim je bilo to leto določenih šestdeset milijonov dolarjev. Država je pri-pe\ala štirideset odstotkov-, šestdeset odstotkov pa občine. 1 'speli novega programa je odvisen od razvoja v i ml ust ri ji. Pri najemanju delavcev naj bi delodajalci v prvi vrsti vpoštevali tiste nezaposlene, ki so se pri pristojnih oblastih registrirali. DIES BO POVABIL LEONA TROCKUA ORANliE, Texas, 7. dec. — Demokratski kongresnik Dies, načelnik odbora, ki preiskuje neameriške delavnosti, bo najbrž povabi! izgnanega ruskega revolucijonarja Leona Troc-kega, nuj priča pred njegovim odborom. T rock i živi v Mehiki kot gost slikarja Diega Riviera. V slučaju, da se bo Troe-Ki vabilu odzval, bo pričal, kako je skušal Stalin razširiti -voj vpliv med mehiškim delavstvom. KAKŠNA BO "NOVA EVROPA" Sir Walter Layman, angleški gospodarski strokovnjak, ka erega vpliv v vladnih krogih je znan in tudi vsestransko u-I oštevan, je v "News Chronicle" napisal članek o vojnih Ciljih Anglije in Francije. Sir Walter je navedel sledeča štiri načela, ki jih bo treba uvaževati pri urejevanju nove Evrope: "1. Xeodvisna polj-ka in češka država moreta biti obnovljeni, toda ne na podlagi diktaita, ampak po skupnem sporazumu vseh prizadetih. Ako bi sporazum ne bil mogoč, naj se izbere nepristransko razsodišče, ki bo potegnilo meje bjuoče poljske iu češke državi" t4"J. V Avstriji naj od4oča ljudsko glasovanje o tem, če hoče dežela ostati pri Nemčiji, ali če želi postati neodvisna." 4<3. V vsej srednji Evropi se morajo odstraniti nevarne točke, ki so sedanjo vojno povzročile. Vse srednjeevropske države bodo morale že razumti, da je v njihovo lastno kori-t, če se bodo same odpovedale polni neodvisnosti ter se podredile neki "višji ustanovi." Med največje neumnosti lovejše zgodovine spada razkosanje avstro-ogrske monarhije v celo vrsto malih držav. V gospodarskem pogledu pa ni bilo storjeno ničesar za dvig teh razkosanih dežel. Sedaj prihaja čas za to, ko bodo srednjeevropske države dozorele za to, da bodo vodstvo zunanje politike in vojaške zadeve odstopile neki "višji ustanovi.." Novi red naj pa vsakemu jamči osnovne državljanske pravice, kar bo odstranilo mnogo težav, ki jih sedaj imajo narodne manjšine.'* » "4. Nova srednja Evropa mora dobiti takoj denarno pomoč za obnovo svojega gospodarstva." oin ameriške revolucije SOUTH WOODBURY, Vt., (i. dec. — Se vedno čil in krepak in zanimajoč se za sedanjo vojno, je praznoval tukaj svoj 1)2 rojstni dan edini živeči "re snični sin" ameriške revolucije. T o je William Constant Wheeler, čigar oče se je boril •pod poveljstvom Geo. Wash-ingtona. * * * Drzni ROPARJI CIKCLEVUXE, O., G. dec. — V tukajšnjo banko so prišli trije roparji. Zaprli v stransko sobo bančne uslužbence iu odnesli iz blagajne $11,500. O njih ni še nobenega sledu. * -i * Bogat MUZIK.ANT Po brooklvnskih dvoriščih ji liodil že več let .">4 letni Nikolaj Olishewsky, igral na trobento ter s tem beračil. fcJem na tem mu je kdo vrgel cent ali dva, le redkokdaj nikelj. V nedeljo se je hotel odpeljati s subwayein v New York Namesto niklja je vrgel v po biralnik železen *Mug." Aretirali so ga in ga odvedli iu« stražnico. Povedal je, da je brez dela in da je odvisen od milodarov dobrih ljudi. Preiskali so ga in našli pri njem nad šest sto dolarjev v gotovini ter eel kup bančnih knjižic, ki so izkazovale, da mia v bankah naloženih $47,830. * * * Rooseveltov sin v avtni nesreči FORTH WORTH, Tex., (i. dec. — V avtni nezgodi se j" preal-nici njegovega stanovanja. --Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Pokojnik je bil predsednik tvrdke/buim & McCarthy, ki izdeluje znane čevlje 41 Enna Jettick." Usodne posledice elevelandske krize Vsled nezadostne prehrane prebivalstva se bodo razvile razne bolezni. — Clevelandski župan je bil zopet pri governerju. Pogajanje napredujejo. CLEVELAND, O., 8- dec. -Clevelandski zdravstveni komisar dr. Harold Knapp je rekel danes, moralo trpeti stroške za bolezni, ki se bodo razvile iz sedanj«- krize. V Toledo dognal Council of Social Agencies več slučajev skrajnega pomanjkanja. Zdravstveni ravnatelj dr. Millard E. Hanson je dejal: — Po nekaj mesecih ali pa šele po nekaj letih obrodila sedanju kriza svoje sadove. Država Ohio da za reliefi e svrhe istotoliko denarja kot e zmanjšal sloves o njegovi štedljivosti. Ako ne bo pomagal Clevelandu, bo dal s tem demokratom v roke usodno orožje. Dokazovali bi namreč, da bi se pod republikansko administracijo revežem tako godilo kot se j i t i *' je pod lloovrom. Delavske vesti Federacija se zavzema za pravico manjšin WASHINGTON, D. C., dec. —Padway, odvetnik Ameriške delavske federacije, je zastopal danes pred najvišiiu zveznim sodiščem stališče, da ima manjšina delavcev pravico zastavkati in postaviti p'i-kete, četudi je Delavski urad iloločil večinsko skupino kot, izključno zastopnico pri kolektivnih pogajanjih. Sodnik Hughes mu je ugovarjal rekoč: — Ali bi bil pod takimi pogoji delavski mir Mploli mogoč! — Padway mu je pa odvrnil: — Ce nima manjšina nobene pravice, pomeni, da je popolnoma zasužnjena. Zaslišanje se je vršilo glede ustavnega povelja, ki je bilo izdano proti piketoin pred L'nioii Premier Food Stores, Inc., v Philadelpliiji. Med uslužbenci te družbe so člani Delavske federacije v manjšini, pa so navzlic temu napovedali štrajk. Bolniške blagajne bi bile predrage CHICAGO, 111., 8. dec. — Pred čikaško družbo zdravnikov je govoril demokratski senator Edward R. Burke iz Nc-braske ter rekel, da bi bil sistem bolniških blagajn kot ga predlaga senator Wagner, predrag. Senator Wagner je sicer mnenja, da bi znašali stroški 8,"30 milijonov dolarjev na lete, toda ako prav premislimo, bi znašali nad dva tisoč milijonov dolarjev. — Za uzor nam postavljajo razne evropske države, — j • dejal Burke, —* ki imajo sistem bolniških blagajn, navzlic t-mu so pa v teh deželah znatno slabše zdravstvene razmere kot so v Združenih državah. Z uvedbo takega sistega bi bila državna zakladnica še bolj obremenjena, poleg teua bi pa morali imeti v Wash-ingtonu nadaljno centralizacijo. Farmerske Vest? "Konkurirate lahko, toda ne na račun farmer- ja 99 ALBANY, X. V., 8. dec. — Konkurenčna vojna med nev-vorškimi prodajalci mleka, ki je po nekaterih trgovinah zni-, žala ceno kvartu mleka na pel centov, je vzbudila tudi v vladnih krogih precejšnje zanima nje. Newyorski poljedelski kt misar Noves je rekel: — Ce hočejo trgovci konkurirati glede cen, lahko konkurirajo. Mi jim-ne bomo branili. Motijo se pa, če mislijo, da se bo vršila ta konkurenca na račun farmerjev. Farmer ino -ra dobiti za mleko toliko kot mu je 'po postavi določeno, in niti celita manj. Konec konkurenčne vojne Newyorski tržni department je sporočil, da je konkurenčna vojna med prodajalci ndeka v dolenjem delu mesta New Yor-ka končana. Trajala je skoro dva tedna. Nekateri prodajal ci so prodajali kvart mleka po šest centov ter s temt»;4indli najmanj štiri cente izgube pri kvartu. T r* * *r a«lll IIBOD A"** — New Tosf Saturday, December 9, 1939 "GLAS NARODA" I Frank |i lltce of (vm OvBid PpUlahad ** ILOflNIC PUBU8BINO COMPANY <▲ Corporation) i. Lapaba, So«, of «bore officer«: NSW YORK, N. Y. 46th Year IUUIO ITU1 Dil UGin r BDNMU iND fiOUDAII Hnrtlwot on Agreement tal Kaaad« Sa pol tata ta.fcf^ttota.. • ISIO Za N«* Tort. aa embt loto ..»7 0») E« eoi teta ............ «... IS.CC Za lnooemstvo m celo leto .. 17.00 Za pol leta ................$3.00 fctiiriptlii Yewriy RJUHHU" UHAJA T8AK1 DAM IZVZEMA I NKUILJ m PRAZNIKOV OUi KtiBODA«. ti« WK0T Ittk 8TKEET, NBW YOU. N. 1 nOJEPBONJC: CBHmm 1—1ZH /z Slovenije SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY — -'u, . ■ ,. ......... —r» NEKOLIKO PREGLEDA Francoeko-angleška vojna proti Nemčiji, ki ji je dal l>ovod nemški napad na Poljsko, je tam, kjer se je pred trinajstimi tedni začela. Nobena stran ne kaže kakšne posebne aktivnosti. •Pod pretvezo, tla je bila mupadena, je mogočna Rusija napadla šibko Finsko ter si s tem nakopala — z malimi izjemami — mrznjo vsega sveta. Ko bo enkrat imela Rusij i Finsko v svojih krempljih. bo začela izvajati pritisk na Skandinavijo. Švedska, Danska In Norveška se niso združile in niso šle Finski na pomoč. Zaveznikom je začelo rojiti po glavi: — Kaj če postane Rudija, ko zadosti svoji gral>ežljivosti na severu, aktivna vojaška zaveznica Nemčije.' Po mnenju ameriških izvedencev jr začelo Nemčiji res-no primanjkovati olja. Olje je na Romunskem, in edinole z iUsko |>omočjo se ga za more Nemčija [»olastiti. Možnost, da bi se Nemčija in Ru>ija združili v vojaškem oziru, lesno razburja balkanske države ter Madžarsko, Turčijo in Italijo. Dasi je hotela Finska -kom brezpogojno ugoditi vsem ruskim zahtevam, jo je Rusija napadla, ker je bilo pač v njenem programu, da se je polasti. OjKtzorila iz Združenih držav so v Moskvi naletela na gluha ušesa. I soda Fiu-ke je bila zapečatena. Turčija se boji, da b<> skušal Stalin vrcsjiičiti sen ruskih carjev ter Ih> (pograbil Istanbul, Dardauele in dobil nad« vlado nad Onim morjem. Madžarska je pri delitvi Cehoslovaške dobila Pod-karpatsko Rusijo (Rutenijo). Zdaj se menda že kesa, ker je spre jela to darilo — ter |>o>taln s tem neposredna soseda Ru-*ij Zadnje dni je namreč padlo že več ruskih izstrelkov v to or ml je. # Italija, boječ se, da bo Romunska prihodnja na ruskem seznamu, agitira za močan balkanski nevtralnostui blok Turčijo. Bol ga inka se boji Rusije, i>toča>no pa upa dobiti z rusko pomočjo Dobrudžo, nad katero gospodari Romunska. Jugoslavija se dobrika zaveznikom, istočasno se pa tudi noče zameriti Nemčiji. Madžarsku še vedno strelni po reviziji Trianonske po godbe, ki je dala Romunski precej madžarskega ozemlja, obe pa trej>ečeta pred Rusijo. Vsa jugovzhodna Kvropa >e Iniji ruske nevarnosti, in baš ta bojazen krepi njeno nevtralnost. Tekom prejšnjega tedna -o Nemei uničili liadaljnilt trinajst zavezniških in nevtralnili ladij. Franrvzi jnnočajo, da »o v dveh dneh uničili sedem nemških subinarinov. Ob zapa-dui fronti se vrše hkoro sleherni dan zračni napadi, ki pa nimajo posebnih uspehov. <>či vsega >veta >o uprte v "miroljubno** Rusijo, ki ima na raz|>o]ago osemnajst milijonov izvežbanih vojakov *er je napadla Finsko, ki zaniore v skrajnem slučaju j>osla'i ra bojite komaj ose ms tot i soč mož. Ililtim^lUllUiilO i MaK Oglasi imajo velik uspeh ■ NENADNA SMRT GOSTILNIČARJA l>n<' II. nuoveiulua -r je pri pet i I na Aleksandrovi eesi i v Mariboru razburljiv dogodek, ki je i ni v: bil na kritično inesio ogromno iijiio/ko lju 11. V smeri od Meljske ee-te se je peljal J po Aleksandrovi v mesto mlad i mož na kolon. K<> je privozili do odet t pa Cankarjeve ulice, je j naenkrat omahnil > knle-a na-, prej ter strmoglavo padel na cesto. Obležal je negiben. Takoj ko se okrog njega zgrnili i ljudje, prispel je stružiiik. mi-J nio pa je tedaj tu li slučajno prišel zdravnik, ki je takoj iz-1 vršil svojo zdravniško dolžnost ter lež"čeif«i ponesrečene:! preiskal. Zamogel pa je ugotoviti samo *inrt. Prenesli ^o ga na ]H)lieijsko stražnico kjer j je potem z lravnik ugotovil, da je pokojnika zadela na kolr-u k:vp ter ira je bil mrtev najbrž že takrat, ko je padel s kolega. Na stražnici >o ugotovili tu li ime umrlega. Je to ."»4-letni mariborski gostilničar Herman Murks, ki s«' je oženil pred 'remi tedni ter telaj tudi otvoril svojo gostilno na Koro-ki cesti. Pcipreje je bil mnogo let priznan kuhar v restavraciji ir. Klešiča, lastnika Velike kavarne Ze v kratkem času voje samostojnosti je pokazal, da bo svoje in;djetje strokovno vodil in ira bo dobro vpeljal. Inega dne na vse zjutraj s«' je Murks odoeljal v St. peter. kjer je plačal vino. katerega je kupil. Ko .-e je vračal potenj nazaj domov, ga je na eesti za'lela k.-ip. Zdravnika, ki je pomagal na e«»sti ]ež» čemu po-m-srečeneii, se je zgodila tudi neprijetnost. Ko je preiskal mrtveca, da bi ugotovil kakšno -le I življenja, je položil svojo ročno torbico z inštrumenti na tla. To priliko pa je porathii nepoznan dolgoprstim/. da mu je to torbico vpričo množice ljudi, ki so prizor opazovali, izmaknil ter z njo neorpažcno izginil. SMRTEN STREL V SRCE V MiJialovei v -vetinjski župniji se je odigral 10. no vem- lua dogodivk, ki žaloslno odmeva v vsej okolici. Ob pol 12. je bil ustreljen pred hišo potest: ika Franca Novaka 2(»-Iet-ni delavn:* Avgust Bedžet. Krogla iz samokresa ga je zadela naravnost v sree ter je bi Be-Ižet pri priči mrtev. Omenjene noči so se nahajali pri posestniku Novaku domači sin. 'Ji►-letuj Frane, ter Iva njegova! prijatelja- 21 Metu i Jožef Pre-I« g in 1iMet::i Ivan Žalar. Pre-1 pirali so -»• z Bedžetoui in njegovimi .prijatelji, ki so stali zunaj hiše. Vrata na hiš; so bila zaklenjena, pa že napol razbita. Očividno je bj| med obema skupinama kak sjsipad ter je R»*džet skušal > .-iio priti v hi-šo. T<* laj pa je domači sin odšel po sanuokres, ki ga je imel oče spravljenega v onmri. Hotel je najprej sam ustreliti -kozi vrata, pa ni imel zato ko-rafžc. Izročil je nato samokres Zalarju. ki je naglo dvakrat sprožil. Po drugem, .strelu se j»» začul od zunaj smrten krik. ko je bil l**lžet zadet v prsi ter mu je krogla prebila srce. Prelog je potem vzel Zalarju orožje ter ga skril, da bi tako vzbudil videz, da so Be-džeta ustrelili njegovi prijatelji. Orožniki, ki wo bili o uboju hitro obveščeni, pa so zadevo takoj poja-nili ter so vse tri fante zaprli. Žal a rja, Prelaga in Novaka -so aretirali, ter so jih odgnali pred sodišče. OROŽNIKOM JE HO-TELA POBEGNITI Orožniki v Slovenski Bistrici so morali k zaslišanju pripeljati na sodišče delavko Marijo Fermcvc. Ko -o orožniki izvedeli za njeno »stanovanje v neki gostilni, je orožniška patrulja odšla v gostilno, ('im je Fermevčeva zagledala orožnike se je zaklenila v svojo sobo, ki je na }M)ziv orožnikov ni hotela odpreti. Pač pa je skozi < kno zlezla iu'i streho in od tod skočila na cot o. Beg se ji je ni posrečil, ker r-u jo orožniki pravočasno prijeli. Pred aretacijo -c je vrgla na tla. in vzdihovala, da sj j,, zlomila hrbtenico. Poklicani zdravnik pa je ugotovil, da nima nika-kih }M>škodlb. OBSOJEN, KER STA ZAKRIVILI SMRT maja trga leta je umrla v maribonski bolnišnici Terezija Centrih za raid i vnetja notranjih oiganov. Preiskava je dognala, da ji je i|xi>kušala odpraviti plod Koza Krašovec iz Marilnira, s katero jo je seznanila Koza Klenientič. Posledica tega posega pa je bilo vnetje in sledila je smrt. Roza Krašovec in Roza Kiemeiitič pa »sta -e ve*-krat zagovarjali pred sodiščem v Mariboru. Prva je bila obsojena na f> mesecev ječe in 2. let i izgubi- ča-tnili pravic, druga pa je dobila 4 mesece ječe. KAKŠNO POT NAPRAVI DOLAR V 14 DNEVIH. Pogosto č.ovek premišljuje, kadar ima v. roki kakšen novec. skozi koliko rok je že šel in koliko-stvari je bilo že zanj kupljeno. Trgovska zbornica v New Yorku ji* imela tudi podobne skrbe, zato je hotela napraviti jK)skus z dolarjem. Na dolarski bankovec je prilepila listek s prošnjo, naj vsakdo, ki bo dobil v roke ta dolar, napiše kaj je zanj kupil. vRezultat je bil tale: v dveh tednih so s tem dolarjem petkrat plačali dnino, najpogosteje so pa ž njim kupovali cigarete in tobak. Trikrat so zanj kupili bencin, enkrat pa se je nekdo zanj obril. Nekdo je zanj kupil milo, sjK-t drugi pa slanike, zobno cremo in pivo. V 14 dnevih je bankovec, menjal silno veliko lastnikov. Peter Zgaga V nekem mestu na anieri- kusili in da se jim ne zdi d »- škem Vzhodu je začela peči ber. kruh nova pekarna. Mesto ima Pekarna jim je brez vsake par stotisoč prebivalcev in v ga ligo vata izplačala dvajset njem izhajajo trije lokalni listi. V teh karna razglasila: — Vsakemu, ki pokusi naš kruh ter pravi, o ga napadle srčne bolečine in na zdravnikovo odredbo je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je opoldne preminul. Njegovo truplo leži v pogrebnem zavodu Peter Geis, na Catalpa Ave., med Woodward in Ondcrdonk Ave., RLdgewood, ij. I. Pokopan bo v iHmedeljek ob 11. dopoldne Iz St. Mathias cerkve na pokopališče >v. Trojiee. Pokojni Skrajnar je bil star .")'J let in doma iz Ribnice. Pred leti je bil uslužbcn pri upravni.štVu "(ilas Naroda"". Vsi u-smžlKMici -e ga spominjamo kot vestnega in marljivega delavca in dobrega prijatelja. Zapušča ženo Josophine, sinova Rudolfa in Ernesta tj.*r ličei Josei»h*ne. Prizadeti družini naše TORPEDIRANI MAČEK. •Prav izredna zadeva je to, da »-e v brzojavkah britske ad-miralitete imenuje kaka imič-ka. toda tkTavvneya" je doletela ta nenavadna čast. . Torej — Tavvncv — je rdečkasto rja v maček britskega rodu. ki je bil že trikrat rešen pri brodolomih. Ta maček je bil na angleškem ribiškem parni-ku 4*(1aldevvu" ki ga je v septembru neka nemška podmornica tor|Kkdirala pri Farorskih otolkih. Po-adka se je otela z rešilnim čolnom, a tedajci je neki pomorščak z grozo opazil, da Tavvneva ni med rešenci. Posrečilo se mu je najti mačka nekje na dnu potapljajoče se ladje in ga je rešil. Brodo-lomcc z mačkom vre^l je fHl|»e-Ijala Švedska ladja. A preden je švedska ladja priplula v švedsko vodovje, sta jo ustavila dva nemška rušilca in vzela s s^boj onih 11 Angležev, da jih v Nemčiji internirajo. Švedski kapitan je predlagal, naj le toliko, da mu je verjelo samo dvajset ljudi, ki so na laliak način prišli do dolarja. Stvar je namreč taka in taka je človeška natura: Četudi je tisti kruh res tako dobei kot pravijo, je v mestu s pav nik je naredil račun brez krč-mafja, to se pravi, brez 1 jubez-! stotisoč prebivalci več kot dv-ni do živali Angležinj. Komaj tretini takih, ki radi zaslužijo sta dve angleški uradnici zve-ar funtov mesa. Ii. da boste iz -vojega žepa jila-j Kakorhitro bi se ljudje pre-čcvali preskrb ni no za mačka I ppj^ali o absolutni resničnosti k štirimesečni karanteni - ponudbe, bi morala pekarna po l malo lažjo devetdeset centov. Č lovek kupi za deset centov štruco kruha, po poje in reče, da ni kaj prida. Za to dobi d-e je po vsej flržavili javili ljubite 1ji mačk, ki bi bili radi vzeli nem manevcrs.kem dnevu so mačka za svojega. Neki angleški učitelj je dal ladijskemu mačku svoj konjski hlev na razpolago in ker ta hlev jm» trikrat na teden preišče poseben živinozdravnik, je pričakovati, da bodo oblasti popustile glede na strogo izvajanje karantenskih predpisov. 1'ipajnio, da takid n Mačkov ni več dosti na svetu, sicer 'bodo ljudje zares pte-,ra večera šivala v jedilnici pri pogrnjeni mizi, ko je go - |>od Kefertin prišel domov. Odložila je delo. in vstala. *'Octave Ih>žc moj. kaj ti pa je?" '"Ali naju ne more niliče slišati f" "'Ne. Stric Blaž je v .svoji sobi otroka v svojih, služkinja pa v (kuhinji. Toda kaj se je .godilo V Lefertin se je »klonil k nji. .Ta kan t je prišel. — je /.a šepetal tragično. 44Kdo? Pojasni mi vendar, kdo je prišel na k a nt V "Stric Blaž. Danes sem to Iučajno-zvedel v pisarni. Njegov bankir, veš, ta vrli Devoux (a plemeniti starček, ta odlični ►anenik, prijatelj iz mladih let ki mu je [»ovseni zaupal, ki ga nam hvali in vsiljuje, ki smo ga morali povabiti dvajsetkrat! na obed in ntu streei kakor knezu — no ta falot je slafeo špekuliral, igral in Bog ve "kaj še. Skratka popihal jo je in pustil za >eboj ogromne dolgove. Stric Blaž, ki mu je navzlic mojemu svarilu zaupal, vse svoje premoženje, je prišel na kant. Od vsega mu ostane samo pokojnina. - katero lahko gre naravrmst v «irotnišnico. "'Kaj misliš, da je to res?" "Vem to." je skoimignil 7. rameni in se skrušen sesedel v naslonjač. "Bože moj. to je strašno." je dejala go^pa Lefertinova. Torej se bomo morali v v-em o-m-ejiti. S tem -mo za vse življenje obsojeni na skromne razmere*.' In otroci, znradi katerih >va toliko žrtvovala v teh letih \* upanju, da jima zagotoviva lmgastvo. . . "Tega lwigar-tva ni več." Spogledala >t se. Katastrofa ju je strla. Kdino upanje nju nega >pu>tega življenja je sjjfla-valo po vodi. Upanje na dod-ščiuo strica Blaža, ki ju je navdajalo - pogumom v težkih uralli. O.Lsev bogastva v očeh njunih znane*** je ugasnil. f'e sta |M»niislila na starčka, je obšla oba jeza. Bogastvo je izginilo, >t 1 ic je pa ostal — je zagoni m ja I lieferin. "On sevala ničesar ne ve. ker zaradi revnie že tretji dan ne more 7, doma. Pisma pa no-be 1 iega ni dobil. Ali m DEDIŠČINA jal. "Še na misel mi ne pride. Zvedel bo jutri ali pojutnš-11 jen*. Najbrž bodo o tem poročale novinc ali pa bo morda poklicali na sodišče — ne vem. Vsekakor hočem, da bi nama sporočil to sani. Morda bo imel potoni manj zahval iti ne bo več tako prepirljiv. Dotlej pa ne veva ničesar, v tem pogledu morava biti složna." U4('e pom i-dim, kaj vse sva prenašala od kar je pri iuik! Vsak hip naju ponižuje.. Ce pomislim na njegove zahteve, na njegove grdoisti! — Sramoti na- v očeh. naših prijateljev. To lahko opravičiva, ker je -tar in ker ira tnpiva iz prijaz-mrsti. Xe preveč jeze in žalosti nama je nakopal. Imeti mora najlepšo sobo in v.sak dan se prepiramo zaradi jedilnega lista. In kako ravna z otrokoma. Da mi kar solze zalivajo oči. In d od pretvezo <]a človeka v rodbini ni sram, ve le tako kakor bi si nikoli ne dovolil v penaionatu. Kar se tiče mene. govori z menoj tako, kakor da bi nikoli ne smela govoriti z svojo služkinjo." "In ti zoprni starci, ki jih prišteva med svoje prijatelje in jih nam vsiljuje. Ali se spominjaš, kaj je počel, ko sem ga prosila, naj mi posodi petsto frankov?" Tn tako »ta naseevala z naraščajem ogorčenja vse, kar sta mu štela v greh. iStrie Blaž, ošaben, sebičen, nepreraeunljiv in Kiten ju je resnpČno ti rani/i ral teh Še-t let. Toda oba doslej onianJlj«-na po i|e«lščini. sta si prizadevala vse to fiotrpežljivo prenašati. Kdaj sta se ^auia čudila, kaj vse imata (»roti njemu. Jezila sta se ob spmninih na tisočere bridkosti, ki -ta jili potrpežljivo prenaišala iz ljubezni do denarja. (hidila sta s<». da sta bila tako prizanesljiva. 4,(ii«fr pa jo vsaka stvar za nekaj dobra," je menila gospa Lefertinova. "Pri tem dogodku se ga bova vsaj odkrižala. to -e razume samo po sebi." •"Lahko se zane-eŠ na to. Sicer pa .sam, ko izve. da je prijel nu kant. ne bo imel več |k>-guttia- da bi so nama vsiljeval in puhtim ga oditi brez usmiljenja in brez očitkov vesti, to mi lahko verjameš. Dovolj pogosto je nanta grozil, da bo preselil drugam, da nas zapusti. Toda sedaj, ko še nihče ničesar ne ve, niti ti, niti on, niti jaz . . . zidaj mu še nocoj fM>vem, kar mu gre. Da. pripravim ri to radost, in povem mu, kaj si mislim o njem. O. brez krika. Beli! osvetc. "Pojdita v svojo sobo dokončat naloge, preden gresta spat.," je dejal sinovoma, ko je prinesla služkinja po večerji kamilice za strica Blaža. Stric >i jo prižgal kratko pipo in Hibo je naipolnil smrdljiv dim. Gospa I.efert inova je jela kaš-ljati. '"Kaj pa ti je?" je vprašal stric. 44To je komedija! Zdaj to bo že dim »dražil h kašlju!" 44 Prosiim govorite z mojo ženo dostojueje," ga je prekinil« Lefertin ostro. 4 4 Kaj f Kaj pra v iš ?'' •"'Pravim, da sem tega že sit, pravim, da sva žo predolgo trpela. moja žena in jaz vaš despot izent. Bogastvo nikomur no daje pravice biti govedina. In vel a sva potrpljenje z vašo starostjo v nadi, da botse končno spoznal, da je tako ravnanje 7. vaše strani grobost. Da, gospod. to je grobost, pravim temu." 44 Da. to je sramota!" je pritrdila gospa Lefertinova drhteč od jeze. "Sramota, slišite, stric! Sicer vas pa nočem več priznati iu prosim svojega moža oproščenja. da sem mu vas vsilila. Časa potrpljenja je |K»lna. Razidimo se. Do grla smo vas že siti." iStric je prvi hip ostrmel nad vedenjem Lefertinovih. Kar je udaril * pestjo po mizi. da so jo vso streslo. 144 Imenitno! Tako mi je všeč," je kriknil. 44 Da. sakra-ment, imenitno! Gaibilo se mi je že glodati,kakopoilmeno!;. jo že glodati, kako požirata vse lifoje nanganje, kako ne ganeta niti s prstom proti meni, zato ker sem, bogat. Zidaj sta so opogumila in mi povedala v obraz vise brez strahu pred }m>-slodicami. To jo pošteno! To mi je všeč! In nikar ko m* bojte! Otsanen* z vama, nikamor ne odidem, prijazen in vljuden bom kakor bi bil, če bi se mi takoj prvi dan pri vas 110 vsilila njifsel, da ležite vtsi na tre buhu pred m*>jim denarjem. Xc bojte se, vse vam žaipustim. Takoj jutri napišem oporoko. Do slej sem okleval, odkrito priznam.. Zdaj. ko sem vaju poznal. draga prijatelja, vanfa zapustim we. 5 prisrčnostjo, kakršne ni nikoli pokazal, jo segel obema v roke. Sama nista vedela, kaj bi rekla. A stric ki jo bil iz-gubil vse pren vozen je, je ponav- orisrčno: 44Zapustim vama vse, draga prijatelja, vse vama zapustim. Stavka v Čile PUNTA ARENAS, Čile, 2. dec. — Iz simpatije do sita. karjev v veleklavnicah je proglasilo nad pet tisoč delavcev štiriindvajset u r trajajočo stavko. Mesto je kot izumrlo. IPIIIIIMi^M ADVERTISE IN "GLAS NARODA' 300 SVETIH MAS LETNO v tivtjanju P« smrti. M d«t«inl člani "Main* ivcm z« Afriko." Član*«, f rina enkrat (a vadno 25 cantav z« vsake oseb«, iivo ali umrle. Naalov: DRUŽBA «V. PETRA KLAVEIVA z« afriške mlaljone. Dept. ■ — 369« W. Pine Blvd., St. Louis, Me. TORPEDIRANI POLJSKI PARNIK 1 * * Nedavno j<* nemška jiodinoriiira tor-pedirala in potopila veliki poljski potniški parni k "Pilsudski" blizu angleške obali. Ob začetku vojne je bil ta parnik izročen angleški vladi, da ga uporabijo v trgovski službi med Anglijo 111 Kanado. To je bil sicer majhen, toda eden najbolj modernih paruikov, ki je plul med New Vorkom in Gdinijo. fWW- PRIPETILO SE JE NEKAJ 44Moški so res od vraga," jo pripovedovala 'prijateljica. "Saj poznaš našega soseda, kaj ne.' V.lovec j»\ v najboljših letih. Zadnje tetine mi je večkrat rekel, naj grem v njegovo stanovanje, Naroda" priredil X. X. Čudno, kuko prrjrosto jo odtlej srečeval Komati staro ntavdaiuerico. Kjerkoli j«- luhlil, da ho srečal .lulko. je srečal njo. in h-to kasneje, jeleni, je moral s kislim nasmehom priznati, da ima frtnvdamcrica tudi ponoči, ko bi vendar 111/0-rala s:| ki t i, oči na šiioko odprte. Za trnkom jo i»nol pi-an iojH'k tor hodil pojoč in vriskajoč z nalnmiiki od gostilne do gostilne. In ko so drugim že 'ju čela klecati kolena ter >o jim glasovi oliripeli, je on še vedlo ve»-elo vri-kal in :mel glavo tako čisto kot da bi ves dan ne e'viisil pi ječe. Jull-i mora vendarle reči besedo, zvesto in Odločno, da bo zadoščala za vse vojaško življenje. Toda ko se jo malo okence po rahlem trkanju neslišno odprlo ter se je mladi jxir med sladkim šepetanjem skozi železne mreže precej nerodno objel, >e je pojavila v izibi Stav-damerioa ter začela tako neusmiljeno zmerjati in kričati, da j«* bil Human v liijm na tleh in onkraj ograje. Ko ga je minil prvi strah, se je ve-elo zasmejal. Julki pa je rekel "tisto b<«sedo'\ V t selo je zavriskal v temno noč, Ča je odmevalo gora. . Naslednje jutro jo > svojimi tovariši pojoč Ziipustil do-inačo vas. Xa liri tu je nosil težak vojaški kovčeg, v srcu »»a prijeten r>poiuiin na rožnati obrasček. čigar oči so bile miril • in nedolžne kakor oči golobice, navzlic temni je pa večkrat čudno zaplamtelo v njih, kakor zažari žerjavica, ko od pili a v« ter z nje sivkast pope L . Tri leta so Ron«11111 minila da sani 11*1 vedel kako. Toda liMjdtcm so m- zgodili žalostni dogodki . Stavdamier je pri nakladanju sena ne-rečno padel. da >e je ubil. Pri VaVd-hoferjevih se je pa iotila gospodinje težka bolezen, kateri je po hudem trpljenju podlegla. Pa tudi v tem slučaju je bila Romanu rreča na*kh njena. Ni mu bilo treba gledati zhuj-šr:ne ženice na mrtvaškem odni in je ohranil mater v svojem sj ornimi kot zdravo, ve-elo in smehljajočega se obraza. Ob |M»vratku je bila njegova prva pot na pokopališče in zopet je hotela s reč si. da je na tej žalostni poti srečal sladko tolažbo — Julko. Kako prijetno se je začudil! Ni 11111 zameriti. če jr za mil uto }K*zabil svojo žalost. Za smrtjo ima življenje vedno sv« jo pravico. . Julka se je v treh letih čudovito razvila. Bila je »ličila zreb 11111. rdečemu jabolku. Kar vgriznil bi človek Pri tem srečanju sovoia niste. drugega govorila, kot 0 blagopokojnom očetu Stavdamerju n o blagoftokojni nuateri VaMhoferjevi. I>a je bila tudi Stavdamerica jndeg, nj treba -koro omenjati. In zdelo se j<\ da je v teh treh letih postala Julka še bolj -okroiumi in ponižna. Samo enkrat nmi je pogl^lala v oči in ta peghd je bil tako miren in jMibožeii, kakor cerkvena (»/.račje. Vendar se je zmlelo Komami, da čita v t«*n pogledu nekaj, kar čuti v svojem sumi. Ljubezen lalrko slehernega pregovori., najlažjo pa samo sebe. iSelo škripanje ),okopališčnih vrat ga je vralramilo, da ee je i/ ve-elja svojo -reče zopet vdal žalosti. Našel je grob. na katerem so bile že rože. S tresočimi so pi*>li je segel v k ropi In i k in pokropil grudo. Toda resnična žalost se ga je lotila šele doma. ko se jo razgledoval jm» sobi. 14'Ne vem, kako je to, oče," jo rekel s tihim glasom, "vso jo tako kot jo bilo, « ciklar so mi pa zdi roba prazna. Kakor da bi peč odnesli." 4tl>a, fant niatei- ni več.*' se je Valdhfoer pogladil z žulja-vo roko po .sivih laseh. 4tSo boš moral ozreti in pripeljati v liišo pravo žensko Za moj del jo lahko o Veliki noči poroka." Ali .ste že videl:, kaiko se plazi temen oblak preko polja in zašije za njim sme joče se solnce! Nekaj dni kasneje — bila je nedelja — sta romala stari iri mladi Valdhofer proti Št;iv laiiierjevim,. Oče je imel na se-1 1 dolgo suknjo, sin pa jopič in za trakom nageljne, ki jih je našel v materinem vrtu. (Oče je komaj dolnijal sina, ki je skušal tako vestno in močno g'edati kot se spodobi fantu, ki bo že po Veliki noči gospodar. In go-ipodnr na takem posestvu! Ko ju je Stavdanieriea opazila, se ji je naguban obraz v veselju in zadovoljstvu razlezel. Julka se je hotela skriti, toda Roman jo je z naglo kretnjo pridržal. A' sobi so govorili najprej o vremenu, nato o živini in zanikrnih f»oslih. Pdi so kavo. nakar je padla beseda. Valdhofer in Stavdaioerica sta se začela pmpirati za doto. Mlada dva sta nJirno sedel-i in po-loŠala. Julka je gledala v tla in držalu roke v naročju. Roman je ibil resnega obraza. Takrat so tiru ustnice v/.drgetale in je nestrpno pomežiknil. Sele proti večeru sta se stara dva pobotala. Posestvo je I ilo seveda namenj-Mio Julkinemu bratu, ki je služil vojake, zato bo pa Julka dobila lepo doto v gotovini. Valdhofer je hi' zadovoljen Stavdanieriea pa do solz gin-jona, ko je blagoslovila mladi jmr. "Pa naj drži v božji «11 imenu!M Roman, ki bi najraje ol veselja zavriska1, je rekel resno: "Zvesta in vvlnua »-i moreva biti." "Zvesta in vdana," je ponovila Julka komaj slišno in pri tom močno rardea. Tako mu je ugajalo, ko jo je hotel objeti s svojima močnima rokama ter ji pritisniti poljub na rdeče ustnice, pa je ] osegla Stavdanieriea vmes: "Nak. toga ne trpim. Bosta pač morala počakati do poroke. Z nedolžnim |K>ljuiUrkom se prične. s čim se konča, je pii dim/LM) vpriKŠ-anje." • Stari VahUiofer se je zat-mcjnl: •*Kj, tako nevarno pa tudi ni. Skedenj je odprt in se lahko vanj s senčnim vozom zapelje." "Se vedno, utogne d<-ž seno zmočiti," je dostavila Stav-dftrn^rioH z materimko previdr ostjo. Za Romana so se začeli težki časi. Stavdanieriea je mini reč in*e!a del ti-te lastnosti,'ki je skupna Bogu in zlodju: 'V11 prieuječnost. Nobena zvijača ni ponuigala, nobena jeza. (Nadaljevanje priiiodiijič.) Podmornice in njih zgodovina Moderna podmornica se lahko giblje v akcijskem radiju olMH) milj. Na gladini vode doseže hitrost 20 vozlov, pod vodo pa TJ vozlov. Najdaljša proga, ki jo je med svetovno vojno prevozila kaka podmornica, je bila dolga 7.">00 milj. To dolžino je zmogla nemška podmornica I'-VI, ki je leta 101(5 prevozila }>ot o I Helgo-landa do New Vorkn in nazaj v 41 dneh. Izginile so z morja l.">00 tonske podmornice izza svetovne vojne. Zdrij ol*-ega-jo podmornice 000 do SIM) ton. so dolge :»:»—7r> metrov in ima jo posalko .'»0 do ."»() mož. Ko se je zvedelo za prvo ličinke nen^kih podmornic v bivfi-i vojni, so vsi mLsili, da je JI............................................. ...................................................... V PREgPRODAj Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! |i!l!ltll||iji||llllll|||..|||llll1t||||.||||lll!|)|| ||||U 'Uinn>*'**iiiniia'''*nimini»"iinmmi»-'litin | potbiiornica nova neniška iz-( naj3ba. Toda resnica je drugačna. Že leta 1024 so pred-| vajali ang!c\škemiu kralju Ja-, kobil I. na reki Temzi preproste podmornice, ki jo je bil zgradil llolandoc C. DreM>el. To vozilo je iiiholo 12 veslačev, in Jc» moglo ostati več ur pod voini 5 metrov. Žal, |nimamo nolxnih |»odrobnejšid j podatkov o tej čudoviti iznajdbi. (Prva pravilna podmornica I so je pojavila leta 1777 med a-meriško osvobodilno vojno. Ko je bilo ameriško brodovje premagano z angleškimi ladjrmi. jo ziirrmlil neki ameriški mornariški častnik podmornico z imenom "Turtle" ki je iz nje celo napadel angleško bojno ladjo "Eagle". Ta podmornica je imela samo enega človeka na krovu. Na -podnjem koncu ie imela dolg železen drog, ki je ž njim izvrtala luknjo v ladjo. V luknjo je bilo treba vtakniti bonfl>o. t;>iko hitro, da je mogla podmornica komaj še pobegniti. Vse to se je moralo opraviti nod vodo. "Turtle" je res neopaženo prišla do bojni- ladje "Eagle", a bonodmoimieo. ki je imela i tri osebe posadke in lopatasto kolo na pogon z nogo. Podmornica .se je potopila v znatno »globino 18 metrov in se je tudi dvignila. Toda tisti trie j pomorščaki so pobegnili, ko so bili nekaj budili ur pod vodo. 'Bauer je svojo iznajdbo ponudi! Veliki Britaniji. Toda a lmiraliteta se je izjavila: "Ne maramo taikih ladij. Kot mornarji se rajši bojujemo na ladji, kot j>a da bi bili zaprti v takem ledenem zaboju." Bauer je dosegel večji uspeli v Rusiji. I jO t a 18r»(> je njegova podmornica napravila 1.14 poskuš-jnih voženj pod vodo. Pri 1.11 | po-ku.su pa se je ponesrečila. <>d tedaj se rus-ka admiraliteta ni več zanimala za to iznjdbo. Med ameriško državljansko vojno pa je ianova neka podmornica napadla bojno ladjo. To se je zgodilo leta 1861 med blokado Oliarlestona z ladjami severnih držav. Ta podmornica je imela obliko smotke, obdana .k1 bila z oklopnimi ploščami in je bila precej urna. Mimo več topov je vsebovala I tudi bakreno cev z več ko 50 kg smodnika, ki so ga skozi cev spuščali v sovražnika. Popadka je imela poveljnika in tri mornarje. Pozneje «o severne ameriške države zgradile drugo podmor-jnieo. Vnekaj mesecih je kapitan Hunley agradil 18 metrov dolgo ladjo, ki je i mol a več to|H)v, pripravo za toi-pedirail je in |>osadko 7 mož. Kar pet krat je to podmornico zadela nesreča, preden je stopila v služlbo. Vselej je posadka utonila. Slednjič pa leta 18(54 je 7M*dmornica z imenom "Hunley" napadla bojno ladjo Hau-satonie in jo je tako hudo poškodovala, da .?e .je začela potapljati. Ko je bojna ladja ležala na dnu morja, je poleg nje ležala tudi nesrečna podinorni-J ca — zaradi svoje lastne bombe se je pogreznila. V naslednjih 20 letih so sledili se drugi poskusi, dokler ni dal leta 1883 švetfeki inž. Nor-denfelt patentirati podmornico ki je bila opremil jen a z dinam-skimi stroji. Toda zaman je ponujal r»vojo iznajd3>o vsein ev ropskinn državam, slednjič jo je vendarle odkupila francoska mornarica- 3družene države so leta 1900 iznaisle lastno kon-stinikcijo, te patente si je tudi anirleška mornarica pridobila. Kot poslednji v tej stroki so se leta 1906 pojavili Nemci. Admiral Tinpitz je bil do svoje smtrti zoper uvedbo taksne i VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaslova je razvidno do kdaj Imate plaCano naročnino. Prva Številk« pomnili nicitt-c. druga dan in tretja |>a leto. L>a nam prihranite n«*|M»tivbu«>KH dela in stroškov. Vas prosimo, da skufiate naročul-no pravoCaamt Miravuatl. Pošljite naročnino naravno«* nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v VaSeo. kraju ali kateremu lcme4 zastopnikov, kojlb imeua so tiskana = debelimi črkami, ker m> upravičeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naoljen i h. Zastopnik bo Vam Isročll potrdilo sa plačano naročnino. OALIFOIINIA: Uan Francisco, Jacob Laushin ;0U>HA1>0: Pueblo. Peier Cvllijc. A. feaftl* Walaeuburg. M. J. Bayuk N DIANA: Indianapolis. Fr. Zupaail* LL1NU18: Cbb-ago. J Hevčl«. Cicero, J. Fabian i Clih t-Ko. C wru In llllnoia) Jollet, Jennie Bamblcb La Salle. J. Speilcb Mascowtab, Frank Augustln Nortb Chicago In Waukegau. MM*. A'arAek VIAHI LANI): Kltzmlller, Fr. Vodopivaa tflCHlUAN: Detroit. L Plaakar MINNESOTA: Cbtsbolm, Fpank tioule, J. J.r^an'^n Ely. Job. J. Pesbel Evelerh, Louis Oouta .Gilbert, Louis Vessel Jill thing. John Povile Virginia, Frank Hrratlcb MONTANA: Roundap. M. M Panlaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Hroderlrk \'EW YORK: Brooklyn, Anthony 8ve| Qowanda Karl KtreMk '•»»»to r«!U *>ma* Wk^. OHIO: Barlterton, Frank froha Cleveland. Anton Bobek. (kaaa. Kar linger, Jacob Hesnik, Jo**- Slapula Ulrai'd, Anton Nagode Loraiu, Louis Balaut. John Kumfe Touugstown, Anton KJkail OKEUON: Oregon Clljr. J. Kobtar PENNSYLVANIA : Bessemer, John Jevulkar Broughtou, Anton lpaveo ConemaugL. J. Brezove« Coverdale U okoUo ])aje nemške olilasti slaho ravnale ž njim, je hotel svojo iznajdbo v industrijske namene uvesli tudi po drujrih državah. Ko ne je prav zato peljal v l>»ndon k svojim angleškim prijateljem, je na skrivnosten naein izginil z paril ika, ki se je ž njim peljal eez Rok a v ski )»reliv. Govorili so, da so «ra ha je nekakšni agent je -pravili s sveta. Nemara pa je dr. Diesel že kaj takega prej slutil: zakaj vse svoje naerte je bil nekaj dni prej poslal -svojemu tajniku v Parizu. Die-selov motor pa so kmalun nato uvedli po vsem svetu. angleških ladjedelnic «»l>nc>li, bodo Irtrz dvoma zgradili žele-zol)etoiir-ko brodovje trgovskih ladij. LADJE IZ BETONA. Prav Žila j se ukvarjajo inženirji veliikih angleških ladjedelnic z novim liačinoni v gradnji ladij in sLcer trgovskih ladij, ki naj bi ne bile nič več jeklene, ampak iz železobetona. 'A to ni nova iznajdba. Že v prejšnji vojni so v Franciji in Skandinaviji uspešno izfle-lovali in uporaibljali take ladje, in slični poskusi so se tudi v Ameriki in Italiji iz'bomo dbnesli. Siimo Anglija je doslej še oklevala, ali bi krenila od jeklenih ladij in se nagnila k železobetonskim. ?5daj pa je ta zadeva zaradi neizmerne uporabe jekla za vojne namene in zaradi visokih cen zanj, vendarle prišla na površje. Žele-zobetonske ladje imajo te prednosti, da je mnogo hitrejša, da je treba zanjo malo strokovnih delaveev, te pa zaradi vojnih okoliščin potrebujejo drugje — in pa da so take ladje precej bolj počasne. č*e se bodo sedanji poskusi Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDER, ako je vam le priročno ISLANDSKI PRESTOLNICI NE BO TREBA ZMRZ0VATI. Iz Revkjavika pororajo: Ko so izvrtali (>."><» metrov globoko v pokrajini vročih vreleev v Revkiru na Lslainlskcni, so dognali. da je zaloga vroče vodo za segrevanje glavnega mesta mnogo V(Mv'j;i- kot so do.-lej mislili. Izčrpati se mora v sekundi 220 litrov vroče vode. kar je dosti več, kakor pa zadošča za segrevanje vseli hi -v Rovkja viku. iTiiaiii, .l;«iiuiit|tt .•iiiiiiiii||iiMiiiiitii,hi|iii4 >i„.a"'»Hijiiin''''»tinitiU*!|liiimiiii»!|lini BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1940 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stre«! New York. N. Y. IIIMIMli, rjillM i77i77T M« I ■ ■ * > • 11. ...iMI'inili.'dTf inmim^l^ifi.inK^liinnii"'1!!!,,,,,,)!''1)!^ ANEKDOTA. 'Meti del ova n jenu nemškega maršala Goltza pri turški ar-■ niadi se je pripetila naslednja dogodouščina, ki jo piijjove-duje Goltzev sodelavec, general Iiikhoff. Bilo je leta 1909. Po napornem maenvenske mdnevu so korakale čete v svoja bivališča, višji šta/hi pa m> sledili kratkem razgovoru. Okrog 15 km pred bivališči, pa je vodstvo manevrov zašlo na ozemlju, ki je bilo brez vsakega |x> ta. Stali so na ozemlju in si niso vedeli pomagati; nobene luei nobenega ognja ni bilo videti. ničesar ni bilo slišati. Naenikrat je de'jal ntar.šal: "Im!hoff paša, lajajte!" "Kaj naj storim?" "No, lalajte, močno lalajte." se je glasil odgovor. Kot častnik, navajen da mko povelje L Andrej Hofer (Junaki vodja Tiroleev 2. Belsrajski Biser (Vitoj Jeleoc) 3. Beneška Vedeževalka 6 Burska \ojska 7. Cvetke (II. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Sl:ii>.šuk> 10. Beviea Orleanska U. IKe sliki (Ksaver MeAko* 12. Duhovni boj (liuvreut: Skupoll) 14. Fra Biavolo 15. Fran Baron Trenk (Cijuro I'aii 17. Hudo Brezdno (Fr. F>javeo) 18. Humoreske, (jroleske in Satire < Kzuv ln Teffl» 19. Korejska Brata, frtira i/ milijo- nov v Koreji (Jusef S[nllnian> 21. Mesija ,I»r. Jfglif> 22. Mladim Srrem. |«iT»*>tl --.« luladlno (Ksavur Mfikol ti. Maron, krščanski de^ek i Ulia-nona 28. Oh 50-l^tniri dr. Janeta Ev. Kreka 29. Parizki Zlatar 30. Tatria. Tovesl I* irske junaške dobe IIV. F«fl"r»'r» 31. Paherki iz Pora (Ivan Albrehti 32. Popotniki, novele in Wire (Milan Pii«« !j» 33. Poiigalee 34. Pravljire (II. MaJ*r> 35. Pravljire in pripovedke /a ml* dino (S. K»Autnikl 36. Povesti in Sliko (Ksaver Mp>N| 37. Ptiee Selivke iTn^.»r»»; 38. Praški Judek (Josi|» V«»l«*» 40. Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton StraŽHrj 13. Preganjanje Indijanskih nrnijo- i.arjev (Jiwf S|»iiliJiHii) 41. Kdefa in l»ela vrtnira (Anton lluonder) 45. Revolueija na Por1ugH,''li«-in 4<». S i si o s Šesto <11. K»-«l«*rer l 48. Spisi Krištofa Smida 49. študent naj ho (S Kin*ir»r» 51. Snneški Invalid < S. Ki^utnlkV .•2. Sveta Notburga 53. Tri liuiijanshe po»est (Josef Splllmao* 55. Vrtnar (Ta gorel 56. Volk Kpokoriiik iti rtriige iHirentl za mladino (K>»aver Mrskol 57. Vojnimtr als lwg»nslvo in krsi (J«*sl|* OgriiiiH- 60. Zbrani spisi 7a mladino (Erijr^llwrt brneli 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinskil •S. Zlatokopi (Josef Stiillman) (Vezava nekaterih knjig je od leia-nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vi-č zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET ■ NEW YORK (>M||, I|lllllllli||iiillinilt||||,|ifllilt„| .Hiilltii iiiii'?,'iiiinuH'"ii|„mM|,'nl||(|||tli;!i|,.[1|||M( brez pomisleka izvrši. j«> Imbof začel glasno lajati in kakor mi pozneje zatrjevali, prav li'|>". Xi preteklo pol minute, in uspeh povelja jo bil ja>en. Od desne strani spredaj je o-irla^il neki va^ki p«>s. Zadovoljen se je maršal udaril po stegnili in dejal: "'Vidite, ta je spet nasedel na stari trik. Tja bomo jez-dili." —