MV»,V.WHV


GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK UUBAN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
/
22. december 1966 — LETO II. ŠT. 22 (40) CENA 30 NOVIH PAR ALI 3« STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

POGLED V 1967. LETO
Produktivnost in zaposlenost
ZARADI VARČEVANJA NE BOMO POŠILJALI POSEBNIH ČESTITK, ZATO VOŠČIMO DANES VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, DOPISNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
Srečno in uspešno novo leto 1967!
UREDNIŠTVO »ŠALEŠKEGA RUDARJA«
Jugoslovansko gospodarstvo je do-seglo letos svojstven rekord. Prvič je odločilno vlogo pri porastu proizvodnje imela produktivnost dela in ne večja zaposlenost. Kot ocenjujejo, je 74 odstotkov porasta proizvodni/ ustvarjene zaradi večje produktivnosti, le 26 odstotkov pa na podlagi dviga Zaposlenosti.
Ali bo mogoče tako visoko udeležbo produktivnosti v porastu proizvodnje ustvariti tudi v naslednjih letih — je pomembno vprašanje, ki se postavlja ob vsem tem. Znano nam mora biti, da so letošnji dosežki izjemni in cla bo zaradi tega potrebno drugo leto vložiti velike napore, če jih hočemo še ponoviti.
V strokovnih krogih prevladuje mnenje, da lahko tudi v prihodnjih letih srednjeročnega plana pričakujemo tako povoljna gibanja, ker doseženi nivo ekonomskega razvoja, tehniška opremljenost, organizacija dela in drugi dejavniki omogočajo, da na osnovi dviga produktivnosti konstantno ustvarjamo okoli dve tretjini porasta proizvodnje, kar je približno dosežen nivo v 1966. letu. Vendar tudi oni menijo, da bo potrebno maksimalno angažirati celotno gospodarstvo in vložiti večje napore kot doslej.
Z razvojem proizvodnje in koriščenjem rezerv, bo prostor za povečanje produktivnosti dela vse ožji, zato zahteva energično in usposobljeno akcijo, kar potrjujejo izkušnje, dosežene letos in v preteklih letih.
Prihranki, ustvarjeni letos, so predvsem rezultat boljše organizacije proizvodnega procesa, odkrivanje viška delovne sile v podjetjih itd. Brez dvoma imamo še dosti takšnih in podobnih potencialov v gospodarstvu, vendar moramo vedeti, da jih je iz meseca v mesec manj. Zato bomo morali naše delo usmeriti v široko modernizacijo podjetij, integracijo in specializacijo proizvodnje.
Pred nami so drugo leto pomembne naloge. Uspešen razvoj, zlasti po sprejetih ukrepih gospodarske re-'forme, nas ne sme uspavati in ustvariti v nas prevelik optimizem. Nadaljnja rast produktivnosti dela je edina možna rešitev za bodoči ria-predek in željeno vključitev v mednarodno delitev dela. Kakršnakoli zaostajanje bi pomenilo, da jugoslovansko gospodarstvo zaostane pri dohitevanju konkurenčnih sposobnosti na svetovnem tržišču.
Ko razmišljamo o porastu produktivnosti, ne moremo mimo dviga zaposlenosti v letu 1967. Predvsem letos je zaposlenost štagnirala in je za okoli en odstotek nižja od 1964 leta. Na gibanje zaposlenosti je največ vplivalo zmanjšanje števi-
la zaposlenih v gradbeništvu in industriji. Prihodnje leto pa pričakujejo nekoliko blažji dvig zaposlenosti in sicer okoli 2 odstotka. Na ta način bi zagotovili, da bo v predvidenih mejah udeležba porasta zaposlenosti v dvigu proizvodnje družbenega sektorja.
Če ne bi mogli zajeti s takšnim porastom zaposlenosti velik del delovne sile, moramo prihodnje leto iskati rešitev v razvijanju raznih uslužnostnih dejavnosti. S takšno orientacijo bi naredili dvojno korist — zaposlili bi več delavcev in hkrati zadovoljili velike potrebe v uslužnostnih dejavnostih. To usmeritev smo načrtovali že pretekla leta. Vendar ugotavljamo, da nismo v tej smeri pokazali dovolj inciative. Odpravljanje vseh teh pomanjkljivosti bo naša nadaljnja pomembna naloga. ,
STENSKI KOLEDAR ZA LETO 1967
PRILAGAMO V DANAŠNJI ŠTEVILKI »ŠALEŠKEGA RUDARJA«. TUDI ZATO VAS VABIMO, DA SE NAROČITE NA NAŠ LIST, KER BOSTE RABILI KOLEDAR SKOZI VSE LETO.
»ŠALEŠKI RUDAR« NAROČITE TAKOJ DANES PRI VAŠEM PISMONOŠI!
PIONIRJI R0D0 TEKMOVALI ZA »KAJUH0V0 RRALNO ZNAČKO«
Tudi v Jugoslaviji se žal iz leta v leto bolj širi »literatura« raznih kriminalk, kavbojk in stripov,- kjer se glavna vsebina razvija s po-močjo pušk, revolverjev ln nožev, kjer na-stopajo gangsterji in morilci in vse bolj zastrupljajo naše mlade ljudi, ki Irumoma berejo to poceni revolversko plažo.
Ker pa je dejstvo, da je tudi pri nas, v socialistični deželi, prerasla želja za lahkimi dobički skrb za razvoj otrok v normalne, humane in kulturne ljudi, smo sklenili tudi v naši občini pričeti z akcijo, s kulturno obrambo, ki naj bi odvračala naše otroke od knjižnega strupa ter jih usmerjala k branju lepe, dobre slovenske knjige, predvsem domačih pa tudi tujih avtorjev.
Naši pionirji se bodo na vseh šolah vključili v tekmovanje za »Kajuhovo bralno značko«.
Vse priprave za začetek akcije so končane. Ker so tudi v žalski in celjski občini Istočasno z nami sklenili uvesti tekmovanje za značko, smo se združili, ustanovili osrednji odbor s sedežem v Velenju in izdelali pravilnik, bralni program in vse ostalo za uspešen začetek. Nadzorstvo nad tekmovanjem so prevzele občinske zveze prijateljev mladine Žalec, Celje in Velenje ter Zavod za prosvetno pedagoško službo Celje. V vsaki občini je ustanovljen tudi občinski odbor v katerem so učitelji slovenskega jezika, pedagoški svetovalci in zastopnik občinske zveze prijateljev mladice. Odbor je Izdelal program dela za svojo občino.
Težišče vse te velike kulturne akcije pa je na naših centralnih šolah, kjer bodo formirane komisije, ki bodo skupno s celotnim učiteljskim kolektivom z veliko mero idealiz-
ma in dobre volje v stalnem stiku s »Kaju-hovci« skrbeli, da bo akcija dosegla svoj namen, to se pravi, poplemenitltl šolo ln z njo učenca, ki jo obiskuje. Ob koncu šolskega leta bodo po izkušnji pred komisijo, kjer bodo »Kajuhovcl« v prijelnetn, sproščenem pogovoru pripovedovali o prebranih delih, podeljene udeležencem iz 3. In 4. razredov lepe pohvale, udeležncem lz S. in 6. razredov — bronaste značke. Pohvale ln značke bodo podeljene na posebni slovesnosti, na katero borno povabili kulturne delavce iz občine ln naše mladinske pisatelje ln pesnike.
Zlato značko bi si lahko pridobili prijavljene! z gimnazije in rudarskega šolskega centra, vendar smo za začetek vključili v tekmovanje samo učence osnovnih šol. Naslednje leto bomo razpisali tekmovanje za značko tudi na teh dveh velenjskih šolah.
Ob koncu še tiha želja Dedku Mrazu! V boju dobre knjige proti slabi, prosimo za čim več knjig pod bliščem novoletne jelke.
E. A.
Obvestilo naročnikom
V današnji številki prilagamo položnice vsem tistim naročnikom, ki še niso plačali letošnje naročnine. Prosimo, da zaostalo naročnino nakažete na žiro račun 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura šoštanj.
Sklepi zadnje razširjene seje občinskega komiteja ZKS Velenje
POROČALI SMO ŽE, DA SO NA NEDAVNIRAZŠIRJENISEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS RAZPRAVUALIOAKTUALNIHGO-SPODARSKIH IN POLITIČNIH PROBLEMIH. DOLOČILI SO TUDI POSEBNO KOMISIJO IZ VRST ČLANOV KOMITEJA, KI JE IZDELALA
hKLKOMISIJA JE SESTAVILA NASLEDNJE SKLEPE:
L
Ne glede na to, da so že dalj časa kritične razmere na energetskem
področju, zlasti je težka situacija v premogarstvu, je bilo do sedaj vse premalo rečeno, kakšna je perspektiva premogarstva in kako prebrodt.i nastalo krizo. Občinski komite ZKS Velenje ugotavlja, da je popolnoma oravilno, da cenejši energetski viri izpodrivajo dražje m da se potrošnik preusmerja ji na racionalnejše energetske vire Toda istočasno smatra, da,bi moralo pri uveljavljanju novih energetskih virov biti več koordinacije, dogovarjanja in sodelovanja. Dogovore med posameznimi zainteresiranimi činiteljd bi morali izvajati in sankcionirati, da ne t>i prišlo do prevelikih globalnih narušitev.
Ce se v času -izvajanj/ nekega stališča ali sklepa spremene objektivne razmere, ki bistvenejše vplivajo na splošno situacijo, moramo na podlagi vsestranskega proučevanja posledic, sprejeti nove programe, ki bodo vsiklajevali odnose na višjem nivoju.
Čimprej moramo ugotoviti ali so težave v premogovnikih samo začasne ali je dejansko potrebno pristopiti k zmanjšanju produkcije ali morda celo zapiranju rudnikov. Rudniki v SFRJ se še namreč vedno pri produkciji in svojem razvoju ravnajo po smernicah družbenih planov da je potrebno povečati produkcijo premoga do leta 1970 za U milijonov ton. Do sedaj še nihče teh postavljenih gospodarskih proporcev
ni demantiral.	,	.	.,, ____„„_
Ce se pokaže da naše gospodarstvo iz ekonomskih razlogov premoga ne potrebuje več, ali ne v planiranih količinah, potem moramo načrtno najracionalnejše pristopiti k zapiranju nizko produktivnih in nerentabilnih rudnikov ter zmanjševati produkcijo v rentabilnih.
IV.
Podatki o perspektivnih potrebah po velenjskem lignitu, ki jrh je zbral rudnik kažejo, da bodo ostale razpoložljive produkcijske kapacitete neizkoriščene. RLV je kapacitete razvijal v skladu s programom in v odvisnosti od programiranih družbenih potreb. Talko ima sedaj razvitih produkcijskih kapacitet že za ca. 4 milijone ton. Glede na slalbo povpraševanje po premogu se bo produkcija v prihodnjem letu zmanjšala za 3 milijone ton. To dokazuje tudi leto 1966, ko je bilo planirano 3,6 milijone ton, zaradi manjšega povpraševanja pa bo proizvedenih le 3,4 milijone ton.	^
Kvantitativno zmanjšanje produkcije premoga bo povzročilo težave pri zaposlovanju. Nova delovna mesta se ne bodo odpirala tata) hitro, da bi lahko absorbirala sproščeno delovno silo (1000 ljudi). Zato bo tukaj nujno potrebna raomoč širše družbeno-politične skupnosti, ki bo morala pomagati pri preorientaciji in prekvalifikaciji sproščene delovne sile (odvečnega števila zaposlenih)^
Rudarski šolski center Velenje sa srečuje s podobnimi ekonomskimi in socialnimi problemi, vendar je njihovo reševanje dolgoročnejšega značaja, ker je nemogoče takoj zmanjšati število učencev.
Ce se ugotovi, da so težave v premogarstvu začasnega značaja, potem moramo najti način, da pomagamo rudnikom prebroditi to krizo s tem, da se jim preskrbijo krediti pod ugodnimi pogoji za depoje in rekonstrukcije.
VIII.
Ker je potrošnja lignita na licu mesta najracionalnejša in še vedno konkurenčna ostalim energetskim virom, delovni kolektivi v občini z velikim zanimanjem spremljajo in enotno podpirajo prizadevanja, da bi se gradnja nove TE v Šoštanju čim bolj pospešila.
IK.
Zaradi težke ekonomske situacije v »Galanteriji« Šoštanj, občinski komite opozarja osnovno organizacijo ZKS in komuniste v tej delovni organizaciji, da takoj v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami izdelajo te neljito analizo osnovnih problemov v podjetju in zavzamejo o rijih nač .-lna stališča. Samoupravnim organom pa se predlaga, da na tej osnovi zahtevajo izdelavo realnega programa nadaljnjega razvoja delovne organizacije (kadri, organizacija dela, usmeritev nfl domače in tuje tržišče, obseg in asortiman produkcije itd.).	,
X.'
Čcorav se v tovarni usnja šoštanj srečujejo z zapletenimi odnosi na surovinskem tržišču in trgu finalnih izdelkov, so težave, s katerimi se srečujejo, tudi notranjega organizacijskega značaja. Pogojene so z ne dovolj razvito notranjo tehnično delitvijo dela, pomanjkanjem strokovnega kadra, šibko organizacijo dela itd. Večkrat so zaostreni tudi odnosi med organi in organizacijami, kar vse vpliva na gospodarski uspeh in Občutek pripadnosti kolektivu 'ter na izvajanje sklepov in stališč.
Občinski komite ZKS opozarja komuniste v kolektivu, da resno in odgovorno pristopijo k reševanju navedenih vprašanjL Samoupravnim organom pa predlaga, da sankcionirajo izvrševanje sprejetih sklepov po načelu individualne in kolektivne odgovornosti.
XI.
Ker nimamo izdelane analize, kako daleč smo prišli pri izvajanju gospodarske reforme v naši Občini, kako so se naše delavne organizacije vključile v rjjeno izvajanje in kakšna je konkretno njihova perspektiva glede še na intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in vključevanje v aktivnejše sodelovanje v ožji in širši program nadalj-nega gospodarskega razvoja družbenih skupnosti SRS in SFRJ, občinski komite ZKŠ Velenje predlaga občinski skupščini, da zadolži svoje strokovne službe, da takšno študijo čimprej izdelajo.	,
Komisija za izvedbo razpisa pri
Tovarni usnja Šoštanj
razpisuje prosta delovna mesta
1.	VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoj: diplomirani inženir kemije z 10-letno prakso v
usnjarski ali kemijski stroki.
2.	VODJA PRIPRAVE DELA
Pogoj: diploiniranli inženir kemije s 5-letno prakso v usnjarski stroki.
3.	VODJA P0M02NIH OBRATOV
Pogoj: diplomiran strojni inženir s 5-letno prakso v vodenju industrijskih strojnih delavnic in kotlarn.
•• Osebni dohodki po pravilniku ali po dogovoru. Podjetje dali je na razpolago družinsko stanovanje.
•; Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošl jite do 10. I. 1%7.
Teze za javno razpravo o delu
»v pripravah za izvolitev novih odbornikov in poslancev bo javna analiza dosedanjega dela skupščin, njihovih uspehov in slabosti v postopnem uresničevanju ustavnih načel omogočila, da si bodo začrtale bodoče delo in to tako glede njihovega lastnega delovanja, kakor tudi glede razreševanja tekočih problemov. Razprava o delu skupščin, poli-tično-izvršilnih teles in posameznikov naj pripomore k ustreznejši in odgovornejši vlogi občana na njegovem delovnem mestu v krajevni skupnosti, v občini in v celotni družbi. Javna razprava bo tako prispevala k boljši opredelitvi ciljev našega družbenega razvoja, predvsem pa k razvijanju odgovornosti za uresničevanj e naše politike na vseh družbenih ravneh, v družbeno-političnih organizacijah in na vseh drugih toriščih družbenega življenja«.
(Iz sklepov Glavnega odbora SZDL Slovenije, z dne 18. 11. 1966, o nalogah SZDL v pripravah na skupščinske volitve).
Pomladi prihodnjega leta bodo minila 4 leta po sprejetju naše nove zvezne in republiške ustave. Novi ustavni predpisi še v večji meri kot prejšnji 'poudarjajo, da se v občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti,. zagotavljajo materialni in drugi pogojii za delo ljudi in za razvoj produkcijskih sil; usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb; določajo in razporejajo sredstva za potrebe občine; ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih m drugih skupnih potreb občanov in vSklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi interesi. V občini se uresničuje čimlbolji neposredno družbeno samoupravljanje; organizirajo se organi oblasti1 in družbenega samoupravljanja,, družbene službe, ki so skupnega pomena; zagotavljajo se pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov, urejajo se odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini; določajo se splošni, pogoji za dejavnost V 'komunalnih in podobnih organizacijah; varujeta se zakonitost in var-riost ljudi ter premoženja, zagotavlja javni red hi mir ter izvršuje družbeno nadzorstvo. Pravice in dolžnosti občine izvrilujejo občani na zborih volilcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina, njeni organi in krajevne skupnosti. Ti organi uresničujejo pravice in dolžnosti ftbčine ob ude-ležfbi in sodelovanju i2 drugimi organi družbenega samoupravljanja v občini.
Občinska skupščina, ki je bila izvoljena po sprejetju nove ulstave leta 1963, ima v skladu z občinskim statutom dva zbora. Občinski zbor šteje 35 odbornikov, prav toliko pa zbor delovnih skupnosti. Odborniki občinske skupščine se volijo za štiri leta, S tem, da se Vsako drugo leto voli na novo polovica članov vsakega Zbora Skupščine. Prve volitve polovice odbornikov občinske Skupščine so brale opravljene leta 1965. prihodnje Volitve druge, polovice pa bodo drugo letb.
Politično izvršilne zadeve občinska skupščine opravlja 15 svetov (za splošne in notranje zadeve, za družbeni plan in finance, za industrijo in obrt, za kmetijstvo in gozdarstvo, za blagovni promet in turizem, za komunalpe zadeve, za urbanizem, za stanovanjske zadeve, za delo in delovna razmerja, za zdravstvo, za varstvo družine, za socialno varstvo, 2a vzgojo in izobraževanje, za društveno dejavnost in za narodno obrambo) s skupno 144 člani. Za proučevanje posameznih vprašanj, za ^»Wpravo predlogov in za odpravljanje drugih Zadev iz svojega delovnega ipodročja, ima občinska skupščina več komisij in drugih kolegijskih orgattov. Občinske sklade upravljajo upravni odbori. Neposredno samoupravljanje v komunalnih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in drugih dejavnostih, se vrši v 18. krajevnih skupnostih (Šmartno ob Paki, Bele vode. Sv. Florjan, Zavodnje, Ravne, Družmirje, šoštanj, LOkovica, Pešje, Pod-kraj, Šentilj, Velenje, šalek, Paka pri Velenju, Skale, Plešivec in Cir-kovce). V teh krajevnih skupnostih se vrše praviloma tudi zbori volilcev. Spore med občani, poravnavajo 4 poravnalni sveti (Šmartno ob Paki, šoštanj, Pesje in Velenje). Občinska uprava je organizirana v petih oddelkih ikot temeljnih upravnih organih in v nekaterih drugih organih in šteje skupno 66 upravnih in 8 pomožnih delavcev).
Politika in drugi ukrepi ob-

činske skupščine na področju gospodarstva
Delne Volitve v predstavniške organe pred dvema letoma so bile
prav v času, ko so se pokazala zaradi hitrega proizvodnega razvoja dokajšnja strukturna nesorazmerja med posameznimi gospodarskimi panogami, ko so začele cene raznih proizvodov nekontrolirano naraščati in ko so se začele kazati v celotnem gospodarstvu določene močnejše inflacijske tendence. Prav v času teh volitev so bili sprejeti u-krepr o splošni zamrznitvi vseh cen;\ katerim so nato v mesecu juniju 1965 sledili reformni predpisi na področju 'gospodarstva, ki pa so imeli in bodo v bodoče imeli vpliv na naše celotno družbeno življenje. Naša Občinska Skupščina je v mejah svojih pravic in dolžnosti v obravnavanem obdobju sprejela take predpise in druge ukrepe na področju gospodarstva, ki so na eni strani jačali materialno bazo samoupravljanja delavcev v delovnih organizacijah, na drugi strani pa si je prir zadevaila, da realni standard delovnih ljudi1 ne bi bil preveč prizadet z ukrepi, iki so morali biti sprejeti za naš bodoči hitrejši in skladnejši gospodarski razvoj,, ki se bo v bodoče moral razvijati vse bolj dn bolj po načelih ekonomike in pod vplivom zunanjega tržišča.
Da bi dosegla te cilje, je občinska Skupščina poleg drugih ukrepov, zmanjšala prispevek od osebnih dohodkov delavcev v občinski proračun od 1. 8. 1966 dalje od 6,8 na 5 % in s tem znižala proračunske dohodke v tem letu za okoli 100 milijonov starih dinarjev. S svojimi predpisi je določila najvišje cene nekaterih večjih prehrambenih proizvodov in najvišje maloprodajne mreže, ki jih sme trgovina predpisovati za nekatere proizvode. U-vedena je billa družbena kontrola cen za vse obrtne storitve.
Občinska skupščina ugotavlja, da se v podjetjih naše, občine po uvedbi gospodarske reforme čedalje skrbneje gospodari in da poslovne odločitve organov upravljanja vse bdi j in bolj temeljijo na ekonomskih kriterijih itd. Počasi se izboljšuje kadrovska struktura zaposlenih, produktivnost dela se postopoma izboljšuje, prav tako pa postopoma rastejo tudi realni osebni dohodki. Največji razvoj v zadnjem obdobju je napravila tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju, ki se je razvila v enega najmočnejših jugoslovanskih proizvajalcev gospodarskih strojev, ki z veliko serijsko proizvodnjo u&pešno nastopa na domačem dn tujem tržišču. Seveda morajo gospodarske organizacije premagovati najrazličnejše težave in to take, ki so posledica nekaterih premalo premišljenih predpisov, kot so na primer prenizke cene tekočih goriv, ki povzročajo naglo preorientacijo velikih potrošnikov energije od uporabe premoga na uporabo mazuta, kar je letos v doikajšnji meri prizadelo rudnik lignita Velenje, kot največjo gospodarsko organizacijo v občini.
ObčioSka skupščina je z ustreznimi Ukrepi pomagala reševati Številne probleme v gospodarskih organizacijah na območju občine, ki so posledica reformnih predpisov in se morala v nekaterih primerih posluževati tudi takih ukrepov, kot so uvedba prisilne uprave, oziroma izdaja aktov o prenehanju gospodarskih organizacij. Prisilno upravo je morala Občinska skupščina uvesti v dveh podjetjih: v tovarni usnja šoštanj ter v podjetju »Galanterija« šoštanj,. Delo Obeh prisilnih uprav je bilo v obeh primerih uspešno, saj se je gospodarsko stanje podjetij, ki so imela prisilno upravo, saniralo in so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje uspešnejše poslovanje. Zaradi težavnih pogojev dela je bila uvedena redna likvidacija obrtnih
podjetij »Čevljarstvo« šoštanj in »Slaščičarna« Šoštanj, zaradi slabega gospodarjenja pa je šlo v likvidacijo kmetijsko gospodarstvo Velenje. Dejavnost tega podjetja uspešno nadaljuje KZ Šoštanj, občinska skupščina pa je morala sprejeti od- < plačevanje anuitet za kredite, ki jih je najelo to posestvo v višini 47 milijonov. Uvedena je ibila tudi likvidacija podjetja »Veletrg«, njegovo dejavnost pa so prevzele nekatere druge gospodarske organizacije v občini. Zaradi ukrepov gospodarske reforme sta tudi ustanovitelja po slovnega združenja za izgradnjo energokemiičnega kombinata Velenje (rudnik lignita Velenje in TE Šoštanj) ugotovila, da ne moreta nadaljevati z nadaljnjo izgradnjo tega velikega investicijskega objekta in sta zato predlagala občinski skupščini izdajo akta o uvedbi likvidacije združenja. Občinska Skupščina je predlog ustanoviteljev sprejela in zaupala vse delo v zvezi z likvidacijo tega objekta posebnemu likvidacijskemu odboru, ki se zelo prizadeva, da bi bila likvidacija poslovnega združenja opravljena s čim manjšimi stroški.
Kot vsa predstavniška telesa, si tudi občinska Skupščina prizadeva, da bi , bile vse poslovne odločitve stvar samih delovnih ljudi, ki so V gospodarstvu zaposleni. Zaradi tega je med drugim v lanskem letu ukinila občinski investicijski sklad, sredstva tega Sklada pa prenesla v sklad kreditne banke Celje.
Na področju kmetijstva je občinska skupščina podpirala razvoj družbenega sektorja kmetijstva in si _ prizadevala, da bi bili kooperacij ski odnosi med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmetovalci čim u-spešnejši.
V zadnjih dveh letih občinska skupščina ni povečala prispevkov in davkov od kmetijstva, kar je razen povečane proizvodnje in povečanih cen kmetijskih proizvodov, prispevalo svoj delež k večji proizvodnji in višjemu standardu kmečkega prebivalstva v Občini. Razveseljivo je, da so kmetje v zadnjih letih vložili večja lastna sredstva za obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij, za nabavo živine in kmetijskega orodja, saj se s tem ustvarjajo pogoji še za večjo kmetijsko proizvodnjo kot smo jo že dosegli. Vse področje Občine je glede plačevanja prispevkov od kmetijstva glede na .proizvode in tržne razmere razdeljeno na štiri proizvodne Okoliše. V IV. proizvodnem Okolišu, ki ^obsega gorato območje občine, kmetje ne plačujejo prispevka od kmetijstva. Ta Okoliš obsega okoli 40% celotne površine občine. Plačevanje prispevkov od kmetijstva je zaradi razvrstitve v IV. proizvodni1 okoliš oproščeno 350 od skupno okoli 1200 kmetovalcev, kolikor jih je v občini.
Podobno politiko kot v kmetijstvu, vodi obč. skupščina tudi na področju obrti, Družbeni sektor obrti je glede poslovanja v celoti izenačen z ostalimi gospodarskimi organizacijami,, kar deloma zavira njegov nadaljnji razvoj. Občinska skupščina je lansko leto gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno in gostinsko dejavnost in dejavnost storitvene obrti, oprostila plačevanja obresti od osnovnih sredstev in s tem prispevala svoj delež za izboljšanje pogojev poslovanja.
Novo sprejeti zvezni in republiški predpisi v Obrtnih delavnicah za: sebnih obrtnikov in utsrezna politika občinske skupščine, iso ugodno vplivali na razvoji zasebnega sektorja obrti, saj je število zasebnih obrtnih delavnic narastlo od 74 v letu 1963 na 116 v 'letu 1966. število teh delavnic pa je še mnogo manjše kot je bilo pred vojno, ko jih je bilo v. občini kar 244. Tudi v bodoče bo

22. december 1966
ŠALEŠKI RUDAR i
Stran 3
Skupščine občine Velenje od zadnjih volitev dalje
Jt V ■ . ____XX!__. ___r» rt .-vt-n ifnnrliJbm fltifnTrln Vlflf^dH. Inimp nr<»flrvi7flr? i a iz svoiih skladov objekte, kot npf. modernizirale ce- jet republiški zakon o lipivnciranju
občinska skupščina nadaljevala za-: noma že zazidan, oziroma kjer grad četo politiko v obrtništvu, bolj pa. nja zaradi klimatskih raziper ninaj-tjo morala usklajevati višino obvez- bolj primerna. Zaradi tega je ra-nosti zasebnih' obrtnikov do družbe.: zumljiva težsja nekaterih prebival-, ... , , , ' cev mesta Šoštanja, da bi se izdelal , Trgovina je v zadnjih dveh letih zazidaln\ načrt 2a desni breg tega
Hosegla velik napredek, vendar njena kapacitete v celoti še ne zadovo-' ljuiejo vseh čedalje večjih potreb obcapov. Občinska skupščina je do-siej in bo tudi v bodoče podpirala
lovne organizacija iz svojih šlladov	objekte, kot np	. . .	.. ... -
skirnne morabe	ste v Bele vode, Plešivec, Cirkovce, vzgoje in izobraževanja, po katerem
hnrfn vsako leto Dri-	Kavče, Skorno, Lom itd. Vseh teh bodo šolske zavode financirala pre-Subvencije bodo vsako lcto ^ri ^ komunalnem področju
•rE l	ISS	ne bi bilo mogoče 'doseči, če ne bi
;nud Cs?alrir Nov srna?,nVe Ii	delovne skupnosti naših podjetij, s
mesta. Takih teženj, ki jih je občih- so jih uvedle vse občinske skupščine	jj^Mjgl Prizadefania ob
ska skupščina, večirat obravnavala v	^er še ne zagotavljajo	ttlgKgSiC
na s^oji seji, pS občinska skupščina sredstev za razširjeno reprodukcijo	črnske^skupščine sp podprte brez iz
-ejeti, ker bi bilo to v stanovanjskega gospodarstva, _ ven-	»	g
veljavnimi predpisi, in dar bodo prispevale k bolj racional-	™ ^fJ^Z^ Jl
m uporabi stanovanjskih prostorov,
, ,	nasprotju z
razvoj te gospodarsuce pano-e m si k ,bi b}j0 s 'tem oteženo normalno	m uipUiaoi 9Hmu»»ui>»«i »»vranov*,	v . . ... - 1ot:,,	ci-p *aip v nwini rcpntiii r-
prizadevala, da bi se trgovska mre- o6ci0va,nje rudnika li«nita Velenje,	1 hnlišemu vzdrževanim stanovanj-	čakajo občino v prihodnjih letih se	ske šole v Obč ni (Sentii R.
L rh^ni m pri nribli- P?siovanja ruamuta. iignua vraenjc,	K ooljsemu vzarzevanju stanovanj napori. V prv vrsti bo potreb-	Cp-kovpe), zgraditi novo III. o:
ki bo. zaradi ugodnih eksploatacij-	skih poslopij m k večji zainteresi-	no modernizirati cesjo Gorenje-Šo-	no šolo v Velenju, zgraditi no.
mev v doslednem caisu za-	ramst rfii-anrw reSevame svouh	uu	uuiuijc ou- ,______ .	■
Id bo
skih t
pogojev v doglednem čaisu za-
ža v'kar''najbolj možni meri približala potrošnikom
Gostinstvo in turizem imata na čel. izkoriščati .zaloge lignita na ob-našem' področju zadovoljive možno-močju Pružmirj.a in Šoštanja.
Ks^^L^Č I ,31, Membra 1965 so bili ukinjeni
že prej zgrajeni osnovni gostinski občinski stanpvanj.sk, skladi. Stano-in turistični objekti. Občinska skupščina je s svojimi ukrepi nudila ispešno pomoč razvoju te ponoge gospodarstva, z odstopanjem celotne turistične takse in dela prometnega davka na alkoholne pijače pa je povečala tudi materialno ba/o tu-rističnih društev.
Tudi gospodarskega in razvoja po reformi, občinska ščina ne usmerja z letnimi družbenimi plani, pac pa obravnava ■ občasne analize tega razvoja. V prvi polovici prihodnj zga leta pa 'bo občinska skupščina sprejela perspektivni program gospodarskega in ostalega razvoja občine do leta 1970, ki bo zaradi novih razmer v doka-j-šnji meri spremenil dosedanje koncepte o razvoju- naše občine sploh. Razumljivo je, da bo občinska Skupščina dala ta program' v predhodno javno raizpravo.
vanjski prispevek ostaja v delovnih organizacijah, ki imajo sedaj neprimerno večje ifložnosti za reševanje stanbvapjisivjh problemov svojih delavcev kot šo jih imele poprej. Žal pa večina delovnih organizacij rešuje stanovanjske probleme svojih delavcev z dodelitvijo kreditov za individualno gradnjo, iki je za podjet-
ranosti občanov za reševanje svojih stanovanjskih problemov z lastnimi silami. Za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami je občinska skupščina ustanovila posebno stanovanjsko podjetje, ki je doslej pokazalo zelo lepe uspehe pri obnovi in vzdrževanju stanovanj sikih zgradb in je velika škoda, da podjetji TE Šoštanj in rudnik lignita Velenje nista upoštevali večkratnih priporočil občinske skupščine in sta ustanovili lastni enoti za gospodarjenje s svojimi stanovanjskimi zgradbami in
ko izobraževalnih skupnosti, iki jffi bodp gfopapi, šojski aa^Gdji&i-jJelov;-ne organizacije ustanovile -za cIq1®-čgna širš4 Območja. Ta	»
ria skupnost bo morala s ,pornočj,Q občinske skupščine in.delovnih ggiflizacij nadaljevati z investicijami na področju šolstva, saj bo .potrebno adaptirati še preostale podeželske šole v občini (Šentilj, Ravne,
osnov-nOve te-
štanj, zgraditi novo centralno pokopališče za šaleško dolino, zgraditi kanalizacijski kolektor in čistilne naprave tudi za vso dolino, modernizirati ceste V Velenju in Šoštanju, usposobiti ceste IV. reda za vse večji promet itd. Teh nalog ne bo mogoče opraviti brez pomoči delovnih kolektivov in občanov in zaradi tega Občinska skupščina pričakuje njihovo še nadalnjo pomoč pri reševanju teh vprašanj. Poleg tega pa bo potrebno postopoma sproščati tudi cene nekaterih komunalnih storitev
loVadntce pri osnovnih šolah v šmartnem ob Paki in Šoštanju, itd. Še več sredstev bo potrebrto zagotoviti za osnovno dejavnost šol, saj so osebni dohodki prosvetnih delavcev še vedno nesorazmerno nizki, odločno premajhni pa so tudi materialni izdatki šol.
Če je šolstvo v naši občini le napravilo določen napredek, pa tega ne" moremo trditi za predšolsko varstvo in vzgojo' otrok. Naša občina je po odstotku otrok, kj obiskujejo otroško varstvene ustanove na enem
d-iv dualno gradnjo, iki je za podjet-	; t ,k „0sDodarska moč občinske-	cene nesaterm 'Komunaimn storitev v ■ "
ostalega . ja ^ zaf,ebnike cenejša, vendar zah- sS^^^Sffia^OTId	(tari!fe za vodo- za toplovodno ogre- izmed zadnjih mest v Slovemp,
va skup- tej-a velike površine gradbenih zem-	^iS 'p0dJ tJa obLUtno	vanje, kopališke pristojbine, pristoj- /Prav je potreba pp. tem varstvu
-I_____....	1	.	,	ZJHicUl saua.	, ■____ ...__1----i: ,Y.I. . ...--rSirli pprln 1.P vpriAOa 5tpT7.-i.ln 7ann
Politika in ukrepi občinske skupščnc na področju komunale, urbanizma in sianovanjske iz-
| -.—-——t—-^-> ■	---—
Stradnje
Velik del svoje aktivnosti v pre: teklem obdobju je ti-bčinska skupščina posvetila problematiki urbanizma, stanovanjske izgradnje in urejevanju stanovanjskih razmerij ter komunalne dejavnosti,, saj 'je od uspešnega reševanja
č m ogromne stroške za komuno urejevanje zazidanih okolišev, :r se odvija zasebna stanovanjska w radnja. Vsa leta doslej so se komunalni objekti gradili s prostovoljnimi prispevki delovnih organizacij, te)fi prisp.evokov pa je bilo iz po-vsfem razumljivih razlogov čedalje manj. Zaradi tega je občinska skupščina s 1. aprilom 1966 morala uvest). prispevek za uporabo mestnih zejmljišč, da bi s tem zagotovila minimalna sredstva za vzdrževanje že zgrajenih, kolektivnih komunalnih dffiektov , in gradnjo nekaterih nejvi-h najbolj nujnih objektov te vrst^. Pri uvajanju tega prispevka je objpinska skupščina upoštevala, da biaa prispevek družinske proračune iiitsredslva podjetij preyeč ne obremenil in se zaradi tega s prispev-kemn zagotavlja le del potrebnih srZdstpv, k' so potrebna za kolektivna komunalne objekte. Po veljavnih predpisih se sme prispevek za uporabo mestnih zemljišč uvesti le na obpiočju, kjer so bila gradbena zejjiljiišča nacionalizirana, tako da ga^sedaj ne plačujejo občani na ob-
N.i ali manj
■foroblemov na tem področju, v ve-	^
I liki meri odvisen c^iužbeni standard	S^V^So ^^^teJ^Dej.
■ ihranm- m r.iwm mtahh tlMOff CO-	.	'	,	_____,___n.-_a.jl-
ljšana.
Delovne organizacije v naši občini že več let skrbijo za reševanje stanovanj sikih problemov svojih delavcev in so pri tem dosegle zadovoljive uspehe.
Občinska skupščina je tudi skrbela za stanovanja tišjih, delavcev., ki so zaposleni' V šolstvu in v drugih javnih službah, za nezaposlene borce NOV, za upokojene invalide, socialne podipiraiice in podobne. V preteklem Obdobju je občinska Skupščina uspešno rešila stanovanjske probleme vseh delavcev v šolstvu in ir drugih občinskih javnih službah in vrsto stanovanjskih problemov borcev NOV, ki niso v delovnem razmerju. Je pa še precejšnje število upokojencev, ki živijo v nezadovoljivih stanovanjskih razmerah. Občinska skupščina bo skušala te probleme postopoma reševati tako, da bo občinskemu stanovanjskemu podjetju odstopila vso amortizacijo starih hiš, ki jih je predala v gospodarjenje. temu podjetju, sama pa bo anuitete za te hiše plačevala iz občinskega proračuna. S tem bo omogočena gradnja manj-
je p.otrepa po. tem varstvu z.a-biine za pokopališke storitve); da bo radi čedalje večjega števila -zaoosle-mogoče del sredstev za te storitve mh žena vse večja in večja, V pri-porabiti tudi za investicije v komu- hodnjem obdobju bo moralo opgani-nalne objekte individualne porabe, zirjjno predšolsko otroško varstvo
postati skupna Zadeva vseh zaintere-
Politika in ukrepi občinske skupščine na področju družbenih služb"
Kot že več let doslej, je občinska skupščina tudi v zadinjem dvoletnem obdobju posvečala prvenstveno pozornost hitrejšemu in skladnejšemu razvoju šolstva, zdravstva, socialnega varstva in drugih služb v občini. Kakor v prejšnjih letih, so bili tudi V zadnjem obdobju doseženi prav lepi uspehi, čeprav je bilo potrebno tudi tu premagovati mnogo najrazličnejših ovir materialnega značaja, ki bi jih brez nesebične in izdatne pomoči delovnih organizacij nikoli ne uspeli obvladati; Na področju šolstva je bil z združitvijo osnovnih šol in s prešolanjem po-deželjskih otrok, ki obiskujejo višje razrede., v centralne osnovne šole, kjer obiskujejo predmetni pouk, na-
s i rani h činiteljev, samo varstvo pa bo potrebno organizirati na čiin ce- ' nejši in masovnejši podlagi.
Zdravstvena služba je že pred leti v glavnem rešila svoje osnovne materialne probleme in je v obravnavanem območju mnogo prispevala k izboljšanju zdravstvenega stanja , prebivalstva, z razpoložljivimi sred- . stvi pa je skrbno gospodarila. Pray,. tako je bilo uspešno, tudi delo ob-čihskih socialnih služb, čeprav morajo reševati vedno nove in nove socialne probleme, ki so posledica našega hi trega gospodarskega in. druž-.r, bebega razvoj a. * Uspešno so «e reševali ludi razni socialni in drugi problemi borcev NOV. Uspehi na socialnem področju bi bili še večji, čp bi bili za reševanje socialnih problemov zainteresirani povsod tam, kjer socialni problemi vsakodnevno, na-,t stajajo. Prav zaradi tega bo potrebno v bodoče razvoju socialnih služb
problemov
takih, ki zahtevajo za svoje reševanje velika denarna sredstva in je zato popolnoma razumljivo, da občinski skupščini še ni uspelo rešiti vseh problertiov na teh področ-jih.
Za smotrno gradnjo naselij v občini, je občinska skupščina že pred leti sprejela urbanistični program za Celotno območje občine, v zadnjih letih pa so bili izdelani in po predpisanem postopku sprejeti zazidalni načrti za večino gradbenih okolišev v občini. Zaradi eksploata-cijskega polja rudnika lignita Velenje, ki Zajema velik del celotne šaleške doline, so za gradnjo sposobne površine V tej dolini samo v Velenju. in Pesju, v Šoštanju pa samo na levem br,egu Pake, ki pa je veči-
JJ V •	V	- rvviivvu JJ1	J. V-OJV,--' t--<----- ---
mesta Šoštanj) in je zaradi tega tegorije občanov, občinska skupščina že predlagala Omenjepo je bilo, da so bili v zad-spremambp ustreznih zakonskih njem obdobju rešeni nekateri na?-predpisov,-	' bolj aktualni komunalni problemi
naše občine. Nedavno je bil zgrajen nov vodovod za Velenje oziroma za šaleško dolino sploh. Nova cesta med Šoštanjem in Velenjem je večinoma že zgrajena, razen priključkov v Velenju in Šoštanju. Regulacija reke Pake v šaleški dolini ■ ' | bili
Gospodarska relonna je tudi sta-vanjsko gospodarstvo postavila ekonomska načela. Zaradi tega je ^morala občinska skupščina s 1. avgustom J 965 ugotoviti novo valorizirano vrednost stanovan jskih objektov in določiti novo višino stana-
rir}, ki znaša po odloku o najvišji
........
-naje"mhini odstotkov ■ letne valorizirane .vrednosti stanovanja'. Stanarino v tej višini bodo nosilci -stanovanjske pravice -v celoti zabeli plačevati šele leta 1970 in bodo doMakiat'razliko do polne stanarine subvencionirale de-
razrede Skoraj brez izjeme vozijo z avtobusom v šole, ikjer je predmetni pouk, talko da posluša kombiniran pouk le še nekaj desetin učencev. Učni uspeh šolske mladine je iz
uspeš-no napreduje. Letos sta UP	.... modernizirani cesti Paka pri Velc-
lanni J^stoKp^gi P3JW nju _ Dolič in šoštanj - Topolšica. :mnini za poslovne prostore 3,5 \j §	~ "
Popolnoma nemogoče je, da bi našteli vse probleme, ki jih je občinska skupščina s svo jimi organi reševala v obdobju po zadnjih volitvah
_______^ ____________________________________v letu 1965. Omenili smo -le nekaj
leta v leto boljši in to po zaslugi najvažnejišiti problemov, ki so se prizadevnih in čedalje bolj uposob- sevali v tom obdobju z namenom, Ijenih prosvetnih delavcev, deloma da bi delovne in družbeno politične pa tudi zaradi izboljšanih material- organizacije na podlagi teh prime-nih pogojev v katerih se šola in rov ocenjevale uspešnost -ali ne-vzgaja sedanja generacija. Občinska ..uspešnost politike i-n-delo občinske skupščina je vsako 'leto odvajala skupščine in drugih organov občin-večji odstotek svojih sredstev za de- ske samouprave.'. Upoštevati pa -je i javnost šol, tako da je bila glede potrebno, da so bila razpoložljiva '
V Šoštanju in Velenju se urejuje ka- višine izdatkov na enega šoloobvez. -sredstva vedno mnogo mgjijša-kot
nalizaci-ja, javna razsvetljava in podobni komunalni problemi. Komunalne probleme zelo uspešno rešu-jeio tudi krajevne skupnosti, saj so v zadnjem času z minimalnimj sredstvi zgradile pomembne komunalne
nega otroka v letu 1965 na 18. mestu ,so bite potrebe in je zaradi tega
v SR Sloveniji, izmed skupno 62 občin, in na prvem mestu v celjskem bazenu. Prispevek za šolstvo iz občinskega proračuna v letu 1965 je znašal 490 milijonov S-dinarjev, v letu 1966 pa se je povečal na 640 milijonov. S sredstvi občinskega šolskega sklada in sredstvi delovnih organizacij, so bile v zadnjem obdobju adaptirane I. osnovna šola v Šoštanju in podružnični osnovni šo-
marsikatero vprašanje ostalo nere-'šetiO.	1...-.
Nf.'fca(cri problemi dela občiir- J ske skupščine in drugih organov občinske samouprave
Samoupravljanje v občini opravljajo, poleg občinske skupščine, še številni organi, kot so npr. občinski sveti, komisije in drugi .kolegijski s
Plešivcu in Pesju. S pomočjo "organi občinske skupščine, krajevne ..... ■	■ ■"•	skupnosti itd. Nekatere samoupravne zadeve rešujejo volivci sami neposredno pa zborih volivcev, oziroma preko drugih oblik neposredne-
rudnika lignita Velenje so bili zagotovljeni tudi prostori za posebno šolo. V letu 1965 se je začel v Velenju pouk v novoustanovljeni gimnaziji, ki posluje v prostorih rudarskega šolskega centra in, ki prav sedaj pripravlja vse potrebno za svojo verifikacijo. Da bi se poglobilo samoupravljanje v šolskih zavodih in zagotovili stalni viri njihovega financiranja, bo v kratkem spre-
ga upravljanja. Popolnoma razumljivo je, da so pčrtrebni neprestani vztrajni napori za skladno in koor- < diniranp delovanje tega razvejanega mehanizma samoupravljanja delov- -i
(Nadaljevanje na 6. strani),, ^
22. MCfcMBfl MK JU
JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA je glavna oborožena sila narodne obrambe Jugoslavije.
JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA varuje neodvisnost, ustavni red ter nedotakljivo 81 in neokrnjenost ozemlja Socialistične federativne republike Jugoslavije,
4 .1	•	' (Iz Uslave SFRJ)

Za novo leto	Na
najlepše darilo ** KNJIGA zdravje
Vedimo, da je knjiga najlepše darilo za oba spola dn za vse priložnosti. S podarjeno (knjigo ob novem letu, ni bojazni, da bi koga užalili ali ga Z danilom polomili1.
Pri darilu, ki ga svetujemo za novo leto, se ni treba dosti meniti za to, ali bo knjiga v usnje vezana in zlato obrezana ali ne. Pazitil moramo le na to, da bo obdarovanca res razveselila, da bo izbrana po njegovem okusu in zanimanju. . Da ge ne bi urezali pri izbiri s/ve-tovanega novoletnega darila in prinesli tako knjigo, ki jo prijatelj že ima, si privoščimo majčkeno uka-pp. Nekaj, dni pred slavjem ga obiš-čimo, mimogrede povprašajmo, ali iima mogoče knjigo, Iki mu jo nameravate kupiti, češ da jo nujno potrebujemo, v knjižnici pa je ne moremo dobiti. Na ta način bomo izvedeli katero (knjigo lahko kupimo.
V kupljene knjige ne pišemo več posvetil. Vsakdo ima tako dober spomin, da ve kdo mu je knjigo podaril. Razen tega so posvetila umrla kmalu za spominskimi knjigami, vezanimi v rožnat žamet in polnimi oovetličenih verzov petnajstletnic petnajstletnicam. Če pa morda ob-darovanec želi imeti posvetilo, bodimo kratki in prisrčni. Posvetilo napiišimo na prvo stran, takoj za platnicami.
Če se ne morete odločiti za knjigo, naj svetujemo še nekaj drugih novoletnih daril.
Za bolj »uradne« obdarovance je primemo buteljčno vino, žganje ali likerji, kristalni izdelki, keramična vaza, bonboniera in razni albumi.
Bolj domača in intimna darila, M so primerna skoraj izključno za družinske obdaritve, kvečjemu za obdaritve med zaročencema, so: torbica, šal, srajca, neseser (škatla za ročna dela ali1 toaletne potrebščine), rokavice, kravata in blago za obleko. Pomnite, da so predmeti docela intimne narave (npr. kom-bineža ipd.) na črni1 listi daril, pa čeprav se fant in dekle še tako dobro razumeta.
Za kadilce iso lepa .in primerna darila kolekcija cigaret ali cigar, vžigalnik (izpustimo tistega v obliki revolverja), pepelnik in za res dobre prijatelje — knjiga o nevar-
T>ina iltntM t?uv i;n -v. ' .Hib ' v«rfl»«..... '
li' . . i-11 J i: ..I
Zajtrk za novo leto
■n *■ * " *
, Nič ni bolj prijetno, kot če servi-rate družini za dober začetek leta -i- praznični zajtrk. To pa je za gospodinje za prvi dan v letu težavna naloga. Tudi one so silvestrovale in bi moralle zaradi »novoletnega zajtrka« vstati že zgodaj zjutraj. * Svetujemo vam, da ga v glavnem pripravite že prejšnji 'dan. Servirate ga pač tedaj), ko bodo zbrani vsi družinski člani. To ■ bo verjetno v faznih dopoldanskih urah, ker smo slvestrovali pozno v noč.
Za novoletni zajtrk lahko pripravimo: kuhan šinjek s hrenom, potico, belo kavo dn sadjem. Ali pa do-rhačo salamo, trdo kuhana jajca, kisle kumarice, ržen kruh, kakao in banane. Dobro' bodo teknili tudi: kruh s skutinim namazom, šipkov čaj z limono, dobro pecivo, sadje in podobni zajtrki, servirani na pogrnjeni in okrašeni mizi.
Ne pozabiti na mizo postaviti še mineralno vodo in sadni sok — vse ža zatiranje mačka in novoletno ojivgžitev.. .
če želimo obdarovati prijatelje in znance iz zamejstva, potem kupimo pravo lutko v narodni noši, majoli-ko, čipkaste in druge prtičke iz domačnih logov, slivovko pa le izjemoma.
Tudi okraski, kot so: zapestni gumbi, ogrlica, broška, zapestnica, uhani (vse seveda iz zlata ali jantarja), so primerno novoletno darilo.
Ne pozabimo na kozmetična darila (parfum, kreme, pudrnica, rdeči-k> za ustnice) in na praktična darila, kot so: električni brivski aparat, ura, nalivno pero, patentni svinčnik, pisemska garnitura (za fante pri vojakih), igralne karte, fotoaparat, gramofonske plošče in usnjeno denarnico (če je namenjena nečakom ali nečakinjam, je lahko v njej tudi kak tisočak — »novi seveda«). S tem pa še nismo izčrpali li'sto vseh novoletnih daril...
Pa vendar, bodi dovolji. Svetovali smo vam, vi pa se sami odločite!
Ferdinand Langen:
ob ...
Napijmo novemu letu z drugačnimi pijačami kot običajno. Poskusite letos s codktaiili. Te pijače Taihko mešate sami po vašem okusu.
Najbolj znan cocktail je martinl. Vzemite kozarček vertmuta in tri kozarčke gina. Premešajte in dodajte led. Vse skupaj precedite v hladile kozarce in servirajte s (koščkom limonine lupine aH z olivo.
Kenguru je mešana pijača iz kozarčka ruske vodke in pol kozarčka vermuta. Pijačo pomešajte z ledom in precedite v kozarčke.. Tudi ken-geru servirajte s koščkom limonine lupine.
Za tiste, ki imajo radi kaj močnejšega priporočamo hurikan cocktail. Zmešajte kozarček gina, kozarček
Viskija in kozarček mentolovega likerja. Dodajte led in vse skupaj dobro premešajte.
Zmešajte kozarček viskija, kozarček vermuta in kozarček ibittra, pa boste dobili starega prijatelja. To pijačo je potrebno še posebno dobro premešati z ledom.
Americano pa dobimo, če zmešamo dva kozarčka vermuta in kozarček bittra. Dodajte kocko ledu in košček limone. Vse skupaj vlijte v večje kozarce in napolnite s sodavi-co.
i

Rdeče z belimi črtami
t« dti
Bilo je pozno zvečer in namenjen sem bil proti domu. Rosilo je in visoko sem si zavihal ovratnik plašča. Ko sta me ločili od doma le še dve cesti in majhen trg, se je nenadoma ulila ploha. Stopil sem pod obokan vhod neke hiše. Komaj sem se umaknil dežju, ko je pod isti obok prisopihal precej obilen mož srednjih let. Bilo je' kot bi mu bil nekdo tesno za petami.
»Bežite?« sem vprašal šaljivo.
»Da,« je sopihal. Hlastno si je brisal čelo.
»Je s policijo kaj narobe?« sem vprašal v istem tonu.
»Ne,« je rekel, »z mojo gospodinjo.«
»Kaj pa?« bi bil rad izvedel.
»Hotela me je oskubiti,« je mrko odgovoril. , »Kako?« sem vprašal. »Previsoka stanarina, slaba hrana in premalo?«
Zmajal je. »Nič tega. Če bi bilo kaj takega, je ne bi pobrisal kar tako, na vrat na nos. Ne, hotela me je oskubiti, tako kot sem rekel.«
Prižgal sem si cigareto in se umaknil globlje pod obok, kajti zelo radodarno je lito. Pogledal sem obilnega moža in zmajal z glavo. Šaljivec, pa še kakšen, sem si mislil.
»Ne, prav nič se ne šalim,« je uganil moje misli. »Nekaj vam bom povedal. Imate morda cigareto zame?«
Dal sem mu cigareto. Prižgal si jo je in videl sem, da se mu roka trese.
»Mesec dni pred novim letom,« je začel, »mi je brat, ki živi na deželi, poslal racmana.«
»Lepo od njega,« sem si drznil pripomniti.
On pa je odločno zmajal z glavo. »Prvič ve, da sploh ne maram rac,« je rekel, »in drugič,« — nekajkrat je pogoltnil slino — »je bil še živ.«
»Kdo?« sem vprašal.
»Racman, kajpada,« je odgovoril. »Brat mi je poslal zavitek. Ko sem snel pokrov, je iz
zavitka priracal racman, živ.« Kar streslo ga je. »Kaj naj bi storil?« '
Skomignil sem z rameni.
»No,« je nadaljeval, »dal sem ga svoji gospodinji. To je še najbolje, kar človek lahko stori v takšnem primeru. Gospodinja je dala racmana v kletko in mu redno dajala pičo, ker ga je hotela spitati do novega leta. Klicala ga je Jakob. To je moje ime, razumete.«
Pokimal sem. ;
»Toda gospodinja se je v vseh dolgih tednih, ko ga je pitala, privadila nanj. Klicala ga je: ,Moj mali Jakobček.' Dolge ure je grulila pred njegovo kletko. Ni si ga upala zaklati.«
»In ste ga zaklali vi,« sem domneval.
Toda ■ i to je bil napačen sklep. Zgrožen je stopil za korak nazaj. »Saj ne morem ubiti niti muhe, kaj šele računana,« je rekel z gnusom v glasu.
»Torej še živi?« sem vprašal.
Zaskrbljeno me je pogledal in zmajal z glavo. »Moja gospodinja ima še enega podnajemnika, študenta,« je nadaljevat, »ki študira medicino. Ta je vedel, kako živali brez bolečin pomagati na oni svet. Za eno noč je vtaknil racmana v posodo z etrom. In zjutraj je bil racman tog in trd.«
Znova me je zaskrbljeno pogledal, jaz pa sem pokimal, češ saj čutim z vami. »Potem je gospodinja racmana osku-bila,« je nadaljeval, »in ko je to opravila, ga je položila na okensko polico, da bi se zatopila v kuharsko knjigo. Medtem, ko je proučevala recepte, je v kuhinji za seboj zaslišala tap, tap, tap... Razumete, kaj se je zgodilo?!«
»Ne,« sem rekel.
»No,« je rekel, »racman je bil od etra le omamljen. In pred odprtim oknom se je spet zdramil. In se je tap, tap, tap, tap, tap, sprehajal po ku-
hinji. Oskubljen in najboljše volje. Ni bilo moč gledati.«
»In kaj je storila gospodinja?« sem vprašal.
»Saj sem že rekel,« je nadaljeval, »da ni bilo moč gledati, kako se oskubljeni, goli racman sprehaja po kuhinji. Zato mu je moja gospodinja spletla pulover. Lep pulover. Rdeč, z belimi črtami. In potem je še dolgo živel.« Odvrgel je ogorek.
Videl sem, da je že malone pojenjalo deževati in sem se hotel odpraviti. Toda mož me je zadržal. »Ko sem drevi prišel po stopnicah navzdol, sem videl, da moja gospodinja spet plete pulover,« je rekel hlastno.
»In,« sem vprašal.
»Zame,« je rekel še bolj hlastno, »rekla je, da je zame.«
»In bil je spet takšen, rdeči,« je rekel in se tresel, »rdeč, z belimi črticami.«
Vprašujoče sem ga pogledal.
Za hip je molčal. Dež je čisto pojenjal. Tedaj pa je iz moža poleg mene planilo. »Zdaj veste. In jaz nočem, da bi me oskubili. Razumete! Obdržati hočem svojo kožo!«
In preden sem sploh mogel pomisliti na to, je iztegnil roke in okorno štorasto odvihral okoli vogala.
Na koncil^
miav, miav ..
Vaše novoletne čestitke
Po navadi imajo čestitke za novo leto že natiskano osnovno besedilo. Prav nič napak ne bo, če bomo — seveda s črnilom — dodali se nekaj prisrčnih in šegavih besed. Ne pozabimo napisati na ovojnico točnega naslova. Vedite, da imajo pismono-še v prazničnih dneh dela čez glavo in potemtakem ne utegnejo de-šifrirati nečitljivih in nepopolnih naslovov.
In kaj svetuje PTT? šE DANES NAPIŠITE IN ODDAJTE NOVOLETNE ČESTITKE NA POŠTO.
Je že tako, da vsako praznovanje končamo z mačkom. Nočemo biti zlobni in že vnaprej predvideti, da bo tudi letos z vami tako, vendar za vsak primer: nekaj nasvetov za prvo pomoč zmačkanim novoletnim prai-novalcem.
Najtežje je vstati ...To opravite počasi, počasi! Hitri premiki škodujejo, zato se najprej počasi preteg-nite in večkrat globoko zajamite sapo.
Ljudje z mačkom imajo takrat nizek krvni pritisk in se jim rado vrti v glavi. Zmasirajte si še tilnik. Vse to vam bo pognalo kri v možgane, prav te pa potrebujete. No, zdaj se že lahko počasi dvignete. Malo obse-dite na postelji, nato se počasi odpravite do mize. Bo šlo? Tam naslonite glavo na roke, da brenčanje v nji mala pojenja. Zdaj boste že zmogli do kopalnice. Pa nikar ne ležite v kad! Raje se oprhajte, voda naj bo čimbolj topla. Dobro se zdrg-nite s krtačko in gobo, nato se sfro-tirajte. Zdaj boste morda že prenesli pogled v ogledalo. »Res niste videti posebno privlačni, a bo kmalu bolje. Dobro očiščeni zobje in pri moških britje vam povrne precej samozavesti. Ženske se boste kajkap zatekle k pudru in šminki. Še pred Učenjem si obraz dobro zmasirajte z mastno kremo in ga nekajkrat zapored ob-lijte, menjaje z vročo in mrzlo vodo. Tako, zdaj je slika v ogledalu že prijaznejša.
Na zunaj ste že skoraj v redu. Kaj pa znotraj? Tam je še kaos. Pred-i vsem ste gotovo 'na smrt žejni. Najprej popijte kozarec nesladkanega in le s kislo vodo razredčenega limoninega ali pomarančnega soka. Pijača bo dobro dela želodcu in vam obenem dala nujno potrebni vitamin C. Toda, če ste že tako žejni, pijte v majhnih požirkih. In ja nič mrzlega! Koristiti pa vam utegne požirek alkohola, saj pravijo, da se »klin s klinom izbija!« Čeprav vam jed najbrž ne diši, pojejte kakšno močno juho in kaj pikantnega. Toda nikar nič mastnega! Zrezek bo kot nalašč. Kaj vam še manjka? Sprehod vam bo dobro del — a nikar še ne sedite za volan! Počasi hodite po čistem zraku, pa boste pregnali zadnje ostanke nadležja mačje zverine. Nekateri zatrjujejo, da jih do kraja pozdravi obisk živalskega vrta — pogled na opice da deluje prav blagodejno.
Ker pa je maček — čeprav se ga da pozdraviti — zelo neprijetna reč, se mu prihodnjič raje poiskusite sploh izogniti. Predvsem nikar ne pijte na prazen želodec, med pitjem večkrat kaj prigriznite. Mešane pijače so dobre, pa nevarne. Popijte le kozarček ali dva. Nikar ne mešajte različnih vrst alkahola, odločite se za eno. In po možnosti imejte pri roki vedno kozarec oranžade. Ta vam ne bo škodila, človek pa tako kar avtomatično sega po kozarcu. Naj bo v kozarcu torej vsaj včasih oranžada*	/
iisaii >sk
n__________ .
►V'; i mmmm
3. nadaljevanje
»POLICIJSKA URA«
Počasi je stebla beseda in kmalu smo bili tisti srečneži, ki živijo v blagostanju. Prvič se mi je to zgodilo, da so nas Jugoslovane hvalili zaradi tega. Topjo mi je postalo pri srcu in bil sem ponosen, čeprav se nikakor nisem mogel znebiti občutij, da tudi pri n4s mnogo tega še manjka. Toda bili smo na češkem in prijetni, dobrodušni Čehi so se stežka razživeli. Edino mladina je povsod enaka. Obdala nas je in deževala so vpraša-
nja, če imamo kaj prodati. Največ so povprašali za cigareti, za najlonom in čokolado. Kako majhne so pravzaprav želje in cenitev boljšega ali slabšega življenja.
Odžejali smo se in polni čudnih Občutij znova hiteli ob monotoni spremljavi jesenskega štropota proti Pragi. Toda Praga je bila še daleč, mi pa smo se v velikih vijugah spuščali in dvigali po valoviti pokrajini v vse bolj temno noč.
Za nami je že ležalo preko 8001 kilometrov poti in za en dan je to pač bito več kot dovolj. Voznika našega zvestega
fička sta bila že dodobra utrujena, naše noge pa otrple in vsi smo zevali ter hranili besede za jutri.
Jihlava. Mesto kot Maribor. Starinsko, prijetno, toda ulice so bile prazne, kot da bi bila tukaj policijska ura.
Znašli smo se pred hotelom »Aurora«. Začuda je v njem vrelo življenje. To vretje je sicer bolj češko pojmovano. Bilo je mnogo gostov in kmalu smo odkrili, da so bili sami tujci — bližnji sosedje 'iz Vzhodne Nemčije. Vljudna re-ceptorka nam je pojasnila, da ni v nobenem hotelu v Jihlavi
prostega mesta. Že smo mislili, kako neudobno bo pretegovanje v tesnem fiču, ko nam je sporočila, da je našla nekaj prostih mest v spalnicah na-športnem štadionu Špartaka, češkega prvoligaša.
Ker pa je Jihlava ponoči prava Skrivalnica, se je recep-torka ponudila, da nam pokaže, kje je. In že je -nastal problem, kajti' v fiča, ki je bil preobložen t našo prtljago, ni moglo pet normalnih ljudi. Tako sva vzela z Jankom recep-torko s seboj, Vlado in Tone pa sta počakala v hotelu.
MISLILI SI BODO...
Malo pred štadionom (v mislih sem štel ulice in zavoje na levo in desno, tu in tam pa sem si zapomnil kakšen poseben znak!) nam je receptorka dejala, da sicer to ni dobro zanjo, ker je odšla z nami,
kajti v hotelu si bodo mislili, no... Midva z Jankom pa si nisva nič mislila, kaijti počutila sva se talko kot Napoleonovi vojaki pri Berezini.
Upravnik štadiona nas je vljudno sprejel, receptorka se je nekam bolj kislo poslovila ij za naju z Jankom se je začela pot po labirintu. Levo, desno, naravnost, ovinek in že sva pristala v neki slepi ulici.
Tesnobnega občutja nas je rešil parček, ki je z opletajočimi nogami poplesoval po zrcalnem tlaku in se ni menil za štrene dežja. Kar med poljubom je fant — vojak za-momljal: »Prva na levo!« n
Ta par me je ohrabril o mojem razmišljanju o češkem življenju in bilo mi je, kot da se je veliik vozel tesnobe raz-vozljal. Ljubezen pač ne pozna nobenih meja in nobenih dogem. Je rojstvo in smrt. Je
vijugast lok tisočerih doživetij in je lepota, ki požlahti sleherni okvir.
Tone in Vlado sta naju že preklinjala. Pot k štadionu je bila sicer znova iskanje, toda sedaj smo se že počutili kot stari znanci Jihlave.
VZORU SMO POSTALI VZOR
Udobne postelje so nas zazibale v prijeten sen po naporni poti.
Jutro nas je pozdravilo s soncem; sicer je bolj kiselkasto mežikalo v jesensko sivino, ki smo jo preganjali s črno, vročo knajpovo kavo, katero nam je upravnik štadiona sam ponudil. Bil je neverjetno dobričina in edini Čeh, ki se je upal z naših rok sprejeti dinarje, naše dinarje in to po menjavi, katere kurs smo mu mi zaupali. Btasneje smo ugotovili, da smo ga nehote ope-

SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
1 9 6 7
OBVESTILO VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje obvešča vse lastnike motornih vozil, da se bo vršila redna letna registracija motornih vozil od 5. JANUARJA 1967 dalje, po razporedu, ki bo dostavljen vsakemu lastniku motornega vozila osebno.
Redna registracija motornih vozil (podaljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj) se bo vršila RAZEN SOBOTE vsak delovni dan od 7. do 12. ure, ob sredah pa tudi v popoldanskem času od 13. do 17. ure. V kolikor bi bil lastnik motornega vozila na dan, ki mu bo določen za predložitev prijave za podaljšanje prometnega dovoljenja, službeno ali kako drugače upravičeno odsoten, lahko predloži prijavo katerikoli od njegovih družinskih članov ' ali znancev.	'
Ob predložitvi prijave za podaljšanje registracije je potrebno poleg priglasnice predložiti še dokazila o plačilu pristojbine za cestna motorna vozila in potrdilo o plačilu obveznega zavarovanja (odrezki položnic) in državno takso 7 N-dinarjev.
Na hrbtni strani položnice za plačilo obveznega zavarovanja je potrebno obvezno izpolniti podatke o motornem vozilu.
Delovne organizacije, ki bodo vršile plačilo cestnih pristojbin, morajo za vsako vozilo posebej predložiti dokazilo o plačilu (enako, kot prejšnja leta). Poleg potrdila o plačilu pristojbin za cestna motorna vozila morajo delovne organizacije predložiti še potrdilo o zavarovanju vozila, ki ga izstavi pristojna splošna zavarovalnica.
Vojni oziroma mirovni vojaški invalidi I. do IV. skupine ter V. do VI. skupine, pri katerem je invalidnost v okviru spodnjih okončin (nog) so oproščeni plačila pristojbin za cestna motorna vozila in upravnih taks. Prav tak« so tega plačila oproščeni tudi delovni invalidi z 80 % ali večjo telesno okvaro, ki ima za posledico 60% ali večjo nezmožnost spodnjih okončin (nog).
V dokaz invalidnosti morajo vojni ali mirovni vojaški invalidi predložiti prepis pravnomočne odločbe pri pristojnem organu za finance, ki bo izdal odločbo o oprostitvi plačila cestnine. To velja le za tiste invalide, katerim je veljavnost odločb o oprostitvi plačila cestnine že potekla. Delovni invalidi pa morajo predložiti za izstavitev odločbe o oprostitvi plačila cestnine prepis pravnomočne odločbe, s katero so spoznani za delovnega invalida s telesno okvaro, ki ima za posledico 60% ali večjo nezmožnost spodnjih okončin.
Lastniki motornih vozil, ki za leto 1967 ne nameravajo podaljšati prometnih dovoljenj, so dolžni vozilo odjaviti v istem roku, ki jim je določen za letno potrditev prometnih dovoljenj.
Da bi redna letna registracija potekala nemoteno, prosimo, da se vsi prizadeti lastniki motornih vozil ravnajo po določenem razporedu.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Sob Velenje
MEDNARODNO LETO TURIZMA
ŽELIJO OBČANOM VELENJSKE OBČINE Skupščina občine Velenje
Občinski odbor SZDL Občinski komtie ZKS Občinski sindikalni svet Rudnik lignita Velenje Tovarna gospodinjske opreme
»Gorenje« Velenje Kmetijska zadruga šoštanj »Vegrad« Velenje
Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje Trgovsko podjetje »Velma« Velenje Trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki Gostinsko podjetje »Paka« Velenje »Oljka« Šmartno ob Paki Chrom-metal Velenje Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje Rudarski šolski center Velenje Tovarna usnja šoštanj Lesnoindustrijski kombinat šoštanj
Turizem - potni list miru
Generalna skupščina OZN je proglasila 1967. leto za mednarodno leto turizma. Poteza Združenih narodov je sprejeta kot prispevek k utrditvi miru na svetu. Ravno turizem' je bil tako močan, da je v zadnjih letih doživel krepko ekspanziji. Sodobna migracija narodov, ki se odvija preko turizma, ne pozna meja in predstavlja široko območje mednarodnega sodelovanja in prijateljstva.
Takoj po zasedanju Generalne skupščine OZN je njen odelek za turizem s sedežem v ženevi sklenil, da bo otvoritev mednarodnega leta turizma — v okviru evropskega kontinenta — na tradicionalnem novolet-
nem tekmovanju v podvodnem ribolovu v Malem Lošinju. Tu bodo uradno proglasili — in zaključili konec 1967. leta — mednarodno leto turizma.
Brez dvoma je odločitev organov OZN veliko priznanje Jugoslaviji in njenemu turizmu. Načelo in politika odprtih mej, ki jo uveljavlja naša dežela v zadnjih letih, predstavlja osnovo za uspešno vključitev Jugoslavije v mednarodno leto turizma.
Pod geslom: ^Turizem — potni list miru«, je naša država pripravljena v prihodnjem letu ukiniti vse vize z vsemi državami na svetu. Ta predlog Zveznega komiteja za turi-zem*je že sprejel Zvezni izvršni svet.
dokončno besedo pa ima še Zvezna skupščina, ko bo sprejemala zakon o ukinjanju viz.
Jugoslavija je že sklenila sporazume z 18. deželami o ukinitvi viz, s 35. državami pa se je dogovorila o ukinitvi taks na vize. Zato je Jugoslavija na prvem mestu v svetu glede na rast turističnega prometa.
Z mednarodnim letom turizma bo turizem še bolj narasel in dokazal svojo vrednost in pomembnost.
Otroci pomagajte!
3,3 MILIJARDE NAS JE
Strokovnjaki Združenih narodov so ocenili, da živi zdaj na svetu 3,283 milijarde ljudi. To število se letno poveča za okoli 65 milijonov, tako da bo leta 1980 na svetu okoli 4,3 milijarde ljudi. Kot je razvidno iz nedavno objavljenega statističnega letopisa Združenih narodov, živi 56 odstotkov vsega prebivalstva v Aziji, 16 odstotkov v Latinski Ameriki in Afriki, 28 odstotkov v Evropi, Severni Ameriki, Sovjetski zvezi in Oceaniji. Največji prirastek so zabeležili v nerazvitih deželah.
Čeprav niso znani uradni podatki, ima Ljudska republika Kitajska največ prebivalcev na svetu. Po približnih ocenitvah živi tam 690 milijonov ljudi in jih bo leta 1980 že okoli milijardo. Kitajski siledi Indija s 468,5 milijona prebivalcev in letnim prirastkom 10 milijonov ljudi. V Sovjetski zvezi živi 229 milijonov ljudi, v ZDA 193 milijonov, v Indoneziji; 102 milijona, V1 Pakistanu 101 milijon, na Japonskem 97 milijonov in v Braziliji 80 milijonov. Čeprav je Brazilija na tej lestvici šele /na osmetn mestu, ima najvišji letni prirastek na svetu.
Želeli smo vas razveseliti, dragi otroci, in smo narisali lepo sliko za novo leto. Tik pred tiskanjem pa jo je nek porednež razrezal in "koščkeslike^mešal.Spomnili si$o se na vas! Menili smo — naši otroci bodo pomagali sestaviti sliko. Mi pa jih bomo za njihov trud nagradili.
Izrežite posamezne koščke, sestavite -sliko in jo nalepite na papir ter pošljite ali prinesite na uredništvo do 5. januarja 1967. leta. Ce bomo dobili več pravilno zlepljenih slik, bomo izmed vseh izžrebali pet pridnih otrok in jih lepo nagradili. Ne pozabite na sliko napisati vašega naslova!
Križanka za najmlajše
Vodoravno:
2. Kdo nam pozimi sili pod obleko?
4.	Ime mo-žička, ki živi na severu?
5.	Kako boste poklicali dedka, ki vas bo za novo leto obiskal?
Navpično:
1.	Kdo je lastnik teh sani?
2.	Ime dedka, ki vas vsako leto obišče?
3.	Začetni črki učenke Anice Zupanove.
4.	Kako mrmra medvedek zadaj na saneh?
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
razpisuje
krojno-ročno šivalni tečaj
ki bo v popoldanskem času v učilnici Delavske univerze Velenje. Začetek tečaja bo 3. januarja 1967 in bo trajal 16 dni zaporedoma, vsak dan od 16. cLo 20. ure.
Prijave sprejemamo na j dalje id» 30. decembra 1966, vsak dan od 8. do 12. ure v upravi DU, Velenje, Titov trg 2.
harili, ker smo dinar precenjevali, računajoč menjavo v šilinge, krone itd.	'
Pred odhodom nam je zaupal, da ima autokarto Jugoslavije, da dva njegova sinova študirata na univerzi in da bo v prihodnjem letu napravil popotovanje skozi Jugoslavijo.
Nekaj mi nikakor ni in ni šlo v račun. Ko sem še hlačal bos in se v kratkih hlačkah podil po domačem dvorišču sem vedno znova slišal, kako imenitna je Češka, kako napredna; bila je vzor. Danes pa ravno obratno: mi smo vzor za Češko, mi smo nedosanja-na sanja Cehov.
Življenje pač tako preobrača usodo narodov. Na poti proti Pragi sem sicer prišel bližje k resnici tega obratnega, kajti marsikje sem zasledil
napise o češko ruskem prijateljstvu in otipljivost resničnosti 1948. leta v Jugoslaviji mi je vse bolj jasneje stopila pred oči. Zavedal sem se, da je edinstvena odločitev in zmaga narodov v tem, da želijo le to, da si sami krojijo lastno usodo.
IMATE »KORUNI«
Naš fičo se je začel oglašati. Zmanjkovalo mu je hrane, pred nami je bilo mesto Hor-lou, z najbližjo bencinsko črpalko, mi pa brez čeških kron.
Sredi mesta je sameval edini steber, ki je dišal po ben-zinu. Starejša ženska nas je vljudno pozdravila, toda povprašala je, če imamo »koru-ni«. Prikimali smo in muzajoč gledali, kako naš fičo željno sprejema hrano.
Zatem pa se je začela dolga
procedura. Ženska je bila razočarana nad Jugoslovani in kmalu se je znašel ob našem avtu policaj v modri uniformi. Ne dinarji, ne šilingi, ne dolarji, ne belgijiski franki, skratka nič niso hoteli sprejeti. Z Jankom sva morala s policajem, ki naju je zapeljal na banko.
Stara, zaprašena izba, polna pravljičnih slik, kako so ljudje skozi stoletja hranili denar. Način prevzgoje na varčnost. Razgovor med direktorico in policajem je bil razburljiv; pokazati sva morala dinarje. Sledilo je zmajevanje glav, zatem telefonijada s Prago, ki je trajala dobre pol ure in slednjič olajšujoče dovoljenje, da sme direktorica banke osebno zamenjati toliko dinarjev, 'kolikor znese račun pri črpalki in da bo to
lahko kljub temu, d'a je češka državljanka, zamenjala na banki v Pragi.
Zamotana zadeva, čeprav je vsepovsod na čeških trgovinah tudi naš dinar označen kot konvertibilna valuta.
Oddahnili smo si. Sedaj bomo še pravočasno prišli do Prage. Dogovorjeni smo, da se srečamo ob 10. uri dopoldne pred glavno železniško postajo.
ZGRABILI SO NA NEPRAVEM KONCU
Znova -nas pot vodi mimo številnih, nepregledlnih, neprekinjenih polji. Obdelana so tako, da ti kar srce poje od zadovoljstva, toda ko sem kasneje prebiral podatke o donosih in videl, da je hektarski donos manjši kot 1939, sem doumel to resnico šele prav,
ko sem zvedel, da so na Češkem v povojnem času preseljevali ikmete iz njihove rodne grude z namenom, da jim izkoreninijo privzgojen občutek za lastnino in da napravijo iz včerajšnjega prirastka industrijskega delavca v kmetijstvu. Pojem je v redu, toda nehote se ti zazdi, da so zadevo zgradili na napačnem koncu in jo zbrozgali.
Že poprej doma, sem zvedel, da bom na češikih cestah srečeval več poljske mehanizacije ikot avtov in ta prerokovanja so bila resnična. Kolone in kolone raznovrstnih traktorjev so nas srečevale, ko smo se vztrajno spuščali v dolino Vltave, ob bregovih katere je zrasla starodavno lepa, zlata Praga. Nas je žal pričakala z meglo in s patino predvojnega vzdušja. Ra-
zen nekaj ulic v samem sred:-šču je Praga takšna, kot a je predvčerajšnjem še tu divjala vojna. Marsikje so v predmestnih ulicah še deske z malim vstavljenim okencem za izložbe — novogradenj ne srečuješ, voziti pa je lažje kot v Mariboru.
Bretz težav smo priknnarili pred glavno železniško postajo, kjer je stalo Okrog 80 o-sebnih avtomobilov. To je bilo moje največje srečanje z množico avtomobilov na Češkem. Prevladovale so Tatre, in Moskviči, medtem ko Škoda, ljudsko vozilo češke, ni tako česta.
Prišli smo pravočasno. Ura je odbila ravno 10. In nenadoma smo se vprašali, kako se bomo našli s predstavniki Chemickih zavodov Zaluži iz Usti na Bilini.
(Nadaljevanje sledi)
teze za javno razpravo
(Nadaljevanje s 3. strani)
.	j,—	ju
nih ljudi v občini. Na tem področju so bili doseženi že določeni uspehi, še več pa je pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v bodoče še bolj potrpežljivo odpravljati kot doslej. Ugotoviti moramo, da je bil v zadnjem obdobju napravljen precejšen napredek glede javnosti dela občinskih samoupravnih organov. K temu Je v veliki meri pripomoglo Informiranje občanov preko glasila občinskega odbora SZDL »šaleški rudar«, kjer se objavljajo informacije o vseh važnejših problemih, ki so jih reševali občinski organi, nekateri najvažnejši predlogi predpisov in v posebni prilogi vsi predpisi, ki jih sprejema občinska skupščina. Glasilo izhaja v več kot 7.000 izvodih, tako, da ie vsakemu občanu dana možnost, "da se v polni meri seznani z vso problematiko v občini. Žal pa se v tem glasilu premalo oglašajo občani, ki bi naj često-krat opozarjali na razne napake in pomanjkljivosti, da bi tako še povečali odgovornost samoupravnih in vseh drugih organov, ki imajo javna pooblastila do naših delovnih ljudi.
Dnevni redi sej občinske skupščine so bili še vedno obremenjeni z reševanjem raznih drobnih konkretnih vprašanj, namesto, da bi te zadeve obravnavali sveti, kot politično izvršilni organi skupščine. Zaradi tega stanja, ki je posledica predpisov višjih organov, se občinska skupščina ni mogla v do voljni meri posvetiti položaju politike na posameznih področjih in izvrševanju napora, kako se ta politika izvaja.
Odborniki občinske skupščine večino zadev, o katerih razpravljajo na svojih sejah, vsestransko pretehtajo, tako da se skoraj; v vseh primerih sprejemajo najustreznejše odločitve. Prav tu so bolj aktivni odborniki' občinskega zbora, ki §o bolj neposredno povezani s krajevno in drugo problematiko, kot pa so odborniki zbora delovnih skupnosti, ki so jih volili delovni ljudje, zaposleni v delovnih in drugih organizacijah. Tudi udeležba odbornikov občinskega zbora na sejah občinske skupščine je nekoliko večja, čeprav moramo ugotoviti, da bi morala biti ta udeležba v obeh zborih sploh nekoliko boljša. Nekateri odborniki se dalj časa sej sploh niso udeleževali brez vsakega opravičila. Nekaj odbornikov pa se teh sej, ni moglo udeleževati zaradi bolezni in drugih daljših odsotnosti. Da imajo odborniki občinskega zbora tesnejše zveze z jroiiiici-.io da bolje poznajo problematiko svoje volivne enote, se vidi tudi iz postavljenih odborniških vprašanj, ki jih na predsednika občinske skupščine in organe občinske uprave naslavljajo večinoma odborniki Občinskega zbora. Pri tem moramo ugotoviti, da je občinska skupščina prav s pomočjo odborniških vprašanj v zadnjem obdobju dOsegla, da se v občinski skupščini sproti obravnavajo vsi probjemi, ki se nenadoma pojavijo in jih predlagatelji dnevnega reda občinske seje iz raznih razlogov niso mogli upoštevati pri sestavljanju predloga dnevnega reda.
Po statutu občine so se odborniki o vseh važnejših vprašanjih, ki jih obravnava občinska skupščina, dolžni predhodno posvetovati z volivci v svoji vplivni enoti, oziroma delovni organizaciji. Na ta način so se na zborih volivcev obravnavali predjo-gi občinskega družbenega plana dn proračuna, predpisi o občinskih prispevkih in davkih občanov, odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in še nekatere druge važnejše zadeve. Volivci bi morali predhodno obravnavati, zaradi njihove pomembnosti, še nekatere druge zadeve, ki pa se zaradi pomanjkanja časa niso predložile v tako obravnavo. V prihodnje bo potrebno skrbeti, da bo takih primerov čim manj. Za ugotavljanje stališč in mnenj volivcev so zelo primerne, tudi javne tribune ter obravnava določenih problemov v raznih strokovnih in drugih organizacijah, ki pa se jih občinska skupščina v zadnjem času ni posluževala. Vse pripombe, stališča in predloge zborov volivcev je občinska skupščina obravnavala na svojih sejah in je o svojem stališču zbore volivcev in krajevne Skupnosti vedno pismeno seznanila. Med posameznimi zbori volivcev pa je bil večkrat daljši časovni presledek, tako da taka obvestila vedno niso dosegla svojega namena. V bodoče bi bilo primerneje, da bi se taka obvestila večkrat objavljala tudi v lokalnem listu.	«
Občinska skupščina skuša vse več zadev, razna vprašanja in tekoče probleme, urejevati ne s splošno ob-
veznimi akti, pač pa z raznimi priporočili in smernicami,' ki jih naslovijo na krajevne skupnosti in organe upravljanja v delovnih organizacijah in podobno. Take metode dela se bo v bodoče posluževala še v večji meri, vendar se sprejeta priporočila čestOkrat spioh he izvajajo, vzrok neupoštevanja priporočil občinske skupščine pa ni v njihovi' ne-umestnosti ali nerealnosti, ampak v tem, da jih v nekaterih delovnih organizacijah sploh ne predložijo v obravnavanje organom samoupravljanja m zaradi tega ti organi ne morejo zavzeti svojih staijšč do priporočil.
Občinska skupščina bo v bodoče še v večji meri 'kot doslej zagotav, ljala javnost Svojega dela in vffliv volivcev na- vse svoje odločitve, od volivcev pa pričakuje, da se bodo svojih pravic in dolžnosti posluževali in prispevali svoj delež pri reševanju naših skupnih problemov. -
Aktivnost odbornikov občinske skupščine
Od zadnjih volitev v letu 1963 je imel občinski zbor 19 sej, zbor delovnih skupnosti pa 21 sej. Zbora občinske skupščine sta imela povprečno eno sejo mesečno. Povprečno se je vsake seje občinskega zbpFa udeležilo 63 % odbornikov, seje zbora delovnih skupnosti pa 61 %. Najvišja udeležba odbornikov občinskega zbora je znašala 94 %, najnižja pa je bjla na seji, kj je morala biti zaradi nesklepčnosti preložena, ker je prisostvovalo samo 31 % odbornikov. Najvišja udeležba odbornikov zbora delovnih skupnosti na sejah zbora je bila 83 %, najnižja pa 51 %. Udeležba nekaterih odbornikov na sejah občinske skupščine je bila dokaj slaba, kar je razvidno iz naslednjih podatkov m udeležbah na sejah:
a) Občinskega zbora:
1 odbornik ni prisostvoval «obeni seji in je manjkal 19-krat;
1 odbornik je manjkal 14-krat;
1 odbornik je manjkal 12-krat;
3 odborniki so manj ali 11-krat;
3	odborniki so manjkali 10-krat;
4	odborniki so manjaki 9-krat itd.
)? b) Zbora detoynih *kW»M>»ti! 1 *
1	odbornik je manjkal 15-krat;
2	odbornika sta manjkala 12-krat;
4 odborniki so manjkali 11-krat;
6 odbornikov je manjkalo 10-krat itd.
Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo 13 odbornikov občinskega zbora in 13 odbornikov zbora delovnih skupnosti takih, ki so manjkali najmanj na vsaki drugi seji. Dva odbornika sta večkrat izostala zaradi bolezni, vsi ostali pa iz drugih bolj ali manj opravičenih oziroma neopravičenih razlogov. Udeležba odbornikov, ki jim preneha mandat leta 1967, je bila slabša kot pa tistih*, katerim preneha mandat leta 1969. Popolnoma razumljivo je, da je dokaj slaba udeležba na sejah zborov v precejšnji meri vplivala na uspešno in učinkovito delo občinske skupščine kot najvišjega predstavniškega organa v občini. Ce bi bila udeležba odbornikov na sejah občinske skupščine boljša, bi se o mnogih zadevah, ki jih je obravnavala občinska skupščina, razvila še živahnejša razprava, v določenih primerih pa bi bile sprejete še kvalitetnejše odločitve kot so bile sicer sprejete. Popolnoma razumljivo je, da je bila povezava tistih odbornikov, ki so se slabo udeleževali sej občinske skupščine, s svojimi volivci dokaj slaba, saj niso poznali problemov, ki so se na sejah obravnavali, s problemi svoje volivne enote pa niso seznanjali ostalih odbornikov.
Razlogi za takšno neaktivnost so različni. Nekateri odborniki so ugotovili, da niso sposobni obdelovati komplicirane družbene problematike v občini, aktivnost drugih je popustila, ker jim kakšen sklep večine v občinski skupščini osebno ni odgovarjal tid. Mnogi odborniki so imeli težave z vodstvom zborov volivcev, ker se je na takih zborih če-stokrat obravnavala taka problematika, s katero niso mogli bita seznanjeni in zaradi tega niso mogli dajati volivcem zadovoljivih odgovorov in pojasnil-
Vse te pomanjkljivosti bo potrebno v bodoče odpraviti, če hočemo izboljšati aktivnost občinskih odbor-nikov. Na predstoječih volitvah bo potrebno izvoliti nove, sposobne in delovne odbornike, katerim pa se bo morala nuditi vsestranska pomoč, da bodo lahko uspešno opravljali svoje naloge tako v občinski skup ščini kot tudi v volivni enoti, kjer bodo izvoljeni.
Leta 1967: le 3 milijone ton lignita
Na podlagi okvirnih pokazateljev za sestavo lastnega delovnega piana za leto 1967, predvideva rudnik lignita Velenje v prihodnjem letu nakopati le >,009.000 ton prgmoga. Upravni odbor podjetja je na svoji redni seji potrdil te osnovne smernice ter poudaril, da zmanjševanje proizvodnje nujno terja tudi odgovarjajoče znižanje staleža delovne sile.
Po temeljiti proučitvi obstoječega gospodarskega stanja in s tem v zvezi zmanjšanega povpraševanja po lignitu industrije, trgovine in železnice, so strokovne službe rudnika uspele zagotoviti le 3,090.000 ton za plasman v prihodnje mletu. Glede na to, da je trenutno na deponiji že preko 180.000 ton lignita, so se vsi člani upravnega odbora strinjali s predlogom tehnične in prodajne službe, da z ozirom na predvidevanja ne kaže v prihodnjem letu proizvesti več kot 3 milijone ton premoga.
Na osnovi potrjenih okvirnih pokazateljev .so dolžne, po sprejetem sklepu upravnega odbora rudnika, vse ekonomske enote pripraviti in obdelati svoje lastne predloge planov, ki bodo služili kot podlaga letnemu delovnemu planu rudnika za leto 1967.
Člani upravnega odbora so se posebej zadržaji na problemih, nanašajočih se na težko gospodarsko situacijo, ki je zadela premogarstvo na celotnem gospodarskem območju naše države in na podlagi splošnih ugotovitev, analizirali stanje v velenjskem rudniku. Vsi pokazatelji kažejo, da se v prihodnjem letu premog ne bo podražil, temveč kažejo tendence ravno obratno; za določeno znižanje cen lignita z ozirom na padec vrst in s tem v zvezi kalorične vrednosti, člani upravnega odbora sq glede bodočega gospodarjenja bili seznanjeni z dvema variantama. Ali obdržati obstoječi obseg delavcev in skozi vse leto životariti ob nizkih učinkih in storilnosti ter ob postopnem zniževanju osebnih dohodkov, ali pa zmanjšati stalež delovne sile za okoli 360 delavcev, ter ob povečani storilnosti in boljšem gospodarjenju obdržati dosežene učinke na sedanjem nivoju in jih še izboljšati ter s tem zagotoviti vsaj enake osebne dohodke kot v letošnjem letu. Po proučitvi vseh okoliščin, so se člani upravnega odbora izrekli za drugo varianto, tQ je za, nujno zmanjšanje števila delavcev. Pri tem so poudarili, da je osnovna in samostojna naloga vodstev ekonomskih enot, da temeljito proučijo svoje zmožnosti in kapacitete ter pri tem v sporazumu s svojimi samoupravnimi organi za
toliko skrčijo stalež svojih delavcev, da bodo s planom zastavljene naloge lahko uspešno in rentabilno izpolnjevali.
Vsekakor bo naloga strokovnih vodstev, kakor tudi strokovnih upravnih in tehničnih služb rudnika, da se bodo pri selekciji odvečne delovne sile upoštevali tisti kriteriji, ki so bili že sprejeti in potrjeni na centralnem delavskem svetu rudnika. Izločiti bo potrebno iz proizvodnje tiste delavce, ki pravzaprav predstavljajo breme že obstoječi proizvodnji, se pravi slabe in nedisciplinirane delavce, ki z mnogimi neupravičenimi in pogostimi bolniškimi izostanki zavirajo produktivnost in rentabilnost proizvodnje. Prav tako bo potrebno odpovedati tistim članom delovne skupnosti, ki se z dodatnimi oblikami zaslužka lahko samostojno preživljajo, kot so razni obrtniki, kmečki sinovi oziroma kmetje, ki se lahko samostoj-
no preživljajo iz kmetijstva, kakor tudi tisti delavci, ki so šele kratek čas v podjetju in ne kažejo interesa, da bi se zadržali v podjetju.
Vsi člani upravnega odbora so poudarili, da je to vsekakor delikatna in zahtevna naloga vseh obratovod-stev in služb ter, da naj pri svojem delu poiščejo res vse možnosti, ki govore v prid dobrega delavca ali obratno.
Še večjega odpuščanja delavcev pa se je kolektiv rudnika rešil s tem, da je v letu 1967 planiral veliko dela prostih sobot tako, da je zmanjšal število delavnikov na povprečno 22 dni v mesecu.
Rudnik že sedaj išče možnosti, da bi našel drugo zaposlitev delavcem v ostalih gospodarskih panogah ob čine.
Vse te in še ostale proizvodne in tekoče probleme so obravnavali člani upravnega odbora ter so se na kraju zedinili, da se dO prihodnje seje, ki bo konec tega meseca, vsa proizvodna problematika prouči in zadane naloge izvršijo ter nato predložijo centralnemu delavskemu svetu v dokončno obravnavo in potrditev.
—ČAN
KONFERENCA SZDL V VELENJU
Prejšnji teden je bila v Velenju konferenca krajevnega odbora Socialistične zveze. Velenjčani so na konferenci poslušali obširno poročilo, ki ga je podala Hermina Klančnik in se pogovorili o najpomembnejših problemih kraja. Osrednje vprašanje, o katerem so razpravljali, je bilo vsekakor nadaljnji razvoj Velenja spričo spremenjene situacije v rudniku. Dosti so govorili tudi o urejenosti Velenja. Podprli so stališče krajevnega odbora SZDL, da bi v Velenju nadaljevali s staro tradicijo prostovoljnega dela. Na ta način bi lahko v Velenju uredili manjša otroška igrišča in razširili centralnega, poleg tega pa bi sami s prostovoljnim delom vzdrževali skupne komunalne naprave, da ne bi bilo treba uvesti krajevnega samoprispevka.
Izvolili so tudi člane novega krajevnega odbora in člane občinske konference SZDL. V krajevni odbor SZDL so bili izvoljeni: Valter Končan, Teodor Jelen, Viktor Barle, Stane Jamnlkar, Albin Medved, Romana
Mišja, Stane Skornšek, Vinko Pet-kovšek, Jože Medved, Božo Mohor-ko, Dragica Repenšek, Miha Deber-šek, Vinko Preložnik in Kristina Skok.
Člani občinske konference pa so: Franc Pristovšek, Stane Ravljen, Majda Naglost, Jože Veber, Hermina Klančnik, Milan Šterban, Valter Končan, Teodor Jelen, Stane Jamnlkar, Gustl Tajnšek, Viktor Barle, Jože Medved, Elfrida Ambrožič, Jožica vMelanšek, Vili Stiplovšek, Stane Skornšek, Ivan Krajnc, Jože Vidali in Kristina Skok.
Na konferenci so soglasno izvolili za predsednico krajevnega odbora SZDL Velenje HERMINO KLANČ-NIKOVO.
Naše bralce bomo v prihodnji številki podrobneje seznanili z vsebino < poročila, ki ga je na konferenci v Velenju prebrala predsednica krajevnega odbora. To smo morali preložiti za kasnejši čas, ker smo današnjo številko časopisa, razen te vesti, že poprej zaključili.
občni zbor zrop šoštanj
Na predavanjih slaba udeležba
V elektrarn iški dvorani so imeli 16. decembra Jetnj občni zbor člani združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Šoštanja.
Iz poročil* predsednika Zvoneta Steimber-gerja je bilo razvidno, da je organizacija, kljub mnogim težavam, uspešno delala. Mnogo pa so razpravljali o slabi udeležbi na sestankih in predavanjih. Čeprav se je odbor prizadeval in izbiral kvalitetna predavanja in dobre predavatelje, je bila udeležba s strani rezervnih oficirjev in podoficirjev silno slaba. Ugotovili so, da prihajajo na predavanja vedno isti redili člani. Posebno slabo se udeležujejo predavanj in sestankov ravno intelektualci.
Ajlenili so, da je tak odnos članov do svoje organizacije nepravilen. Strokovna predavanja lahko le koristijo rezervnim oficirjem in podoficirjem. Samo dobro in strokovno usposobljeni rezervni kader bo sposoben aktivno tjrcmiti domovino.
V nov odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Šoštanja so bili izvoljeni: Ivan Stropnik, kmetijska zadruga; Jože SveU-na, učitelj iz Zavodnje; Matjaž Natek, učitelj iz Šoštanja; Mišo Ivančlč, elektrarna; Janez Bole, Šmartno ob Palki; Martin H ude j, kmetijska zadruga in Jože Krajnc iz tovarne usnja Šoštanj.
A. V.
Skupščina občine Velenje, oddelek za finance, razpisuje
JAVNO PRODAJO
najdenih predmetov, ki bo, dne 28. decembra 1966 ob 15. uri v avli Skupščine občine Velenje.
Na javni prodaji bodo na prodaj naslednji najdeni predmeti;
—	8 moških za pest nih in žepnih ur,
—	1 fotoaparat »Caro« v usnjenem etuiju,
—	1 zlat ženski prstan,
—	9 moških koles,
—	4 okvirji za moška kolesa,
razna oblačila (jopice, plašči, čevlji in torbice).
Interesenti si lahko ogledajo predmete eno uro pred javno prodajo.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA FINANCE
PRVA SEJA KRAJEVNEGA ODBORA SZDL ŠOŠTANJ
Na prvi seji novoizvoljenega krajevnega odbora SZDL šoštanj, so na predlog že izvoljenega predsednika Martina Primožiča, imenovali iz vrst članov krajevnega odbora za sek-kretarja Avgusta Voharja, za tehnično sekretarko Majdo Hočevarjevo, za organizacijsko blagajničarko Gizelo Natekovo in za tehničnega blagajnika Ivana Ureka.
Poleg tega pa so se na seji pogovorili tudi o metodi in oblikah nadaljnega dela. Da bi bili seznanjeni s problemi in željami svojih članov, bodo člani krajevnega odbora organizirali razgovore na terenu, povsod tam kjer bo potrebno. Zadolžili so tudi posamezne člane krajevnega odbora, ki bodo skrbeli za povezavo dela med ostalimi društvi in organizacijami v kraju.
Sklenili so tudi, da bodo člane Socialistične zveze iz Šoštanja sproti obveščali o delu in problemih organizacije. V ta namen se bodo v-večji meri posluževali »šaleškega rudarja«.
Program dela bodo sprejeli na drugi seji.
A. V.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
I KRAJEVNI 1 ODBOR SZDL' I | VELENJE I
1 ŽELI SREČNO 1 IN USPEŠNO i NOVO LETO 1967
s	-
1 VSEM VELENJČANOM
■č
iutlllllliHlllItllllUlIllllHHIIIIIIllllllllimilllllHIllllHIllii
VELENJSKI GRAD sodi med tiste gradove na Slovenskem, ki so tesno povezani z nastankom naselbine ob njegovem vznožju. Lezi v srč°u šaleške doline, kjer so se že od nekdaj križale pcnnembne trgov ske poti tako, da je imel tudi v preteklosti zelo Pomembho strateško vlogo. Kot njegov prvi lastnik se leta 1296 omenja Friderik Kunšperški, lz konca 14. stoletja pa se je v arhivu ohranila vest, ki govori, da je grof Herman Celjski grad na silo odvzel Johannu Liechtensteinskemu, nakar mu ga je moral po posredovanju vojvode Albrechta zopet vrniti. Pozneje je "rad vse do konca druge svetovne vojne pogosto menjal svojejast-nlke, danes pa je v njem urejen muzej o Zgodovini slovenskega premo-»arstva s številnimi dragocenimi eksponati.
Grad je vse do danes ohranil mnogo elementov, ki pričajo o njegovi visoki starosti, še vedno ga kot venec, obdaja mogočno, široko obzidje, okrepljeno z zajetno renesančno rondelo in dvema stolpičema, ki je tolikokrat v preteklosti kljubovalo sovražnikom. Znano je tudi, da se je prav ob tem obzidju leta 1643 razbil silovit napad Turkov, ki so se nato maščevali tako, da so popolnoma razdejali turško naselbino ob grajskem vznožju. Grad pa ni varovalo samo mogočno obzidje. Tudi centralna stavba je lahko po potrebi služila kot trdnjava, čeprav je bila od znotraj urejena kot dvorec z lepimi arkadnimi hodniki, ki so še danes yidni. Pritličje je služilo nekdaj za kleti, ki so se zapirale z zeleznimi. Kovanimi vrati in bile dpremljene tudi s strelnimi linami. V kleti, pod viteško dvorano, je globoko v zemljo vsekana temnica, v kateri je pač prenekateri tlačan po pravici ali krivici prestajal svoje muke. Izročilo tudi pripoveduje, da je bil grad nekdaj s skrivnim podzemeljskim rovom povezan z naselbino, dokazano pa je, da je bil nekdaj mogoč dostop vanj samo preko pridvižnega mostiča, ki so ga šele v drugi polovici preteklega stoletja odstranili, škoda le, da se je v vihri časov porazgubila vsa dragocena grajska oprema, saj je bil grad svoj čas daleč naokoli znan po svoji čudoviti zbirki starinskega pohištva iz 14. in 15. stoletja ter teredno lepi zbirki orožja iz tistega časa. še danes pa so v mnogih prostorih stavbe ohranjena prelepa renesančna intarzirana vrata, ki pričajo o visoki kulturi nekdanjih grajskih prebivalcev.
Pravilno ZAPOSLOVANJE je pomemben proces
V pogojih industrijske proizvod-i nje in potrebe po kar najbolj racionalizirani proizvodnji, je zaposlovanje in potrebe po kar najbolj racio-ben faktor našega družbenoekonomskega razvoja. Sodobna praksa, vsakodnevna potrjuje, da se racionalnost in 'rentabilnost poslovanja delovnih organizacij ne doseže jiatno z modernizacijo proizvodnih in tehnoloških procesov, ampak v veliki meri tudi s pripravo in pravilnim zaposlovanjem take delovne sile, ki bo v celoti odgovarjala zahtevam na delovnih mestih v proizvodnji in družbenih službah. Ali od usposobljenosti delovne sile in pravilnega izbora, je v nemali meri odvisna višja, oziroma nižja produktivna stopnja.
Z uvedbo in izvrševanjem novih gospodarskih mer, predpisov ,in ukrepov, usmerjenih .na intenzifika-cijo proizvodnje, se nadaljnje zaposlovanje ne bo ustavilo. Nasprotno, boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet iin povečanj« produktivnosti dela, bo vplivalo na nadaljnji porast proizvodnje, s tem pa se bodo ustvarjale nove možnosti za zaposlovanje.
Delovne organizacije, kot osnovni nosilci reprodukcije, so vse bol j .zainteresirane za vse večje izkoriščanje rezerv na sploh, posebno še tistih, ki nastajajo v delovni sili.
Zaradi stalnih sprememb, ki spremljajo in so karakteristične za inustrijski način proizvodnje (uvajanje sodobnih sredstev v delu t. j. moderne tehnike in tehnologije), bo problem' viškov delovne stile v večji ali man jši meri gotovo še vedno aik-tulen. Vsled tega bo potrebno v bodoče še bolj iskati odgovarjajoče in učinkovite rešitve s pomočjo prekvalifikacije in novih razporeditev, pojavljajočih se viškov delovne sile.
Tako zaposlovanje novih delavcev, njihova strokovna usposobitev, razporeditev in prekvalifikacije že zaposlenih delavcev, v skladu z njihovimi delovnimi sposobnostmi, predstavljajo važen pogoj za inienzifika-cijo proizvodnje. To predstavlja celo vrsto strokovnih postopkov iit metodičnega dela, osnovanega na dosežkih sodobne znanosti. Uspešno
zaposlovanje predstavlja tudi organizirano strokovno nudenje pomoči posamezniku pri izbiri poklica in smeri strokovnega usposabljanja. Zaposlovanje zahteva delo na profesionalni orientaciji tz vsemi osebami, ki predstavljajo izvore delovne sile (mladina, odrasli, nekvalificirani in nezaposleni delavci).
V sodobnih p ogojih \n roizvodm j e in delovanja mnogih družbenih služb, ko se iz dneva v dan zahteva več strokovnih kadrov različnih profilov, predstavlja zaposlovanje še tem bolj pomembno in .odgovorno nalogo-
Ni naloga zaposlovanja le v tem, da oskrbi in zadosti potrebam proizvodnih in ostalih delovnih organizacij z določenim številom delavcev, temveč je zaposlovanje dosti bolj vsestransko zahtevnejša naloga in delovanje, ki mora proizvodnji in družbenim službam zagotoviti ne samo delovno silo, temveč povsem odgovarjajočo delovno silo, to je tako, ki bo odgovarjala zahtevam poklicev in delovnih mest. To pa pomeni, da moramo v procesu zaposlovanja vedno izhajati iz dobrega poznavanja ljudi, njihovih sposobnosti, vrlin in znanja, ter od spoznanja zahtev poklicev in delovnih mest, predvsem v pogledu zahtev po človekovih karakteristikah, šele na osnovi takšnega spoznanja je mogoče vsklajevanje človekovih individualnih karakteristik z zahtevami dela. S tem pa tudi ustvaritev končnega cilja v procesu zaposlovanja in profesionalne orientacije, t. j. doseganja visoke produktivnosti in osebnega zadovoljstva delavca.
Praksa, raziskave in dejstva govorijo, da namreč ni ljudi (razen težjih fizičnih in duševnih irivalidov)'," ki ne bi bili sposobni za določeno delo, če pravilno izberejo svoj poklic ali delovno mesto. Le ob tako pravilno izbranem poklicu ali delu, lahko postane človek res dober strokovnjak pri svojem delu. S sistematično in strokovno pomočjo pri izbiri poklica in zaposlovanju, se doseže to, da je delovna uspeh ljudi pri različnih poklicih iin delovnih mestih optimalno zadovoljiv in, dn se s tem zmanjšajo razlike o prisvajanju pro-
Poročilo za čas od 1. 9. 1966 do 30. 11. 1966.
POROKE:
Porcičili so se:
KRAJNC Rudolf, rudar iz Skal št. 76 in HRIBERŠEK Marija, gospod, pomočnica iz Skal št. 76.
AMBROŽ Pavel, učitelj iz Velenja, Tomšičeva 4 in CVETEZAR Angela, predilka iz Litije, Ljubljanska 3.
SLUTEJ Anton, varnostni tehnik iz Lokovice št. 125 in RAMŠAK Leo-poldina, delavka iz Velenja, Vojkova 1.
PLEŠNIK Anton, vodoinštalater iz Velenja, Kajuhova 7 in SEDMI-NEK Irena, delavka 'iz Velenja, Kajuhova 7.
GROBELNIK Rudolf, rudar iz Ša-, leka 50 in POKLAC Jožica, delavka iz Šaleka 50.
HRIBERŠEK Edvard, strojni ključavničar iz Velenja, Celjska 35 in ANDREJC Danica, uslužbenka iz Velenja, Prešernova 7.
KRANJC Ivan, mizarski pomočnik iz Laz št. 36 in ŽNIDAR Ljudmila, uslužbenka iz Podkraja št. 24.
BEGIC Cerim, rudar iz Pesja št. 51 in DOBNIK Milena, šiviljska pomočnica iz Pesja št. 51.
TAJNIK Ferdinand, rudar iz Raven št. 126 in JURIČAN Jožica, delavka iz Velenja, šaleška 14.
KROSEL Janko, delavec iz Šaleka 68 in DOBRANJNSCAK Marija, delavka iz Ljutomera, Onmožka 46.
ROS Boris Josip, absolvent stomatologije iz Žalca, Šladrov trg 39 in PREMIK Irena Marija, zobni asistent iz Žalca, Šprejceva 2.
CESAR Franc, oficir JLA iz Sarajeva, Rajlovac in CEPIN Majda Sa-vina, frizerska vajenka iz Velenja, šaleška 18 b.
SREBRE Maksimiljan, kmetijski tehnik iz Družmirja št. 23 in VIDO-VIC Margareta, šivilja iz Družmirja št. 17.
BACOVNIK Jožef, rudar iz Bevč št. 40 in FEKNER Ivana, delavka iz Bevč št. 20.
MILETIČ Anton, strojni ključavničar iz Velenja, Jenkova 5 in VRH-NJAK Antonija, predmetna učiteljica iz Velenja, Prešernova 12.
SLEMENŠEK Mirko, kontrolor iz ,,Velenja, .Celjska p. 15, m MEŽA.Ma-, rija, .delavka iz Podkraja pri Velenju st. 2.
KRISTANŠEK Jakob, skladiščnik iz Celja, Kidričeva 19 in KOZOVINC Marija, tkalka iz Celja, Kidričeva 19.
KOZOVINC Ludvik, trgovski pomočnik iz Celja, Kidričeva 19 in KO-MERICKI Lidija, trgovska pomočnica iz Celja, Trnovi je 224.
GERMAN Rudolf, električar te Velenja, Ljubljanska 48 b in VERKO Frančiška, uslužbenka iz Velenja, Jenkova c.
GROB1N Terezija, šiviljska pomočnica iz Velenja, Jurčičeva 2 in VODOVŠEK Ivan, rudar iz Velenja, Šlandrova 25.
KOTNIK Jožef, rudar iz Završ št. 57 in REGOVIC Nevenka, uslužbenka iz Dobove št. 25.
LOCAN Ivan, posestnik iz Andraža nad Polzelo 52 in KOPITAR Marija, poljedelka iz Ložnice št. 23.
MALUS Frančišek Branimir, kmetijski tehnik iz Šmartna ob Paki 9 in RAKUN Ivanka, uslužbenka iz Rečice ob Paki št. 4.
SEVšEK Franc, soboslikar iz Prel-ske 23 in JELENKO Bogomira, delavka iz Pake pri Velenju št. 29.
VRHOVNIK Rudolf, rudar iz Velenja, Kajuhova 7 in PLEŠNIK Olga, frizerska pomočnica iz Velenja, Kajuhova 7.
GRČNIK Jurij, rudar iz Velenja, Aškerčeva 15 in IRŠIC Matilda, delavka iz Velenja, Jenkova 12. , KOSTIC Dragiša, rudar iz Velenja, Aškerčeva 15 in PASKAREVIC Anica, delavka iz Neresnice.
LEŠNIK Jožef, rudar iz Velenja, Jurčičeva 2 in GROBELNIK Cvetka,
uiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiii.
izvodnega dela na najmanjšo možno mero.
V družbenoekonomskih odnosih, kakršni veljajo pri nas iin v katerih se ustvarja princip, da je vloženo delo edino merilo in baza eko-' nomskega in družbenega človeka, predstavlja polna afirmacija ljudi na delu in v delovnem kolektivu, osnovni faktor v razvijanju in utrjevanju teh odnosov. Vsemu temu pa seveda lahko pripomore le pravilno in odgovornejše poklicno usmerjanje in zaposlovanje. ' .
Piše: M. O. — strokovni sodelavec komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje.
(Dalje prihodnjič)
trgovska pomočnica iz Velenja, Jurčičeva 5.
ZLENDER Franc, železokrivec iz Celja, Ribarjeva 3 in PUSTINEK Helena, delavka iz Celja, Partizanska 43.
FLIS Jernej, rudar iz Velenja, Jurčičeva 2 in CAMLEK Hedvika, delavka iz Velenja, Partizanska 12.
HROVAT Janez, strojni ključavničar iz Velenja, Jenkova 6 in RIH-TAR Pavlina, delavka iz Velenja, A-škerčeva 9.
ZAJC Ervin Franc, ključavničar iz Hrastovca 11 in JURKO Marija, trgovska pomočnica iz Pake pri Velenju 54.
BEŠIC Osman, zidar iz Hercegno-vi in JEVNIŠEK Silvestra, čistilka te Velenja, šaleška 18.
PISANi^C Stanislav, rudar te Skal št. 62 in KRIZMANIC Dragica, delavka iz Slavonske Požege, Varelo-vac.
S.PORIN Anton, rudar te Velenja, Tomšičeva 16 in SUšEC Pavla, delavka iz Velenja, Tomšičeva 16.
AJDIC Bogomir, uslužbenec iz Skorna 41 in ROŽEN Rozalija, medicinska sestra iz Celja, Ulica 29. novembra št. 51 b.
FEKNER Franc, rudar iz Skal št. 27 in NOVAK Vera, delavka iz Podkraja pri Velenju št. 14.
PLAVCAK Vincenc, delavec te Loč št. 20 in KONČNIK Marija, šiviljska pomočnica iz Velenja, Koroška 57.
ŠKRLIN Anton, strojni ključavničar te Crnove št. 39 in POLC Ana, galvanizerka te Crnove št, 43.
KLOSTERNIK Ivan, delavec te Bevč št. 18 in GOLTNIK Irena, delavka iz Bevič Št. 19.
SEVČNIKAR Rudolf, delavec iz Lokovice 10 in MRAK Marija, šivilja te Lokovice 3.
DREV Viktor, zidar te lokovice št. 100 in GLASENCNIK Ana, kmetica te Skornega 5.
NADVEŽNIK Edvard, kovinostru-gar iz Šoštanja, Metleče 30 in KOM-PAN Angela, delavka te Topolšice 81.
PERGOVNIK Herman, rudar te Topolšice 95 in OBRAN Marija, delavka iz Topolšice št. 70.
VRCKOVNIK Rudolf, rudar te Sv. Florjana pri Šoštanju št. 27 in LE-DINEK Marija, delavka te Sv. Florjana pri Šoštanju št. 27.
GOLCMAN Rudolf, rudar te Vele nja, Kersnikova 3 in KLINC Olga, delavka iz Šoštanja, Primorska 15.
FLUHAR Vladimir, zidar iz Velenja, Koroška 31 in GRUDNIK Cvetka,, delavka iz Gaberk št. 73.
CVETKOVIC Milutin, žerjavovod-ja te Ra,ven na Koroškem,, Cečeyjic 2 in KARLOVCEC Ana, bolniška strežnica te Golnika št. 35.
LENKO Martin, traktorist te Belih vod št. 25 in VISOCNIK Doroteja, kmetovalka te Belih vod št. 64.
PUSOVNIK Baltazar, rudar te Sv. Florjana pri Šoštanju št. 3 a in PANTNER Marija, kuharica te Topolšice št. 65.
LESKOSEK Ivan, brusilec te Velenja, Kersnikova 5 in CECIC Tere-za, delavka te Velenja, Kersnikova št. 5.
ŠOPER Bogomir, šofer iz Lam-pertheima — Nemčija in TURK Ka-rolina, delavka iz šoštanjp, Levstikova c. št. 4.
SMRTI:
Umrli so:
KONEČNIK Marjeta, soc. podpiranka te Belih vod št. 54, stara 81 let.
SOVIČ Martin, prevžitkar te Raven št. 98, star 71 let.
STROPNIK Cecilija, kmetica iz Raven št. 173, stara 60 let.
DREV Karol, knjigovodja te Šoštanja, Kajuhova 17, star 35 let.
KOREN Andrej, upokojenec te Šoštanja, Metleče št. 62, star 87 let.
VODNIK Alojz, soc. podpiranec te Breznice 11, star 57 let.
PERGOVNIK Franc, upokojenec iz Topolšice 180, star 76 let.
TRATNIK Avgust, upokojenec te Laz št. 2, star 58 let.
PRAPROTNIK Ana, prevžitkarica te Zavodnje 56, stara 77 let.
SKORNSEK Ivan, unokojenec iz Gaberk št. 41, star 75 let.
STROPNIK Marija, soc. podpiran-
ka iz Lokovice 76, stara 83 let.
KOLAR Marija, gospodinja iz Ko-telj št. 9, stara 74 let.
MEDIC Stane, zdravnik iz Šoštanja, Kajuhova 19, star 68 let.
DREU Ivan, soc. podpiranec te Raven št. 162, star 73 let. - .---- ■ -
RAKOVNIK Franc, kmetovalec iz Strmca 17, star 67 let.
HROVAT Vincenc, prevžitkar iz Tdbora 43, star 72 let.
ZAGER Anton, upokojenec te Lokovice št. 119, star 64 let.
MRAVLJAK Marija, druž. upoko- ... jenka iz Raven št. 146, stara 76 let.
MEŽA Jože, kmetovalec iz Zavodnje št. 1, star 78 let.
KRAJNC Jakob, kmetovalec te Belih vod št. 72, star 62 let.
NOVŠAK Katarina, kmečka delav- ■ ka iz Dolenjega Boštanja št. 39, stara 38 let.
SOVIČ Jožef, ključavničar iz Gaberk št. 95, star 52 let.
ATELSEK Helena, gospodinja iz Lokovice št. 87, stara 65 let.
FERLIN Ivan, gradbeni delavec te Lokovice št. 18, star 31 let.
STEINBERGER Cvetka roj. leta 1966, otrok iz Družmirja št. 48.
GABER Jurij, upokojenec iž špi-taliča št. 44, star 64 let.
SKOK Franc, mizar iz Gornjega grada št. 35, star 36 let.
JEVSOVAR Jožefa, druž. upokojenka iz Skal št. 103, stara 81 let.
ČREP Ivan, kmetovalec iz Paške-ga Kozjaka št. 4, star 71 let.
KORES Marija, upokojenka iz Šoštanja, Matija Gubca 5, stara 65 let.
SAGMEISTER Marija, gospodinja iz Velenja, Aškerčeva št. 6', stara 84 let.
KOVAČ Adolf, soc. podpiranec iz Šaleka 32, star 83 let.
PODPECAN Pavla, gospodinja iz Škalskih Cirkovc št. 17, stara 65 let.
PUSNIK Ljudmila, gospodinja iz t Plešivca št. 21, stara 43 let.
ZUPANC Frančiška, gospodinja iz Velenja, Celjska c. št. 39, stara 73 let.
CALLIGARO Alojz, upokojenec iz Družmirja št. 3, star 79 let.
SOTLAR Marko, otrok iz Bevč št. 8 a, star 4 leta.
POKLAC Marija, druž. upokojenka iz Pake pri Velenju št. 14, stara. 69 let.
KONEČNIK Stanislava, gospodinja iz Pesja št. 101, stara 45 let.
KONEČNIK Franc, rudar iz Pesja št. 101, star 46 let.
REDNAK Ciril, vodoinštalater iz Velenja, Kersnikova 7, star 29 let.
PUBERŠEK Nada, otrok iz škal
št
VIRT Marija, druž. upokojenka te Velenja, Ljubljanska c. 40, stara 89 let.
VODUŠEK Jožef, soc. podpiranec te Vinske gore št. 5, star 73 det.
KINO
kino »svoboda«
Dne 22. in 23. decembra »IZ DNEVA V DAN BREZ UPANJA« italijanski VV film Dne 24. in 25. decembra »KLIC TROBENTE« ameriški barvni Cs film Dne 26. in 27. decembra »OLIMPIADA V TOKIU« japonski barvni Cs film Dne 27. in 28. decembra »UPORNIK BREZ RAZLOGA« ameriški barvni film Dne 29. in 30. decembra »STROGO ZAUPNO« angleški barvni Cs film Dne 31. decembra in 1. januarja »MOČNEJŠE OD SLAVE« ameriški barvni Cs film
MALI OGLASI
# Starejša ženska, ki je 7. decembra zamenjala plašč v zdravstvenem domu Velenje, naj ga vrne Mitnici Jakob, Pesje 47, kjer bo prejela svojega.
C l a s 1 l o socialistične ZVEZE DILOVBEOA ljudstva obclne velenje
Lastnik ln Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Ftjavž, Franjo Kljun, hrane Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Marata TrampuS, Alojz ZavolovSek ln Rudi Zevart — List izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna Številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev ln 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje ln 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozltura Šoštanj — Naslov uredništva: &ALESKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov In fotografij ne vračamo — Tisk ln klišejl: UP
Celjski tisk Celje.

|NAR0DUA| REPUBLIKA SUOVENIJA
ustničuo
ZOBMI QLAS
PREBIVAtfO AIDOVSOIUE POD. VEZ
NESTROKOVNJAKI
FRANCOSKI DRSALNI AS
DRŽAVA V ZDA
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Za praznične dni smo pripravili skandinavsko križanko. Opisi so vključeni v like. Če sta v enem polju dva opisa, velja zgornji za vodoravno smer, spodnji pa za navpično. Vse kar liki predstavljajo ali kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišite v križanko v smeri, ki jo kaže puščica.
Pravilno rešene križanke bomo izžrebali in nagradili.
1.	nagrada, 15.000 S-din
2.	nagrada, 10.000 S-din	/
3.	nagrada, 5.000 S-din	,
4.	nagrada, 3.000 S-din
Rešitve pošljite ali dostavite do 5. januarja 1967, na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja« Velenje, Titov trg 2, p. p. 89. napišite »Nagradna križanka«.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V NOVEM LETU PRIČAKUJEMO OD VAS VEČ ZANIMIVIH PRISPEVKOV ZA NAŠ LIST
jiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
KlAOAV
PREBIVALEC NOVE ZELANDIJE
VLAKNO
30LEZEN PR( ŽIVALIH
ZACETN1-Cl SLOV. PESNIKA
OREL IZ GERM.Mff:
RUSKI HU-MORISTI&m PISEC
ZNAČILNO ZA PURA-
fl£_
BUCK
qrar&WA
UMETN0S1
LJUBKOVAL NO M. IME TRESK
KA7KJIV0 DEJANJE
IZLOČEK NEKATERI* DREVES

MENIČNO POROŠJVO
SILICIJ
ZAČETNICA
ABECEDE
NEMŠKI PREDL0Q
SLOVEUSKl PISEC
RIMSKO IME ZA DONAVO
KAZALNI ZAIMEK
EDEN
IZMED
ČUTOV
GRŠKA ORKA
MUSLIMAN SKOMtME
delv
RIBIŠKE OPREME
HUNSKI VLADAR
PREDSEDNIK ZAR
KIULA
ZASLON
RUSKA REKA
H500mW KA GORA V
AVSTRALIJI
INDONEZIJSKA POROČI« AGENOUA
JARC
MIRNA DRŽA
DRUŽINSKI POLOŽAJ
VINSKA RASTUUA
POVRSlNAJ
KIP ŽENSKE
PRISTAŠ KRALJICE ŠPORTA
i—\f~V
NAUK0 Q1BAN)U PLINOV
DRŽAVNA
AVSTR SIK.
|QANA
BLAGAJNA
OSEB A. KI POZITIVNE VARUJE ELEKTRO-0TR0KA DE
Z. IME
KRAJ OB 3EZERU ER1E
BOREO
VBMK RAS
ilinskiust
koSarkaS
KLUB REP V LAT. AMERIKI