Poštnina plačana v gukiilE
Cena 25.— ili*
■pcdlz. m «<bb. post. I. gr.
Leto IX. - Štev. 43
HOKRACIJA
Trst - Gorica 28. oktobra 1955
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazautta št. J«. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-1SI12;
Izhaja vsak petek
Upor tržaških
gospodarstvenikov
Predzadnji ponedeljek, bilo je 17. oktobra, se je vršil letni sestanek predsedstva, odbora in konzulte tržaške Trgovinske zbornice. Po običajnem letnem, poročilu predsednika kap. Cosulicha je bila nato sprejeta resolucija, za katero je glasovala večina upravičencev. V oči je sicer padla precejšnja abstinenca, toda v glavnem je vse sleklo po načrtu. Čeprav nezasluženo, je staro vodstvo prejelo priznanje, katero mu je bilo izrečeno v posebni točki resolucije.
Vedeti je treba namreč, da velja glede vodstvu in organov trgovinskih zbornic v Italiji — in s tem tudi na našem področju — še vedno stari fašistični zakon, po katerem so člani zborničnih organov i-menovani, toda oblast jih mora vsakih deset let obnoviti. Ker je sedanje vodstvo tržaške trgovinske zbornice na krmilu že enajsto leto., je bilo pač jasno, da ga je treba izmenjati in — kakor trdijo gospodarstveniki — je bilo izrecno ob ljubljeno, da pridejo vanj novi lju dje. Priznanje, katerega je dobilo predzadnji ponedeljek, bi torej mo ralo biti samo nekakšen vljudni »Zbogom.'«.
Znto si lahko predstavljamo, kak šno presenečenje je zavladalo v tr žuških gospodarskih krogih, ko so naslednji dan brali v časopisju, da zbornično vodstvo in predvsem nje gov predsednik kap. Cosulich tol -mačijo to vljudnostno zaupnico kot dejansko zaupnico in da hočejo prav na njeni osnovi še vedno o-stati na čelu tržaškega gospodarstva. S tem je bila mera polna.
V	spomin si moramo priklicati kdo je kap. Cosulich: potomec rodbine, ki dolguje Trstu svoje bogastvo, toda oseba, katere glavni gospodarski interesi so danes vezani na Genovo, torej na konkurentinjo. Trsta, in ki je vkljub temu smatrala za primerno, da je še nadalje držala v rokah vajeti tržaškega gospodarstva. Naj je sam pri tem kai kriv ali ne, nasprotje teh dveh njegovih aktivnosti je očitno. Do pol nega izraza pa je prišlo v zadnjer» času, ko je v interesu industrijske ga velekapitala in nekaterih veletrgovcev (predvsem tistih s kavo) pripeljal trgovinsko zbornico do tega, da se je proti volji velike večine manjših, toda zato neprimerno številnejših članov izrekla pro ti ustanovitvi proste cone, katere hoče skoro vse tržaško prebivalstvo. Več kot upravičena je torej zahteva, da takšen človek ne sme več imeti prve besede v tržaških gospodarskih zadevah.
Prvi je to jasno povedal koordinacijski odbor srednjih in malih podjetij, ki predstavlja 13.000 tržaških tvrdk. V znak protesta proti neizpolnjeni obljubi o zamenjavi kap. Cosulicha so odstopili iz kon zulte in tehničnih komisij trgovinske zbornice vsi člani, ki pripadajo združenjem, katere predstavlja omenjeni koordinacijski odbor. Tako niso bili v zbornici več zastopani: Združenje obrtnikov, Federacija srednjih in malih industrij, Združenje mesarjev, Združenje pekov, Združenje lastnikov javnih lokalov in Združenje trgovcev na drobno.
Zbornica je bila s tem že okrnjena. Toda plaz je bil šele sprožen. 21. oktobra je sklical svojo sejo mestni Odbor za prosto cono. Odobril je stališče koordinacijskega od bora srednjih in malih podjetij ter je vzpodbudil še ostala združenja, ki mu pripadajo, in posameznike, naj store isto. Do 22. oktobra je tako odstopilo že 30 članov konzulte trgovinske zbornice, ki šteje skupno 112 članov.
Svoje negodovanje so izrazili tu di tržaški demokrščani. Glasilo tržaške federacije Krščanske demokracije, »La Pr oran, je objavilo pod naslovom »Nedotakljivi« članek svojega političnega tajnika prof. Ro mana. V njem pisec ostro kritizira sedanjega predsednika trgovinske zbornice, kap. Cosulicha, za katerega pravi, da njegovega dela ne oce njujejo pozitivno niti tržaški demokrščani, niti mnogi gospodarski in drugi politični krogi našega mesta
Ta članek je dal tržaškim libe ralcem povod, da so poskusili še zadnje, samo da bi rešili Cosulicha in s tem, seveda pozicije krogov katere predstavljajo. Pretekli po nedeljek je vodstvo tržaške federacije liberalne stranke sporočilo da prekinja svoje sodelovanje štiričlanski strankarski koaliciji, ki zadnja leta vedri in oblači v trža ški občini. Zadevo, za katero je tržaški velekapital videl, da je z njo pogorel na edino merodajnem in pristojnem gospodarskem poprišču (Nadaljevanje na 2. strani)
Po odklonitvi posarskega statuta
Preteklo nedeljo so Posarci odklonili pasarski statut, katerega sta pred tem že odobrili tako pariški, kakor bonnski parlament. 201.975 upravičencev je glasovalo za, 42., tisoč 440 pa proti statutu, ki je pred videval evropeizacijo Posarja. V-darec, ki je bil s tem zadan fran cosko-nemškim odnošajern in dosedanjim naporom za uresničenje evropskega zbižanja, je hud. Toda. predno razpravljamo o tem, si še enkrat prikličimo pred oči, za kaj e pravzaprav šlo.
Predloženi posarski statut je predstavljal kompromisno odloči tev. Z njim je Nemčija pristala, da Posarja zaenkrat ne priključijo k Nemčiji, pristala ;e, da ostane Posarje gospodarsko pridruženo Franciji, ki nujno rabi posarski premog. V zameno je francoski parla merit sprejel pogodbe, s katerimi je bila Zahodni Nemčiji priznana suverenost in je Nemčija postala član Zahodnoevropske obrambne zveze in Atlantskega pakta. Vse pogodbe so sestavni del tako imenovanih »pariških sporazumov«. Po sebej je treba poudariti, da usoda Posarja s tem ni bila dokončno zapečatena, pač pa sta sq Francija ;n Nemčija samo obvezali, da vse do sklepanja nemške mirovne pogodbe ne bosta tega vprašanja več pogrevali.
Ves ta čas bi bilo Posarje nekako »evropeizirano«. Za njegove odnose z drugimi državami bi skrbe1 poseben komisar, katerega bi postavljal ministrski svet Evropske zveze. Izvoljen bi bil kandidat, za katerega bi glasovala večina, v kateri pa bi morala biti tudi glasova Francije in Nemčije. Komisar, ki ne bi smel biti ne Francoz, ne Nemec, bi obenem tudi pazil, da se spoštujejo ostala določila statuta, posebno tista o neodvisnosti ozemlja, spoštovanju demokratičnih in človečanskih pravic itd. Komisar bi zastopal Posarje v ministrskem svetu Evropske zveze in Evropsk" skupnosti za premog in jeklo, v širših posvetovalnih organih teh teles .pa bi Saarsko pokrajino .z^tiopaU delegati posarske vlade.
Kakor vidimo, statut ni bil slab Toda vkljub priporočilom in nasvetom pariške in bonnske vlade, ki sta se v tem smislu sporazumeli in sta predloženi posarski statut tudi sprejeli, so Posarci z nedeljskim plebiscitom to rešitev odklonili.
Posarsko vpraSanje
Kar se je odigralo v Posarju, je najboljše spričevalo za sposobnost, ljudi, ki jim je zaupana usoda Francije in vse evropske celine.
Francijo je doletela nesreča kakor nekatere druge velike narode, ki imajo za seboj slavno preteklost, ki je pa danes le v breme in izvir težkih preizkušenj za mladi naraščaj v. času, ko se človeštvo otresa zapuščin obremenjene preteklosti kot nekega balasta.
Potniku, ki hiti za novimi cilji-;e velika prtljaga samo v nadlego. Današnjemu potniku, ki zre v nova področja uma in družabne ureditve, je odveč vsako breme v na-
hrbtniku, ki izvira ii neke davno preživele preteklosti.
Zato je po neuspešnih poskusih v času med obema vojnama ter po Hitlerjevi zasedbi Francije, prav posebno pa po izkušnjah v Severni Afriki in Indokini, kaj nevarno početje vživeti se v predstavo, da bodo posarski Nemci pokazali smisel za to, da bi zahodne sosede zazibali v dobro voljo. Francozi se niso mogli sklicevati na posarsko narodno zavest, kajti po narodnosti so Posarci Nemci. Zato so udarja,1’ na posarsko evropsko zavest. Toda ta francoski evropeizem je bil Po-sarcem kaj malo všeč še posebno zaradi tega, ker so ga mešali še z nesimpatičnimi gospodarskimi razlogi. Posarcem so očitno polagali na srce, da bi stopili v zakon zaradi gmotnih koristi, toda prav to je žalilo njihov ponos. Saj so na to struno odklonilno reagirali že In-dokitajci in sedaj tudi severni A-frikanci.
K temu je treba dodati, da ljudje, ki morajo izbirati med dvemi političnimi stališči, vedno že vnaprej eskomptirajo verjetnost bodočega razvoja. V tem pogledu si pa stojita nasproti neverjetno napredna in gospodarsko vse močnejša Nemčija in Francija, ki pada iz krize v krizo in ki ne daje od sebe nobene jasne osvobodilne formule, temveč koleba in se zvija med zavitimi in slabo opredeljenimi smermi političnih frakcij. Za človeka z ulice ie tako stanje neznosno. Strankarska razcepljenost Francije ima za posledico nestalnost in začasnost francoskih vlad.
Kdo »bi se torej čudil, če je v Posarju zmagala zdrava logika nemške solidarnosti nad francoskim, n*1 pa — kot bi nekateri hoteli nemškim nacionalizmom.
Nedvomno so z nemške strani mars:kaj prilepili francoskemu pro-tinemškemu duhu, ki pa ni tak ko*, se splošno misli. Saj Nemci v Alzaciji obiskujejo nemške šole brez strahu za bodočnost nemškega naraščaja. Od uporabe nemškega ali francoskega jezika ni odvisno pri znanje ali odjemanje francoskega državljanstva. V Alzaciji ne razla-ščajo in ne postavljajo komisarjev v nemških občinah, tam je izvede na dvojezičnost in ne obstoja zgolj na papirju. V Alzaciji noben Nemec ne čuti potrebe, da bi pofran-cozil svoj priimek in da svojem" otroku odteguje pouk v materin skem jeziku. 'Narodnostni zakoni so tamkaj čvrsta podlaga in ne samo teoretično pravilo, ki se ne-objav lja. Tamkaj domačinom ne dajejo le začasnih dovoljenj za bivanje.
Posarcem se torej ni bilo treba bati raznarodovanja. Toda današnja Francija, ki jo razjedajo neprestane krize, ki niti v javnem, niti v zasebnem življenju nima priznanih avtoritet, se pač ne more zoperstavljati Nemčiji, ki vidi pred seboj boljšo bodočnost in pri tem kaže silno, kar nevarno žilavost.
Posarci so torej s svojim glasovanjem eskomptira-li bodočnost, -toda .v smeri, ki nasprotuje stras-bur škemu evropeizmu. V tem pogledu so določeni činitelji kaj lahko za motali položaj.
Posarce je bilo kaj lahko prepri
čati. d.; je nosilec saarske samostojnosti Hoiimann, separatist in ko: tak narodni izdajalec. Niso pomislili, da z glasovanjem -proti Hoff-mannu onemogočijo uvedbo »zača snega« evropskega statuta in s tern verjetnost novih volitev, ki naj bi se po statutu izvršile 6. decembra, s čimer bi izvolili in postavili lahko svoje nacionalne kandidate. Tako pa bodo sedaj volitve razpisal’ morda šele leta 1957. Da ne govo rimo šele o mednarodnih posledi cah tega glasovanja.
V	Posarju je nastopil proti kr -ščansko-socialnemu Hoffmannu poglavar »demokratske« stranke in bivši Hitlerjev zaupnik dr. Sohnei-der, ki je enostavno ponavljal' gesla, ki so jih nacisti uporabljal' leta 1935 za svojo zmago. V Londonu, kjer se trudijo za nemški združitev, so se neposredno pred glasovanjem, sodeč po »Manchester iGuerdianu« in po »Timesu«, kaj slabo počutili. Sele prepozno s:, spoznali, kako je bilo kaj neprevidno, da so povprečnim Posarcem za upali odlbčitev tako dalekosežneg* mednarodnega pomena, ki se je niti zavedali niso. Je, žal, pač tako. da mnogi mednarodni modrijani ni ti slutili niso, kaj vse iz takega glasovanja lahko nastane. Da o tem, koliko je t:, nepremišljena nejasnost v svojih povojnih posledicah doprinesla k uspehu podzemne, pri dušene komunistične propagande, niti ne govorimo. Ni se namreč zgodilo prvič, da so si bili skrajni desničarji in, skrajni levičarji najtesnejši zavezniki. In. kdo naj bi se temu še čudil?...
Težaue tarske demokracije
Še se najdejo ljudje, ki se bore za njeno izvajanje in spoštovanje
Turčija predstavlja enega izmed redkih primerov sodobne zgodovine. Po dolgoletnem obstoju Kema-lovega enostrankarskega režima, k; je preživel celo svojega ustanovi tel ja, je leta 1950 na parlamentarnih volitvah zmagala opozicionaln.s Demokratska stranka. Oblast je na miren način prešla iz enih rok v druge. Kemalu v čast je treba priznati, da je že sam pripravljal ta razvoj, ker se je zavedal, da se vsaka skupina na oblasti prej ali slej obrabi.
V	sredini, ki je dolgo živela pod avtoritarnim, čeprav ne totalitarnim režimom, pa je nekoliko težko uveljavljati dosledno demokraci;o. To velja za napredne, toliko bolj pa še za manj razvite nerode, v ka terih splošna kultura in izobrazba še nista dosegli tako visoke1 stopnje. V takšnih primerih tudi opozi-cionalci po prihodu na oblast kai radi pozabijo, kaj so pri prejšnjem režimu najbolj obsojali, kaj jih je najbolj bolelo. Ko so enkrat v se dlu, se neredko spozabijo in skušajo ohraniti pridobljene položaje na načine in s sredstvi, ki niso ravno najbolj demokratični. Predvsem skušajo političnim nasprotnikom o-
Novi davki, omejevanje nakupov, Margareta in Townsend
Britanski zunanji minister se je odpravil v Pariz in od tam ga bo vodila pot v. Ženevo, njegova vlada pa se je medtem posvetila važnim notranjepolitičnim problemom. Kakor se še vsi spominjamo, so konservativci pri volilni propagandi opozarjali predvsem na svoje gospodarske uspehe, in njihov finančni minister je malo pred volitvami predložil proračun, ki je vseboval znatno znižanje davkov. Laburisti so tedaj rekli, da je gol politični manever. In glej, od volitev je minilo komaj par mesecev in isti finančni minister Buttler je že predložil parlamentu protiinfla-cionistični načrt, ki predvideva občutno povečanje davkov, nova, strožja določila ss obročno nakupovanje avtomobilov, raznih gospodinjskih strojev in drugih apara tov. Z drugimi besedami: po njegovem Britanci preveč trošijo, zato je trgovinska bilanca pasivna. Treba je torej zmanjšati količino denarja, ki ostane potrošnikom v rokah, zmanjšati je treba količino blaga, ki ga pokupijo. Samo tako bo denar ohranil svojo vrednost >'n bo dovolj predmetov za izvoz, ki mora plačevati uvoz. Govori se tudi o novem davku na cigarete in povišanju davka na alkoholne pijače.
Cim so to slišali laburisti, so zagrmeli:	uresničilo	se	je, kar smo
trdili. Buttler vas je potegnil za nos! Cim je dosegel zmago na volitvah, se zdaj izgovarja na težak gospodarski položaj, katerega je že prej poznal, pa ga ni hotel priznati. Finančni minister seveda ugovarja, da ne gre za pravo gospodarsko krizo, temveč samo za- zarodek inflacije, t. j. razvrednotenja denarja, kar je treba v kali zatreti. Vsaj v slednjem ima tudi popolnoma prav.
Britanska spodnja zbornica ima poleg tega na dnevnem redu še dve neprijetni zadevi, ki v zadnjem času precej vznemirjata britansko javno mnenje. To je vprašanje princese Margarete in polkovnika Townsenda. Se bosta vzela ali ne? Laburisti (Towsenda je njihovi vlada spravila v dvorno službo!) se zavzemajo za spremembo sedanjega zakona o porokah članov kraljevske družine, za katerega sma trajo, da je preživel ;n nesodoben 'Druga neprijetna zadeva, pri kateri pa si nekako dele odgovornost konservativci in laburisti, ker so obojne vlade trpele oba človeka, pa je primer pobeglih britanskih diplomatov, Mac Leana in Burgessa, katerih primer je tako omajal u-gled britanskega Foreign Officea.
nemogočiti, da bi jih lahko kritizirali in javno napadali, ker vedo, da :e kritika eno glavnih orožij po liticne -borbe.
Nekaj takega, kakor smo prav' kar omenili, te dogaja zdaj v Turčiji. Menderesova vladna stranka, ki je na oblasti od leta 1950, je nedavno izključila iz svoje srede '9 narodnih poslancev, ki so dvignili svoj glas proti nedemokratičnemu postopanju lastnega strankinega vodstva in nedemokratični vladni politiki.
(Za kaj gre? Kakor to rade delajo mnoge druge nedemokratične ali vsaj ne dovolj dosledne demokratične vlade, tako se je tudi turška vlada zavarovala proti vsem kritikom s strogim zakonom o tisku. Določila tega zakona so takšna, da tae arniko žalitev ali obrekovanje članov vlade in sploh oblasti kaznuje z zaporom. Obtoženemu tud! ne pomaga, če bi lahko dokazal resničnost svojih trditev, kajti zakon mu pravice na ta dokaz nikjer ne jamči.
V	mnogih državah bi vladni poslanci na takšen zakon lepo molčali. Zadovoljni bi bili, da jih ščit!. Prepustili bi opoziciji naj se razburja zaradi nagobčnika, katerega so ji nataknili. Ne tako v Turčiji ki ima vsaj že dolgo lastno državno, če že ne demokratično tradicijo. Ker so se obsodbe časnikarjev množile, in to neredko tudi v primerih. ko so pisali čisto resnico, je 11 poslancev vladne stranke pod pisalo poziv, naj se obsojenim ir. obtoženim časnikarjem vendar dovoli dokaz resnice. Vodstvo stranke predloga ni -sprejelo. Vkljub temu se je 11 »upornikom« pridružilo še 8 poslancev. Tako je skupina narastla na 19 članov.
Za sredo tega meseca je bil napovedan kongres vladne stranke, na katerem bi okrog 1000 delegatov volilo novo strankino v.odstvo. Ugled stranke bi očividno trpel, če bi se na njem obravnaval tako neprijeten spor. Zato je vodstvo stranke pozvalo dva izmed podpisnikov, naj od svoje zahteve odstopita. Toda ta dva sta vztrajala, podpisov nista preklicala, niti nista odstopila. Vodstvo stranke je nato izključilo iz strankinih vrst tistih 8 poslancev, ki so podpisali poziv še potem, ko je vodstvo že izjavilo, da ga ne odobrava. Rezultat je bil, da ie s temi 8 poslanci solidariziralo tudi 11 poslancev, ki so bili prvi pobudniki te akcije za zaščito turške demokraciie. Tako je Menderesova vladna stranka izgubila -štiri poslance, med katerimi so tudi štir je nekdanji ministri. Omenjeni poslanci so že ustanovili svoi klub, predno pa se izačno na svojo roko boriti za spoštovanje demokratičnih načel, bodo skušali dokazati u-pravičenošt svoje zahteve tudi v
vrstah lastne stranke, katere vodstvu očitajo, da jih ne bi smelo izključiti.
Vsekakor je treta., p.azd.r^viri, da se y Turčiji vedno znova najdejo ljudje, katerim so pravičnost, demokracija in skupna narodna dobrobit več kot pa interesi lastne stranke. To je najboljše jamstvo za uspeh demokracije. .
DuUes na Brionih
V	Beogradu so uradno objavili, da bo ameriški zunanji minister v spremstvu nekaterih ameriških zu nanjepolitičnih -izvedencev obiska! Tita na Brionih. Poluradna »Jugo-press« ugotavlja zadoščenje jugoslovanskih odgovornih krogov nad tem obiskom in zatrjuje, da je to prvi obisk zunanjega ministra Jugoslaviji.
Dejanski vzroki Dullesovega ob:-ska Titu, kakor tudi sadovi njegovih razgovorov z jugoslovanskim diktatorjem se bodo pokazali že v bližnji prihodnjosti.
Avstrijska nevtralnost
Avstrijska zbornica je včeraj o-dobrila zakonski načrt, ki proglaša trajno nevtralnost avstrijske republike.
V	tej zvezi je izjavil kancler Raab, da ta zakon odgovarja volji vsega avstrijskega prebivalstva.
Zakon v ničemer ne prizadeva politične in duhovne svobode. Za o ne obstoja nobena obveznost o ideološki nevtralnosti.
Bilanca enega letn
V	sredo 26. t. m. je Trst praznoval obletnico italijanskega- prevze ma uprave Tržaškega ozemlja. To se je zgodilo po podpisu londonskega- sporazuma med Jugoslavijo in Italijo in s posredo'vanjem Združenih držav in Velike Britanije. Londonski sporazum je bil torej temelj za spremembo uprave na Tržaškem ozemlju.
Bilanca prvega leta nove uprave je za Slovence na tem ozemlju moč -no pasivna. Londonski sporazum je s posebnim statutom sicer zelo gibčno in zato tudi zelo labilno zajamčil Slovencem določene pravice narodne manjšine, vendar je tudi kot tak ostal v prvem letu nove u-prave' — mrtva črka. Do danes It. ni bil objavljen in njegova določi la se ne izvajajo. Komisija, ki na bi mu dala življenjski sok, tudi >'* ni imenovana. Skeptični ljudje celo mislijo, da sta obe podpisnici na statut zavestno pozabili. -8DZ je na nedeljski seji Širšega odbora to pasivnost v glavnih obrisih- obravnavala in jo formulirala v posebni re soluciji.
Resolucije
Glavni odbor Slovenske demo • kratske zveze za Tržaško ozemlje
e na svoji seji 23. oktobra 1955 azpiavl.al o šolskih, kulturnih, so* cialnih, gospodarskih, -narodnostma n političnih vprašanjih, ki se tics-jo Tržaškega ozemlja in še posebno tržaških Slovencev. V vseh teh problemih je prišla do izraza popolna soglasnost Glavnega odbora, ki je končno sprejel o najnujnejših zadevah sledeče resolucije:
1) ODSTAVLJENI SOLNIKI: Prh znavajoč načelo, da imajo domačini državljani prednost pred nedr-žavljuni, pomeni vendar nepričakovana nepotrditev v službo za novo šolsko leto 1955-56 okoli 40 slo-:enskih profesorjev in učiteljev — ki so že leta in leta poučevali na slovenskih šolah — ker nimajo, odnosno še niso zopet pridobili italijanskega državljanstva, četudi ima' jo za to pridobitev vse pogoje, n e socialen ukrep, ker je prišel iznenada in postavil preko noči na cesto tako visoko število izkušenih šolnikov, ki so vršili vestno svojo službo skozi vrsto let.
Zalo zahteva socialna pravičnost, da šolska oblast zopet nastavi vsaj one šolnike, ki nimajo izgleda, da bi mogli dobiti drugje nastavitev ostalim pa da prizna nsaj one olajšave in koristi, k- jih je priznala neitalijanskim državljanom Zavezniška vojaška uprava. Glavni od bor odobrava zato vse korake, ki jih je Izvršni odbor v. tem pogledu že storil. Prav. tako smatra za ve liko krivico, da je šolska uprava odvzela stalnim šolnikom pridobljene pravice in jih izenačila z začetniki.
2) PROSTA CONA: Slovenska demokratska zveza j c že ob raznih priložnostih zavzela odkrito socialno stališče za to, da poslane Tržaško ozemlje prosta cona izven co. rinskega ozemlja Italije. Glavni odbor SDZ sloji danes slej ko prej na tem stališču, ker je prepričan, da bo mogoče rešiti tržaško gospodarsko krizo in dati Trstu predpogoje za gospodarski dvig samo s popolno neokrnjeno prosto cono. Zato morajo T.ržačani podpreti vse one merodajne činitelje, da odstranijo s ključnih, odločujočih mest in iz korporacij vse elemente, ki so nasprotniki proste cone.
3) ROTACIJSKI SKLAD: Glavni odbor SDZ pozdravlja dejstvo, da. se je rotacijski sklad končno vendar stavil z zakonom na razpolage za svrho, kateri je bil namenjen, to je predvsem podvigu tržaškega gospodarstva. Strinja se Z resolucijo tržaškega občinskega sveta, d'i mora biti zaupana uprava domačim nameščencem, ki poznajo naše potrebe in imajo smisel za naše so cialne težave. Glavni odbor SDZ je piepričan, da bo upravni odbor sklada v svoji nepristranosti uva-ževal tudi potrebe slovenskih kmetovalcev, obrtnikov in industrijcev ki so se vedno izkazali kot konstruktiven činitelj v tržaškem gospodarstvu.
4) PRISTANISKA KONFERENCA: Od izida te konference, ki prič ne v polovici novembra svoje zasedanje v Rimu in na kateri bo zastopanih 7 držav, ba odvisno, ali bo tržaško pristanišče pritegnilo nase vsaj večidel blagovnega prometa iz Srednje Evrope ali ne. Ta konferenca bi morala ustvariti pogoje za čim večjo privlačnost našega pri stanišča in za uspešno konkurenco
ne italijanskim, ampak tujim pomorskim pristaniščem. Zato je naraven postulat da je tudi Trst pri merno zastopan na tej konferenci ki bo razpravljala prav o njegovi koži, o njegovih življenjskih kori stih, kajti v pomorstvu je življenje. Trsta.
Trst, dne 23. oktobra 1955.
Ženevska konferenca
Včeraj so prispeli v 2enevo zunanji ministri štirih velesil s svojim spremstvom.
Ob prihodu je Molotov izjavi’ da se je na konferenci štirih načelnikov vlad začelo govoriti o ženevskem duhu. Vsaka akcija v tem du hu pa vodi k zmanjšanju napetosti.
Mac Milian pa je rekel, da je rad prišel v Ženevo, kjer bodo nadaljevali delo, ki ga je začela konferenca štirih velikih. Izrazil je upanje, da bo delo koristno.
Dulles je pa izjavil, da bodo ZDA poskušale doseči pomiritev, ki na-j privede do trajnega in pravičnegi miru.
Konferenca prične danes. Vsi u-deleženci se 'zavedajo odgovornosti v primeru neuspeha.
Svet torej z zanimanjem pričakuje, kaj mu utegne ista prinesti.
VESTI z GORIŠKEGA
i
naklepi proti Segnijeoi uladi
.Nasprotovanja Segnijevi vladi se .iz dneva;v dan stopnjujejo, in sicer precej močno s strani demokr.ščariških politikov. Najbolj nemiren na sprotnik — tako izgleda — je bivši ministrski predsednik Scelba j svojimi pristaši, ki izmišljeno vztrajajo na očitku popustljivosti do levičarjev in kažejo na rdečo neva’-nost zaradi vladne popustljivosti in šibkosti.
Pa tudi sam Fanfani, tajnik de-mokrščanske stranke, se precej močno, čeravno po ovinkih, pod 'i-bliko nasvetov in svaril, izaletava proti Se-gniju.
Sledi bivši ministrski predsednik Pella, tudi demokristjan, ki se o-greva za simpatijo vseh desničarjev, fašistov in monarhistov. V nedeljskem političnem govoru je Pel la, tudi po ovinkih, pod obliko pri jateljskih in, recimo, očetovskih pripomb, ki so dejanski bile prav. očitki, napadal Segnijevo vlado, kot da bi vlada skrivala ne vemo katere nevarne pogubonosne načrte in namene v njeni notranji politiki.
Pella pa se je najbrž namenoma — da toi proti vladi zbudil večjo nezaupljivost — dotaknil tudi vprašanja po ohranitvi sedanje vrednosti lire, kot da bi hotel razodeti nevarnost inflacije in torej pad<y lire.
Vse to kaže, da ima Segni boli osebne kot pa programatične nasprotnike, in da se enotnost demo-krščanske stranke nevarno ruši, ko prihajajo na dan osebne ambicij’ in .nasprotstva, namesto da bi vsi imeli pred očmi le splošni blagor državein državljanov.
Prav zaradi omenjenih trenj se glasovi o bližnjih političnih volitvah vedno -bolj širijo. Ali pa se bodo te politične volitve res že prihodnje leto ponovile, bomo videl šele po izglasovanju novega« volilnega zakona, o katerem bosta po slanska zbornica in senat razprav Ijala verjetno še pred božičem.
po istem programu in učinkovitosti kot na italijanskih šolah. Res je, da je Lega Nazionale nekatere sloven ske otroke celo obdarila za dober uspeh v italijanščini. Drugim pa je treba povedati, da smo Slovenci že od narave tako nadarjeni, da se z lahkoto učimo in naučimo tudi po več tujih jezikov. Tretjim pa povemo, da je sam minister za prosveta veljavnost slovenskih šol prizna' in tudi obljubil, da bodo v kratkem redno uzakonjene. Ce pa obstoja primer nepriznanja spričevala, k' ga naše šole izdajajo, prosimo, da se prizadeti oglasijo, da v njihovo obrambo lahko nastopimo pri oblasteh!
Zavedni vaščani
Dopis iz Doberdoba
Nekateri naši doberdobski sona rodnjaki pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo z raznimi neutemeljenimi izgovori, ki pa so le živa priča njihove nezavednosti in tudi pomanjkanja treznega pomisleka.
Eni trdijo, da se otroci v italijan ski šoli naučijo več italijanščine ter da bodo zaradi tega brž dobili zaposlitev, ko bodo dorasli. Drug-' se izgovarjajo, da se otroci z uče .njem dveh jezikov preveč motijo in trudijo, kar ima za posledico, dr, se ne naučijo niti enega, niti dru gega jezika. Zopet se .tretji izmuznejo z izgovorom, da spričevali slovenskih šol v javnosti ne priznavajo.
Vse tri vrste teh staršev nimaj > prav, ko tako ravnajo. Italijanšči na se poučuje v slovenskih šolah
Interpelacija dr.BiPse in Bratuža
Občinska svetovalca gg. dr. Birse in Bratuž sta stavila g. županu vprašanje, ali ne misli, da bi se končno le odpravila zadnja sled nemške okupacije s>d leta 1943 do 1. 1945.
Gre za porušeni spomenik italijanskim dobrovoljcem iz prve svetovne vojne, ki stoji v mestnem vrtu ob korzu Italija in q katerem
šovinisti trdijo, da so ga pognali v zrak slovenski domobranci. To oni pa le domnevajo, ker je bil spomenik porušen tik po bombnem atentatu na neko slovensko predstavo v Gorici. Nemci pa so takrat tu vladali, zato so oni odgovorni 'z<i dejanje!...
Zupan Bernardis je seveda ria to interpelacijo odgovoril v zanj značilnem slogu. Trdil je, da je treba prej popraviti spomenike Saura v Kopru in druge. Dalje je rekel, da hočejo predstavniki slovenske manjšine zopet videti spomenik obnovljen le zato, da bi mnogim obiskovalcem in prebivalcem Gorice nehal biti razkazovan dokaz, nekakšnega barbarstva. Med soglasnim ploskanjem — tu so končno spet enkrat soglasni! — ie župan predlog zavrnil.
Odvetnik Birsa je takoj odgovoril, da je izključen namen interpelacije le ta, da se preneha z žalitvijo spomina italijanskih prostovoljcev.
K predmetu so se oglasili nato še svetovalci dr. Pedroni, Venuti, De-vetag in Culot, ki so pa le potrdili zavrnitev predloga dr. Birse in Bratuža.
Primanjkljaj » šteuerjanslii občini
Po otvoritvi občinskih prostorov, ki se je vršila predpreteklo nedeljo 16. t. m., se je naš števerjanski občinski svet sestal k redni seji i.p razpravljal o proračunu za bodoče leto 1956 ter ga tudi odobril s sledečimi zaključki: dohodkov 4 mili-jH}ise 926.516 lir, izdatkov pa 8 milijonov 707.325 lir, kar pomeni 3 milijone 780.809 lir primanjkljaja.
Kako bo kmečka števerjanska občina ta. visok primanjkljaj krila, je težko uganiti, ko vendar nima pogojev, ki bi dovolili povišanje davkov, niti drugih virov dohod kov.;
J5pi;adi, .tega je zadeva vladne pomoči kmečkim občinam vedno bolj aktualna in bi vlada s tozadevnim zakonom ne smela zavlačevati, če noče gospodarsko-upravnega. poloma malih občin.
S tega mesta smo že večkrat opozorili na obupen finančni položaj malih občin. Poročali smo tudi, <1» se pripravlja zakon, ki naj bi nudil finančno pomoč za kritje primanjkljajev tudi omenjenim malim občinam, ko obstoja drugi zakon, ki daje mestnim občinam milijardne pomoči na leto!
Na drugi stradi pa bi vlada morala te male občine enkrat razbre-
Dullesou obisk o Rimu in pri Titu
Na poti v Pariz in v 2enevo se je ameriški državni tajnik John
Foster Dulles za kratek čas v so bot o popoldne in v nedeljo ustavi; v Rimu, kjer je imel važne razgovore in pomenke z italijanskim: političnimi možmi glede splošne evropske in svetovne politike ter tu di ožjih odnosov med Italijo ia Združenimi državami.
Kot izvemo iz zaključnega poročila, sp si ameriški tajnik in italijanski politiki bili v vseh vpraša njih in zadevah edini.
Ze v Rimu je Dulles povedal, da obišče tudi Tita na Brionih, da b! Italijane pomiril glede pravega namena tega obiska. Ta obisk pa ima po našem mnenju namen zadržati Tita od vabljivega sovjetskega ob jema, ki ima od svoje strani namen pripraviti povratek izgubljenega sina!...
Dullesov obisk pri Titu, ki bo 6. novembra, pa bo le nadaljevanje, morda brez zaključka, nedavnega Murphyjevega obiska v Beogradu.
O tem vežnem boju Amerike fn Sovjetov za juugoslovansko področ je je »Klic Triglava« štv. 175, leto VIII. od 17. t. m. prinesel članek »Mikojan in Murphy v Beogradu« ki ga zaradi njegove važnosti in poučljivosti v naslednjem v celoti ponatiskujemo.
» »Mlanchester Guardian« je 10. oktobra objavil članek iz Beograda o Ameriki, Sovjetski zvezi in Jugo slaviji, kot jih je gledal petinšest-desetletni g. George Gedye. On je
IZ SLOVENIJE
___I________'_
OBMEJNI PROMET
V nedeljo 23. t. m. je na goriškem področju šlo na jugoslovansko stran 2800 oseb, ne italijansko stran pa je prišlo komaj 350 jugoslovanskih državljanov.
Pripovedujejo, da so bile vse gostilne onstran meje tako obiskane, da so v kratkem času vse razprodale.
Zal, da prihaja tostran meje premalo obiskovalcev!
LOČITEV ZAKONA
Zadnja leta povzročajo vedno več skrbi in težav številne tožbe za ločitev zakona, ki so postale nekaj vsakdanjega in domačega celo pre prostemu kmetu i» delavcu. Zlasti mladi delavci kaj radi prosijo ze ločitev zakona. To je posledica lahkomiselnega sklepanja zakona, na katerega se malo ali nič ne priprav ljajo tudi 'zaradi enostavnega postopka sklenitve in ločitve zakona.
Samo okrajno sodišče v Zasavju je lani obravnavalo 50 primerov ločitve zakona in, kot kaže, bo .tudi letos 1 vsaj toliko, če ne še več primerov.
OSNUTEK ZAKONA O DELOVNIH RAZMERAH
V skladu s priporočili Mednarod ne organizacije dela pripravlja. Jugoslavija temeljni zakon o delu.
Osnovne določbe in novosti tega osnutka so: enakopravnost in prostovoljnost pri nastanku delovnega razmerja, življenjska in zdravstvena zaščita oseb v delovnem razmerju, materialno zavarovanje oseb v času brezposelnosti in osebna odgovornost.
Osnutek določa, da se lahko sklepajo delovna razmerja samo z ose-
bami, ki so stare vsaj 15 let ter so fizično in duševno sposobne za delo in imajo delavsko knjižico. Pri prvem vstopu v delovno razmerje je potreben zdravniški pregled, katerega stroške nosijo delavci sami.
Z novim zakonom bo onemogočeno gospodarskim kriminalcem, da se po prestani kazni vrnejo na isto ali enako službeno mesto. Nov za kon tudi določa, da morajo vse gospodarske organizacije zaposliti do ločeno število vseh vrst invalidov in oseb, ki so aktivno sodelovale \-nerodno-osvobodilni vojni.
To novost so vpeljali v delovni zakon, ker so borci NOV stalno zapostavljeni pri vseh gospodarskih organizacijah, in sicer iz enostavnega razloga, ker se ponašajo s svojimi zaslugami v vojnem času in ne kažejo nobenega zanimanja ne za delo, ne za dosego potrebnih kvalifikacij.
NEUMNO GOSPODARJENJE Kako slabo gospodarijo razne zadruge in zadružna posestva, ki padajo iz dolgov v dolgove, dokler ne ‘zlezejo v likvidacijo, ni nobena skrivnost. Tudi nekateri državni rudniki niso deležni boljše usode. Premogovnik Senovo bi lahko letno proizvajal vsaj še 15.000 ton premoga, če bi mu dovolili, da bi si nabavil po primerni ceni stroje, ki ležč neizrabljeni pri nekem drugem rudniku, ki ne ve kam z njimi. Toda »socialistična« uprava o-, menjenih rudnikov si ne prizadeva ■za nmno in donosno gospodarjenje. Zadostuje, da rudnik obratuje ne glede na kakovost in količino proizvodnje. Cemu bi se pač belili glave, saj je vseeno koliko' pridelajo: plača ob koncu meseca bo ista....
namreč od 1. 1953 dopisnik omenjenega časopisa za srednjo in jugovzhodno Evropo, a se 7. vprašanji tega področja bavi že od 1. 1925, ko je postal dopisnik londonskega »Timesa«, kasneje pa tudi drugih "a-sopisov, med katerimi lahko omenim »New York Times«. Gedyejev<. bivanje sovpada z obiskom g. Roberta Murphyja, ameriškega pomočnika zunanjega ministra, ki ga je »Borba« pred posetom označila kot »najuglednejšega' ameriškega političnega diplomata«, in sovjetskega podpredsednika vlade Arna-stasa Mikojana. Do sestanka z g. Murphyjem je prišlo predvsem zaradi zategnitve odnosov, ki jih je povzročil jugoslovanski odpor, ds bi .ugodili ameriški zahtevi po kontroli nad uporabo ameriškega oro;ž-ja. Prišlo je do sporazuma v tej točki. Govorili pa so tudi o jugoslovansko - ameriškem sodelovanju glede mirnodobske uporabe atom ske energije in o možnosti obiska jugoslovanskih znanstvenikov v A meriki. To dvoje spominja na sov-jetsko-jugoslovanski sporazum o ;-stem. Uradno so naznanili, da je bil Anastas Mikoj.an v Jugoslaviji »na počitnicah«.
V naslednjem podajam grob izvleček Gedyejevega članka v »Guar-dianu«:
Praktično istočasni obisk g. Mur-phyja in g. Mikojana naj bi gledali kot odločilen jugoslovanski korak proti »normalizaciji«, čeprav 'beograjski tisk tega ni popolnoma tako označil. Oba obiska sta vidno znamenje povratka k normalnemu stanju stvari v tem delu sveta, ki je predstavljal že nekaj stoletij neprestano natezanje fned Vzhodom in Zapadom, kdo bo obvladal njegovo gospodarsko življenje. Tito je gotovo spoznal, da leži bodoči napredek njegove države v tej igri tekmujočih gospodarskih sil. Ce bi na Zapadu to splošno priznali, d» gre za natezanje, ne pa za končno zmagoslavje Vzhoda ali Zapada, natezanje-, ki je normalno, potem ib'.: bilo vsakokrat manj razburjanja, kadar uredi Tito kako viseče vprašanje z Vzhodom. Toda verjetno se niso tega naučili niti možje v Kremlju, teko kot so se naučili njihovi predniki v Petrogradu v teku nikdar končane tekme s cesarskim ■Dunajem glede Srbije. 2e tedaj, kot tudi sedaj, se je to zdelo kri tekma politike (ali »ideologij«), Vendar pa se kaže vseskozi v bistvu gospodarska osnova tega boje.
Za politično dramo pomladanskega sovjetskega obiska v Beogradu leže življenjska vprašanja trgovine in financ. Jugoslovani so že precej pred obiskom namigovali, da so pripravljeni povečati trgovinsko izmenjavo z Vzhodom, toda pod po goji. Da bi ugotovili te pogoje, zato so prišli sovjetski drža.vniki v Beograd. Kmalu nato je Vzhod nekoliko bolj pritegnil Jugoslavijo, ko ji je zagotovil posojilo v zlatu in zdrevih valutah s samo 2-odstot-nimi obrestmi odplačevanja. Kaj takega je Zapad vedno odklonil Jugoslaviji. Takšno sovjetsko posojilo bo nazadnje le omogočilo, da bo Jugoslavija odplačala kratkoročna, posojila na Zapadu, ne da bi ji bilo treba čakati, kdaj bo prejela plačilo lastnih izvozov. Juugoslovani pe nič ne skrivajo svojih namenov, da bi radi vlekli koristi iz te gospodarske rivalitete med Vzhodom in Zapadom. Ko so pristali na povečano izmenjavo dobrin z Vzhodom,
so pa dali jasno vedeti, da ni govora, da bi želeli s tem poslabšati dobre odnose z Zapadom, do katerih je prišlo po 1. 1948. O tem zadnjem se je prepričal tudi g. Murphy. Za-padni izvedenci v Beogradu so mnenja, da *e ;e jugoslovanski trgovinski sistem tako prilagodil tr govini a .Zapadom, da bi bilo za državo verjetno težje m bolj nevarno, če bi prekinila vse zveze in se vrnila na samo trgovino z Vzhodom, kot pa če bi se odločila ze tak enako drastičen korak v obratni smeri. To je obenem merilo, kako ■daleč je ie prišlo v jugoslovanskih gospodarskih stikih z Zapadom. Je le razlika med trgovino dveh komu nističnih držav in med trgovino komunistične in take, ki sloni na privatni iniciativi. Kot je Tito odločen nikdar več postati gospodar ski satelit Moskve, je Sovjetska z.veza gotovo pripravljena veliko nuditi, da bi do tega le prišlo. Pri tem se nekateri bojč, da bo ob taki svoji in sovjetski trgovinski politiki Jugoslavija nekega dne z grozo odkrila, da se je omrežje vzhodnih posojil, koncesij in trgovskih pogodb skoro nevidno zožilo v mrežo, iz katere ji bo vsaj težko, če če ne nemogoče pobegniti.
V Moskvi so upali, da Murphy v svoji misiji ne bo uspel. Ali je bil res samo slučaj, da se v teku 24 ur po najavlienem obisku g. Murphy-ja Mikojan ni mogel upirati '»polam letovišč severne Jugoslavije? Ne. Rusi so namenoma, poslali tja Mikojana, da bi zmanjšal pomen ameriškega obiska, obenem pa, dahi pregovoril Tita, da Madžarska res ne more zaradi notranjih gospodarskih težkoč plačati kar 230 milijonov dolarjev, kot jih je od nje zahtevala Jugoslavija kot pogoj za obnovo trgovine. Ker so pa še upali, da Murphy ne bo uspel, je Mikojan izbral nalašč isto letovišče- kot Tito, da bi bil potem takoj pri roki in da bi predložil namesto .ameriške sovjetsko vojaško pomoč. Toda do- sporazuma z US'V je prišlo in Jugoslavija bo dobila okoli 40 milijonov dolarjev voja^ ške pomoči in ugodno nabavo šest is'to tisoč ton ameriške moke. In Jugoslavija tudi ne bo priznala, režima v Vzhodni Nemčiji. Namesto Mikojana je šel Murphy na lov s Titom....
Jugoslovani pravijo, da ima take gospodarska politika med obema blokoma tudi mednaroden pomen v politiki, ker, stremijo za odpravo stalinističnih režimov pri satelitih. V Beogradu so mnenje, da je tam na delu »demokratičen razvoj«, ki bo nadomestil stalinistične režime z. voditelji, ki bodo potem ustanovili take režime, kot ga ima Jugoslavija. Istotam upajo, da bi Mo skve bila pripravljena sprejeti tak razvoj kot najbolj zadovoljivo pot iz brezupnega poskusa nadaljevati z diktaturo v satelitskih državah. Vendar pa vznemirja Jugoslovane če bi kaj takega bilo sprejemljivo za Zapad, namreč kot stalna rešitev tega vprašanja.. Neki zapadni opazovalec celo trdi, da to sploh ni jugoslovanski načrt, ampak sovjet ski, ker v Moskvi upajo, da bi se mogel tak titoizem potem razširiH tudi na Italijo in Francijo, kjer je stalinizem propadel. G. Gedyeiu se zdi nemogoče sprejeti misel, da bi sama Moskva preskrbela tak nečr-nevaren pačrt, ki bi oznanjal bogato plačilo za. herezijo. «
(zps)
meniti in razne resore, kot n. pr. matični urad. prevzeti v lastno u-prevo in vodstvo. Matični urad j-’ tisti, ki zahteva največ stroškov in ki nudi najmanj ali skoro nič dohodkov.
Kje za božjo voljo naj Steverjan-ci zmorejo osem milijonov in sedem sto tisoč -lir za kritje- vseh stroškov, kot jih proračun predvideva? Treba je občinsko upravo malih občin poenostaviti, kot so je bili navajeni naši očetje. Nekoč smo si Steverjanci sami lahko sezidali naš dom, ki stoji še danes pokonci in je v ponos pridnosti in marljivosti ter zmožnosti občanov. Takrat smo lahko vzdrževali tudi revne starčke i’1 dru^e onemogle soobčane. De s .-a i si flfričo pr° visokih občinskih dolžnosti ne u-pali več postaviti takega občinskega doma!
Zaupamo v svoje občinske upravitelje in verujemo, da bodo storili vse, da dosežejo vladno pomoč za kritje občinskega primanjkljaja.
Za števerjanski vodovod
Prva je »Demokracija« že predlanskim ali celo prej sprožila misel, da bi z jugoslovanske strani meje potegnili vodovod -semkaj v Steverjan, odtod pa ga raztegnili še do Oslavja in Pevme ter Sent-mavra- po potrebi pa tudi ’o Jazbin.
Te misli so se zadnje čase poprijeli še drugi listi in upati je, da se bo vendarle kdo zavrzel za to, da s.e naša goreča želja uresniči. Zlasti izgleda, da. mislijo na tako možnost rešitve vodnega vprašanja za Pev-mo, Oslavje in Sentmaver tudi na goriškem županstvu, kjer so uve-deli vso koristnost pritegnitve vodovoda i jugoslovanske strani.
Naši izvoljeni predstavniki ljudstva pa. naj se ponudijo, da bodo tudi oni k stvari kaj pripomogli, sicer bodo nastopali le komunisti, saj so ie predložili zadevno interpelacijo ne predsednika province.
Upor tržaških
gospodarstvenikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
njegovi politični ekspoHeiiti
po-
Hpašhi kostanj bolan
Na Goriškem in na Krasu se širi nevarna drevesna bolezen kostanjev rak, ki ga v ostali Jugoslaviji 3e ne “poznajo. Sedaj je okužen že skoro ves kostanj v bivšem sežanskem in goriškem okraju. Zato je okrajna trgovinska zbornica v Novi Gorici prepovedala prodajo jedilnega kostanja v druge okraje. Zaradi letošnje dobre letine bo ta prepoved kmetovalce, še posebno prizadela.
GOSPODARSTVO
SEJANJE PŠENICE (nadaljevanje)
Poleg tega, da je zeml-ja za sejanje pšenice dobro obdelana, kot smo že pretekli teden nasvetovali moramo poskrbeti tudi za to, da voda na tej zemlji ne ostaja, am pak da se- dobro odteka, ker bi sicer posejani pšenici zelo škodoval?. V mokri zemlji namreč pšenica po-bledi, ker ii koreninice gnijejo.
Ko pšenica, doraste do tretjega lističa, začne srkati iz zemlje hranilne snovi. Tedaj ji moramo po' trositi po njivi kako naglo učinkujoče gnojilo, kot na primer apnen!, nitrat ali pa čilski soliter. Tega gnojila potrosimo 6 do 8 kg na 1000 metrov površine, in sicer .trikrat a-li štirikrat v sorazmernem času do konca meseca marca. Trošenje tega gnojila je v zimskem času toliko bolj važno, ker se z njim nižji del-, pšeničnih- stebelc znatno okrepijo, kar bo koristilo, da se doraščena stebla ne poležejo.
Le če pšenica raste bledava, ker je njiva mokra, lahko trosimo a-pneni nitrat -tudi pozneje, to je po zaključeni zimi.
Priporočljivo je, da kmetovale potrosijo 8 do 10 kg apnenega ni trata na 1000 metrov površine tudi tik pred časom cvetenja, da pšeni co bolj okrepijo, ker rabi v času cvetenja znatnejšo količino hrane.
skusili izsiliti s političnim pritiskom. Do zadnjega torka zjuBrdj je namreč število članov konzulte trgovinske zbornice, ki so še obvezali na odstop in deloma tudi že odstopili, narastlo na 50. Izgledi za zmago pri glasovanju v trgovinski zbornici so torej postali brezupni.
V torek so se nato zbrali tajniki glavnih tržaških odborov Krščanske demokracije, Socialnodemokratske in Republikanske stranke. Predmet razprave je bil položaj, ki je nastal po izjavi tržaške federacije liberalne stranke. Pravijo, da se republikanska stranka zavzema za kompromisno rešitev, toda v trenutku ko to pišemo, še ni znano, a-li in v kolikšni meri se bodo omenjene tri stranke uklonile izsilje valnemu liberalnemu pritisku. Ce bodo to storile, potem bi s tem zagrešile veliko politično napako, od katere bodo imeli korist samo nji-hqvi nasprotniki. Po vedno novih podpisih, ki se še pridružujejo zahtevi za obnovitev zborničnega vodstva, je namreč več kot jasno, da večina ni za kap. Cosulicha, tudi če se upošteva omahovanje Združenja lastnikov javnih lokalov, katerega opozicija je zaradi odvisno sti od veletrgovcev zašla v nekakšno krizo.
Takšna je prava drama, ki se trenutno odigrava v tržaških gospodarskih krogih. V ozadju vsega je vprašanje popolne tržaške proste cone, s katero se predstavniki tukajšnjega velekapitala. nikakor ne marajo pomiriti, čeprav se je zanjo izrekla večina gospodarstvenikov, političnih strank in prebivalstva. Prav tako igra pri sporu veliko vlogo tudi zahteva, da morajo tržaško trgovinsko zbornico vodici predvsem ljudje, ki uživajo zaupanje prizadetih krajevnih gospodarskih krogov, ne pa samo glu,vnih kapitalistov in ministrskih funkcionarjev. Končno ne smemo Spregledati niti političnega ozadja:	vod-
stvo zbornice je bilo doslej dejansko v liberalnih rokah, posebno krščanski demokrati pa štremijo za povečanjem svojega vplivd. Vse naštete okoliščine in samo nezadovoljivo delo .starega, zborničnega vodstva so prispevale svoje, da se je proti kap. Cosulichu in njegovim sodelavcem sprožil vihar', ki bo — vsaj kakor lahko sodimo in bi to bilo tudi prav — doseglo svoj namen. Ljudje, ki se niso hotel častno umakniti, bodo prej ali slej poraženi odleteli.
Tržaško gospodarstvo rabi nove ljudi, ki bodo bolje razumeli njegove potrebe in bodo bolje znali u-veljavljati njegove interese. Če mu jih ne bodo uvidevno zdaj dala o-blastva, si jih bodo tržaški gospodarstveniki — po uveljavljanju novega zakona o trgovinskih zbornicah, ki predvideva volitve zborničnega vodstva — sami poiskali. V tem primeru ta zmaga ne bi pomenila samo poraz' kap. Cosulicha in prijateljev, temveč veliko več. In ker je po vsem, kar se je zgodile, ta rezultat že na dlani, narekuje politični razum, da se že sedaj tej potrebi zadosti. Vsako odlašanje bi imelo za posledico samo naraščanja nezadovoljstva in napetosti na strani ogromne večine, ki ne dovoljuje več, da bi se z njo neodgovorno igralo. Vsekakor so tržaški gospodarstveniki te dni dokazali visoko stopnjo zrelosti. To je nadvse pozitiven pojav, prvi in osnovni pogoj uspehov, katere naše mesto in z njim mi vsi v sedanji gospodarski zagati tako želimo in rabimo.
* * *
V KLETI
Po burnem kipenju (vrenju) mo šta se začne -tiho kipenje, ki pa. zahteva še ve^no enako 'ooloto ko. prej, zato pazimo na to enakomernost!
Tovarna pohištva
PRincič
Tel. 32
K R M I N
Cormons
AVTOTAKSI
MARKO KOVAČIČ
GORICA - Via A. Manzom 16 « Tel. 2244
Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo
Uraniča ni odveč
(Znana zdravniška anekdota pri-desetletjih je znanost ugotovila nje-
povedoje: Profesor izprašuje mladega medicinca. Med drugim je na vrsti tudi Vprašanje vranice. Medi-cinec pričerija jecljati:	»Gospod
profesor, v resnici sem pozabil; včeraj pa šeni še gladko znal!« Nato pripominja profesor:	»Kakšna
nesreča! Edini človek, ki je nekaj vedel o delovanju vranice, je to po-. zabila.,«
Ta dogodivščina je še vedno sveža, prav sega nekaj pokolenj nazaj. Nima pa več svoje popolne nekdanje veljave. Današnji medi-cinci že marsikaj vedo o delovanju vranice.
Vsak ‘športnik bi nam iz lastne izkušnje- lahko nekaj povedal o mrtvi točki pri teku na 3000 m. Pljuča sopihajo, ker zahtevajo še več kisika, da bi ga dovajala krvi, ki je prenasjčena ogljikove kisline. Mišičevje je pokurilo že preveč grozdnega sladkorja. »Kurjava«, ki naj nadomesti izgubljene energije, pojema. Sest, litrov krvi divja po -ožilju že po teku 2000 m z dvojno hitrostjo in kjub temu grozi tekaču nevarnost zadušitve.
Nenadoma pa se pod levim rebr skim obokom pojavi nerazumljiva bolečina — in mrtva točka je premagana. Kljub naravnost blaznim zbodljajem divja tekač dalje in do seže cilj. Bolečine polagoma prene ha jo.
Kaj se jc zgodilo? Pojavil se je skromen, skoro pozabljeni organ, o katerem nam je le malo znanega. Vranica se je krčevito stisnila. Vs^ kri, ki je v njej nakopičene, je pognala v krvni obtok, ki je bil že resno ogrožen. Pet odstotkov vse; krvi, ki jo premore naš organizem, je pri mirovanju in pri lahkih o-pravilih spravljenih v vranici. Eri psu je tam spravljenih kar 20 odstotkov krvi. Pet odstotkov izgleda malo — in vendar ti odstotki zadostujejo, da tekač na dolge proge premaga mrtvo točko.
Teh pet odstotkov krvne rezerve pa igra tudi še ob drugih priložnostih odločilno vlogo. Plinska cev je prepuščala plin v spalnici. Nasled nje jutro so našli vso družino nezavestno. Obrazi zastrupljencev so živordeči od ogljikovega oksida. Iz kušen zdravnik bo že na prvi po-• gled spoznal zastrupitev. V bolnišnici so ponesrečencem postregli : ■čistim kisikom, nato pa so jim pre iskali kri. Ugotoviti so namreč morali, koliko odstotkov rdečih krvnih telesc je bilo uničenih pri dovajanju kisika. Ni namreč nobenega srsdslv©,,katerim bi bilo mogoč? molekul,e ogljikovega oksida zopet ločiti od krvnega rdečila; molekul? so se nekako »zlepile«. Kemik bo napravil analizo. Ce je več kot 40 odstotkov krvnih telesc zastrupljenih, potem je bolnik v naj-‘večji življenjski nevarnosti.
Kljub temu doživljajo zdravniki prave čudeže. Pogostokrat bolniki že po nekaj urah prihajajo zopet k sebi in s tem so tudi izven nevarnosti. Vranica je pri prvem vdihu strupenega plina zaprla svoje do vodne kanale in odvodne žile in je šele sedaj, po preteku nekaj ur, spustila svojih 5 odstotkov zdrave krvi v, krvni obtok. Ti odstotki krvi so nekak jeziček na tehtnici med življenjem in smrtjo. Zato so tudi gasilci, ki se fizično trudijo v okolici, ki je zastrupljena s plini, n v mnogo večji življenjski nevarnosti kakor pa nezavestni poškodovanci. Gasilci so že načeli nekaj svojih krvnih rezerv v vranici.
Kopičenje krvi v, vranici pa ni edina vloga te žleze. Sele v zadnjih
ne druge pomembnosti, čeprav so morda nekatere sposobnosti vranice ostale še prikrite. Posebno važna je sposobnost vranice, da s pomočjo zelo zamotanega aparata za filtriranje dnevno polovi do 150.000 krvnih telesc in jih razstavlja v »o-snovne substance«. Tem krvnim telescem odvzema vranica rdečilo in jih odvaja veliki kemični tovarni našega telesa —■ jetrom. 2elezo odhaja po isti poti. Jetra izločajo železa očiščeno krvno snov kot rumeni žolč v očrevje. Iz železa se v proizvajalnicah krvi tvorijo v rdečem kostnem mozgu zopet nove krvne substance in kopičijo kot mlada krvna telesca.
Vranica dobavlja tudi substanco, ki zadržuje rast »divjega mesa« — raka. V vranici se le zelo redko naselijo celice raka. Vranica ima tudi sposobnost, da s pomočjo posebnega hormona v krvnem obtoku vzpodbuja srce k večji zmogljivosti, dobavlja nadalje važne krvne snovi, ki igrajo veliko obrambno vlogo proti vsiljivim bakterijam in bolezenskim dražljivcem. Kljub temu pa človek živi tudi brez vranice, ker so v zadostnih množinah na razpolago še druga tkiva in o-brambni organi v kostnem mozgu, v jetrih itd. Vsekakor pa je človek, ki je izgubil vranico, izpostavljen pogostejšim napadom hripe, gnojenju, tifusu in malariji.
’f UNfcLCiJA 1
ZALOqA KRVI
FILTER
UNKCIJA
r(JNk.CIJA
Vranica leži v levem zgornjem delu trebušne votline in je tako skrbno zavarovana proti sunkovitim poškodbam, kar dokazuje, da opravlja važna dela v našem organizmu. Skica prikazuje tri glavne funkcije vranice, ki so jih doslej ugotovili znanstveniki: Filtriranje in kopičenje krvi (funkcija 1), Oddaja hormonov za povečanje delovanja srca v času, ko je telo preutrujeno in izčrpano (junk cija 2) in še ena doslej še ne popolnoma raziskana funkcija, namreč proizvodnja skrivnostnih obrambnih snovi proti raku. Kljub temu človek vranico lahko tudi pogreša.
Celo mesto se podreza
Znameniti mehiški inženir Alberto Arai je pred leti vzkliknil prebivalcem glavnega mesta svoje domovine: »Zapustite mesto, da se ne boste še kesali!« Takrat so se vestnemu opominjevalcu smejali, danes pa mnogi o tem opominu resno razmišljajo.
Mesto Mehika se v resnici pogreza v ilovico, na kateri je zgrajeno. Največji del mesta se pogrezne v enem letu za 45 cm, na nekaterih mestih pa doseže pogreznjenje celo 75 cm na leto. Mestni park Ala-meda se je v zadnjih treh letih pogreznil kar za 3 metre.
»Ce se bo mesto tudi v bodobe piogrezalo v tem tempu«, je pred kratkim izjavil mestni geolog Fer-nando Hiriat, »potem bo mesto v dvajsetih letih popolnoma izginilo z zemeljske površine.«
Prebivalci mehiške prestolnice vedo že- desetletja, da se mesto pogreza, vendar si zaradi tega niso nikoli belili glave. Prvi znaki po-greznjenja so se pokazali že 1. 1898, ko so pri temeljih nekaterih poslopij opazili velike razpoke. Stavbeniki so nekatere stavbe takrat podprli s piloti, ki so jih zabijali v globino 48 m. Smatrali so. da so v tej globini, naleteli na trdna tla. Pred kratkim pa je px>sebna tehnična komisija ugotovila, da niti v globini 150 m ni trdnih kamenitih o-porišč.
Nekateri strokovnjaki so izračunali, da sestavlja podzemlje mehiške prestolnice 70 odstotkov vode, drugi pa ocenjujejo to razmerje celo na 90 odstotkov. Nič čudnega, da se asfaltirane ceste bočijo in krivijo navzdol in da je na tisoče hiš razpokanih.
Bazilika, ki je najbolj obiskana stavba na svetu, se je nagnila proti vzhodu. Del bazilike je namreč zgrajen na skalovitih temeljih, del
pa na ilovnatih tleh. Posebno nevarno je stanje tudi še zato, ker se podzemni pogoji stalno slabšajo. Mesto ima namreč vse preveč talne vode, zato pa vse premalo izvirkov. Pet tisoč artezijskih studencev črpa na sekundo 9 milijonov litrov vode. S tem se podzemne razmere stalno slabšajo. Ce bi pa te studence zaprli, bi mestu primanjkovalo vode. Imajo sicer tri velike vodovode, vendar te naprave lahko krijejo le dve tretjini potreb mesta, ki šteje tri in pol milijona prebivalcev.
Strokovnjaki se resno ukvarjajo z načrtom, da bi glavno mesto države premestili na trdna tla, ki ležijo južno od sedanjega središča. Staro mesto bi spremenili v narodni park, razkopali bi ceste in trge ter posadili drevje, ki naj bi. izsesalo vlago. Poslopja in spornem ki naj bi ostali. Ce bi te načrte u-reseničili, bi bila mehiška prestolnica največje mesto strahov na svetu.
Bandit - znanstvenih
Komisija za pomilostitve v zvezni državi Pensilvanija ho v kratkem odločala o pomilostitvi 34-let nega zapornika, ki se piše St5nley Kapelski. Možakar je bil obsojen na dosmrtno ječo. V zaporu pa se je z! lastnim študiranjem povzpel do uglednega znanstvenika.
Obsojencu je v. zadnjem času večje število ameriških letalskih tovarn ponudilo izredno mastno zaposlitev. Tudi razne znanstvene ustanove ga vabijo v svoje laboratorije.. Kapelski je prijavil patentnemu uradu svojo iznajdbo, pn kateri se reakcijska letala lahko dvigajo in pristajajo v navpičnem letu.
Kapelski je bil soudeleženec pri
nekem roparskem napadu na neko bencinsko črpalko, pri čemer so napadalci čuvaja črpalke ubili. Takrat, 1. 1940, je bil Kapelski star 18 let.
V zaporu je pričel študirati s pomočjo dopisniških tečajev. Posebno se je zanimal za termodinamiko. Pridno se je -učil leta in leta. V jet-nišnici je zaslužil po 10 do 12 dolarjev mesečno. Ves ta zaslužek je porabil za nakupe učnih knjig. Danes je njegova knjižnica, za katero so prispevali tudi zasebniki, vredna 1000 dolarjev.
Pri svojem študiju se je ukvarjal tudi z gradnjo letal in letalskih motorjev in tudi z atomsko fiziko Najljubši predmet pa mu je ostala termodinamika. Na tem poprišču je v zadnjih letih ukvarjal tudi lastnimi iznajdbami.
Tako je iznašel izstrelek, ki prebije vsak oklep. Prav tako je v de lavnicah jetnišnice izdelal lesen model reakcijskega letala z navpičnim vzletom in pristankom.
»Ni mi bilo lahko, ko sem pričel študirati«, je dejal pred kratkih časnikarjem. »Vodstvo jetnišnice mi je pomagalo, kjer je le moglo, vendar pomembnejših stvari niso mogli storiti zame. Najhujše je bilo, da so poizkusi v jetnišnicah prepovedani. Moral sem si pač pomagati s svinčnikom, knjigami in papirjem. Tedne in tedne sem potreboval, da sem rešil probleme, ki bi jih .na svobodi rešil v nekaj minutah.«
»Življenje sem si pokvaril z zločinsko neumnostjo«, je dejal Kapelski. »Sedaj sem našel nekaj, za kar lahko živim. Ce bi mi uspelo, da bi le nekaj malega doprinesel k znanstvenemu napredku, bi bil kar zadovoljen.«
LADJA OBLAKOV
Lamo imenujejo tudi »ladja oblakov«, tako kakor pravijo dromedar ju ali kameli »ladja puščave«. Lama spada zoološko med družino dromedarjev in kamel. Medtem ko sta oba zastopnika Starega sveta grbasta, je zastopnica Novega sveta brez grbe. Vsi trije pa imajo številne družinske skupnosti. Med drugim skupno gradnjo nog. Čeprav spadajo lame, kakor dromedarji in kamele, med kopitarje, so noge vendar drugače zgrajene kakor pa pri konju ali antilopi. Zato govorijo naravoslovci tudi o »žuljavcih«. Ti imajo precej mehke px>dplatne blazine, zato je tudi njihova hoja mehka in skoro neslišna. Podkve torej tu niso p>otrebne.
Lama se razlikuje od drugih če-tveronožcev tudi po svojevrstni hoji. Prav tako kakor dromedar in kamela hodi lama korakoma v nasprotju s križano hojo, s katero se giblje večina kopitarjev.
V živalstvu poznamo razne »plju-vače«, ki pljuvajo najraznovrstnej-še izmečke. Nekatere opice pljuvajo slino, nekatere kače strup. Druge živali zopet brizgajo vodo, ki so se je napile — brizgajo jo z .veliko izurjenostjo. Lama in njene sorodnice pljuvajo pa nekaj posebnega, namreč želodčne sokove. Lama je prežvekovalka, zato ji ni težko privabljati želodčne sokove v gobec. Lama pa ne pljuva zaradi razposajenosti ali v lastno zabavo. Pri lami pomeni pljuvanje obrambo pred sovražnikom. Zejodčni sokovi so pri lami — kakor pri človeku — bogato nasičeni s solno kislino.
Ce nasprotnik prejme tak izstre lek v oči — in oči so normalna tar ča take obrambe —, potem mu ne bo prijetno. Kisline povzročajo v očeh pekočo bolečino in tudi smrad ni ravno prijeten. Nasprotnik je vsekakor prisiljen, da zapre oči in je za nekaj trenutkov postavljen izven borbe. Ti odmori lami največkrat zadostujejo, da se z nekaj skoki sovražniku izgubi izpred oči.
V splošnem pa morejo biti lame zelo razdražene, da »pljuvajo«. Lame so pravi vzor potrpežljivosti in pohlevnosti. Morda ni pretirana trditev, da je lama od vseh domačih živali človeku najbolj uslužna žival. 'Največkrat jo uporabljajo za prenašanje tovorov v visokih gorah. Samice dajejo mleko, ki ga domačini v Boliviji in v republiki Peru zelo cenijo. Meso lame je po okusu podobno jagnjetini. Največkrat ga pečejo na ražnju. Lame tudi redno strižejo in njena volna daje odlična vlakna. Tudi koža je za krznena pokrivala zelo cenjena v Južni Ameriki.
Lama je zelo skromna in njeno vzdrževanje ne stane skoraj nič. Zadovoljuje se s skopo, malovredno travo, ki raste po bolivijski visoki planoti in po višinah Andov, ki ležijo po 4000 m nad morjem. V državi Inka so španski zavojevalci povsod našli lame kot domače živali. Verjetno so bili Inka prvi, ki so to koristno in skromno žival u-domačili.
delom podoben podolgovatemu so du.
Letalo, ki ga je sestavil Antonio Mattioni, »oče reakcijskega letala«, je imelo nadvse genialen, a obenem zelo preprost reakcijski motor. Na sprednjem koncu votlega trupa je bil nameščen star, šibak rotacijski motor. Vijak motorja je črpal v votli trup močne tokove toplih hlapov, ki so nastali pri izgorevanju bencina in se mešali z zrakom. Hitrost hlapov se je v trupu močno povečala, zaradi česar so pritiskali proti izpuhu. Ob izstopu hlapov skozi zadnji, del votlega -trupa je nastal pospešek, ki je letalo močno poganjal naprej. Na skrajnem zadnjem koncu tega posebnega trupa so bile nameščene posebne premične loputnice, s katerim: je pilot uravnaval izstop vročih hlapov in s tem tudi hitrost letala. Pri poskusnih poletih je »leteči sod« dosegel mnogo večjo hitrost kot druga letala z enako močnim motorjem.
Mattionijev Jeteči sod"
prvo PBBhcijsho letalo
V letalskem muzeju, ki je priključen vojaški letalski šoli v 'Firencah, hranijo »leteči sod«, prvo reakcijsko letalo, ki je lčtalo konec leta 1923 in v začetku leta 1924. Za »leteči sod« so krstili letalo Firenčani zato, ker je bil s svojimi krili in s svojim spodnjim
OD TU IN TAM
Leta 1850 je bila prodana Van Dyckova slika »Kesanje Marije Magdalene«, ki je pripadala umetniški zbirki nizozemskega kralja Viljema 11. Potem o sliki več kot sto. let ni bilo nič peč slišati. Nedavno pa je gospa Janet Schiffil-bian kupila na dražbi umetnin v N.ew Yorku za 65 dolarjev sliko, v kateri so strokovnjaki takoj prepoznali delo slavnega nizozemskega slikarja, ki je nekoč pripadalo orne njeni zbirki kralja Viljema 11. O-cenili so jo na 15.000 dolarjev (0 milijonov lir).
Neki Američan grškega porekle, je dal na razpolago večino denarja, ki bo potreben za obnovo rodoške ga kolosa, ki so ga poznali v starem veku kot »sedmo čudo sveta« Bronasti velikan je predstavljal boga Apolona in se je z razkoračenimi nogami visoko dvigal nad vh >-dom v pristanišče. Kip je bil 32 metrov visok in je tehtal 188 ton. Napravil ga je Lisipov učenec Cha-res iz Lindosa, ki je na kipu delal dobrih 12 let. Kip je bil dogotov-Ijen leta 290 pred Kristusom, leta 223 pr. Kr. ga je pa porušil potres Mnogo kasneje so prodali Saracen> na dnu morja ležeče ostanke nekemu trgovcu, ki je njihov prenos o pravil s karavano 900 velblodov Tako bo Rodos v glavnem po zaslugi tega ameriškega Grka spet dobil svoje »sedmo čudo«.
Nekateri zdravniki v bolnišnici za bivše bojevnike v Bostonu so sestavili stekleno oko, ki ga pregib-Ije magnet v skladu z zdravim o-česom. To »magnetično oko« so že z uspehom preizkusili na približno 150 bojevnikih, ki jim manjka eno oko.
* * *
Norveški policisti zahtevajo povišanje plač. Stavkati ne smejo. Zato si je izmislil njihov sindikat demonstracijo, za katero misli, da je ne bo mogoče prezreti. Demonstrirali bodo več dni. Prvi dan bodo čuvarji javnega redu nastopili službo brez pokrivala, drugi dan pa še brez bluze. Ta »modna razstava« bo dosegla višek zadnji dan, ko bo do prikorakali stražniki pred par lament in ne bodo imeli na sebi ničesar drugega kot (sicer zelo dolgo) službeno spodnjo srajco. Vsak pač po svoje!
POD ČRTO
TEŽAVE S TELEFONOM
Zgodilo se je ne Dunaju. Namestila sva se v hotelu »Imperial«, Filomena in jaz. Soba je imela kar tri okna z dragocenimi zavesam; Bila je naravnost razkošno opremljena. Nenadoma je Filomena zakričala in mi porinila pest med rebra: »Si ga videl? Pravi hermelin!« Pokazala"je na telefonski aparat na nočni omarici. Bil je snežnobel in spominjal je na slonovino.
»Kaj takega doživiš lahko samo v'filmih, in še to v res prvovrstnih filmih. Ta nama je sedaj na razpolago; samo nama.« Filomena je ljubkujoče pobožala aparat. »Celo najuglednejši bogataši imajo pri nas.črne telefone. Bankirji in kapitalisti imajo morda ne svojih stanovanjih tudi bele, kdo bi to vedel. Gospoda na Greti ima gotovo rdeče. Gospa Angelova pa vem. da i-ma ša vedno črnega.«
»Stroški izdelave pa za bele telefone tudi ne bi smeli biti znatno Višji od tistih za črne. Najbrž se ■beli telefoni hitreje pomažejo, zato jih tudi nihče ne mara. Ljudje so •amreč komaj na pol tako čisti, kakor pa mislijo, da so, in tega se tudi zavedajo.«
»Kako sem vesela, da sva dobila prav to sobo!« je vzkliknila Filomena in se ni prav nič ozirala na moje pripombe. »Kaj ne bi morda nekoga poklical? Tako bi' rada videla, kako držiš belo slušalko in kako govoriš v njo!«
»Koga pa naj kličem? Tu na Dunaju?«
»Mislim, da bi ti morala bela slušalka kar dobro pristojati,« je de jala Filomena in dolgo opazovala beli telefon, »tako rada bi napravila posnetek in potem bi jaz vzela slušalko in bi me ti fotografiral.«
Ta bedasti telefon je bil na najboljši poti, da me spravi v slabo voljo. Da bi me končno že pustila pri miru, sem ji predlagal, da samo dvignem slušalko in nekaj govorim tjavendan; taki razgovori, sem zatrjeval, so tudi najcenejši. Pri tem lahko napraviva tudi po več posnetkov.
Iz kovčka je potegnila fotografski aparat. Oblekel sem belo srajco in postal generalni ravnatelj na Dunaju. Kakor hitro sem dvignh slušalko, ki je bila v notranjosti pošteno pomazana, se je oglasil vratar. V zmedi sem naročil steklenico rizlinga in dva kozarca. Kaj drugega mu v resnici nisem imel kaj povedati. »Precej drag razgovor«, sem dodal, ko sem obesil slušalko.
Ko sva izpraznila steklenico, je postala Filomena tako temperamentna, da se je kar naprej igračkala s telefonom. Ce se je javil vratar, je slušalko zopet odložila. Po petkratnih takih poizkusih je postalo ljudem pri vratarjevih preneumno. Zato je vratar pozvonil in naju vprašal, če je aparat pokvarjen in kaj želiva. Opravičil sem' se mu in ga prosil, naj me zveže s Sacherjem, ki je najrazkošnejši dunajski lokal. V resnici se na nobe-
H!llllllllll!IIIIIIIIIIIQI!l!IIIIIIIIIIIi:i!lll!ll!IIII!llll!l!!l!lllll!llllll!!l]l!IH!l!llliill!lilllllll|[!llllilllilIIIIIII!l!l!llllllilllllilll[llllllllllllilll
no drugo »znamenitost« na Dunaju nisem spomnil. Pri' Sacherju sem naročil Sacherjevo torto. Seveda' ne samo dva kosa, pač po celo torto. Ta vražji telefon je sesal na' moji listnici kot dihur na kokošjem vratu. Torte sva se najedla, da nam je že iz ušes molele.
»Naroči še dve turški kavi,« je zaklicala Filomena in zgrabla za fotografski aparat. »Pazi, slušalka je vsa rjava od torte!« je‘"k'ričala Filomena. »Najprej si moraš roke umiti. Pujsek ostaja pač pujsek!«
V	resnici sem se pošteno razjezil; ni zadosti, da mi je ta opičji telefon izpraznil denarnico, seda] je postal še šekast navrh.
Naslednje jutro se je Filomena zmislila, naj ji iz bližnje trgovine pošljejo nekaj pletenin na ogled. Seveda je to svojo željo izrazila te-lefonično. Govorila je tako spoštljivo, kakor še nikoli v svojem življenju. V bele telefone seveda ni mogoče govoriti nevljudno. Opozo ril sem jo, da resnično fini ljudje vodijo najbolj neumne razgovore. Sovražno me je pogledala.
»Tu imajo puloverje s. širokim5 vzorčastimi pasovi, ki potekajo od ramena do ramena,« je šepetala. Takrat je bila to največja moda vseh tržaških gagdjevcev. Srem me je bilo, da takega puloverja ni med mojo garderobo. Priporočil pa sem ji, naj s križanim vbodom počečka prsa in hrbet z rimsko cesto na puloverju, ki sem ga kupil lansko le to. Samo mrmrala je in godrnjala, češ da se križnega vboda nikoli m' učila pri uršulinkah. Debela laž!
Zvečer sem telefonično poklical po njeni želji za telefoniranje — znanca, ki je profesor na dunajskem vseučilišču. Na dolgo in na široko mi je razlagal svojo najno 'vejšo knjigo »Človečanske pravice narobnih manjšin«. Na pamet mi je citiral stran za stranjo. Filomena pa je z žarečimi očmi sedela ne robu postelje in občudovala moja neprestana prikimovanja. Znanec <me namreč niti za sekundo ni pustil do besede. Od česa do časa se je' dvignila, mi popravila glavo ali prste — in fotografirala na mrtvo. Od samih bliskov lampe sem kar oslepel. Končno sem po enournem razgovoru le odložil slušalko.
»Lahko bi tudi sam zbleknil po kako besedo v. telefon,« me je izba dala le na pol potolažena. »Samo kimaš; zehaš, se smehljaš, mrdaš. Kaj ni škoda takega telefona?« Bil .sem ni koncu svojih moči, zato sem molčal. Ko je nekaj časa tako razmišljevala, jo je nenadoma vrglo pokonci. »Ce samo pomislim, da ima ta tvoj učeni znanec tak zanikrni telefon črne barve, ki je žc tako vsakdanji . . . potem, kako naj kaj prida še napiše?«
Luna je razsvetljevala z ironič nim nasmehom ta vražji telefon. Gotovo bom moral našega domačega v Trstu prepleskati z belo barvo, če bom hotel ohraniti družinski mir, kakršnega zapoveduje vera očetov. In kaj bo k temu dejala TELVE? Kaj moj prijatelj Jožko, ki je po poklicu titovec? Gotovo mi bo oponašal, da spadam celo s telefonom med bele....
Gotovo sem se obračal po postelji, končno pa sem zagrabil za pu lover, ki je seveda brez rimske ceste, in z njim pregrnil telefon s trdnim sklepom, da jutri zapustim Dunaj. Bogve, če ne bi kje našel kake rdeče školjke v W. C. Kdo b' jo pleskal? Morda gospod Ange' kar as stroške USI....
Pepi Grinta
:illllllllt!llllllllll!ll!llllllllllllll!llllllll!lllll!IHIIIIIilll!lillllll!lllli:Nlilllllllllllllll!l!IHIIIl!!lll!llllllllllillSl
Krasa doma bi rekli gotovo živa.
V	živi bo še nekaj izraku v škrgah in še po kaka znanstvena ropotija. Pa ni res! Pepi z Grete je pred časom ulovil tuno na trnek. Ko jo je zvečer prinesel domov, je tehtala 2 kg in pol. Naslednji večer, ko je o svojem plenu obvestil že sedemnajstega prijatelja »Pri Jožkotu«, pa je tehtala natančno 7,85 kg.
TRŽAŠKI TRNKARJI
Trnkarji so nekaki nedeljski lovci, le da so to mirni in potrpežlji.vi ljudje. Za plenom ne drvijo čez drn in strn, pač pa nanj čakajo kot meščani pred vrati župana. Ce pa plen enkrat pocukne in na trnku srečno tudi obvisi, potem prične trnkarje-va fantazija delovati s polno poro. Ce je trnkar povrhu še Tržačan, ki tako rad pretirava (ni to njegova krivda; krivo je sonce ,tisto jarko in vroče sonce), potem si ni težko predstavljati, kakšne razsežnost dobi riba, ki je hlastnila po trnku.
Imamo tu dva znamenita tržaška Slovenca, Marijana in Tonina. Marijan je kratek debelušnik, Tonin pa dolgokraka trska. Marijan je Toninu strašno zaviden, kajti Tonin je znan kot najboljši trnkar. Marijan zavida Toninu, ker mu je Bog ustvaril neznansko dolge roke, Ce debelušni Marijan pokaže, kako dolga je bila riba, potem doseže komaj meter in trideset. Pri Toninu so to že skoraj kilometri....
* * *
Verjetno vam tudi ni znano, ali 'je težja mrtva riba ali živa. Tisti s
Bine s Hriba pa je redka poštena duša. Ko sta zadnjič veslala s Stanetom proti Miljam in spustila sidro na oni strani valolomov, sta potrpežljivo dremala vsak v svojo vrvico polne tri ure. Niti povohala ni vabe nobena riba. Končno pa je Stane z nevoščljivostjo v srcu opazil, da Bine nekaj vleče na drugi strani čolna. Privlekel je. ker lepo tuno. Take Stane še ni videl na trnku. Ko jo je zvlekel na polico ob robu čolna, jo je pustil, da krepko mlati z repom. Samo tipal jo je in občudoval. Stane pa je zijal z usti in očmi. Zavist ga je kar razganjala, pa čeprav ni komunist. Končno je Bine globoko vzdihnil, odpel tuni trnek in jo zagnal nazaj v morje.
Stane je bil prepričan, da je Bi ne znorel in je samo čakal, kdaj se bo Bine tudi sam pognal za ribo. Končno pa je le dejal: »Bine, zakaj si vendar treščil v morje tako lepo in veliko tuno? Zakaj vendar?«
»Oh,« je dejal Bine precej žalostno. »veš, tuna je bila prevelika. Nihče bi mi ne verjel....«
Sime Simon
VESTI s TRŽAŠKEGA tržaške aktualnosti in SDZ
V nedeljo 23. oktobra so na sedežu SDZ zborovali člani širšega odbora SDZ.
Po pozdravnem nagovoru je pred sednik povzel besedo in obširno poročal o delovanju SDZ v zadnjih mesečih. Omenjal je shode v Križu, Dolini in na Proseku o temi »Moskva. Beograd in tržaški Slovenci«. S temi shodi, tako je zatrjeval predsednik, je hotela SDZ prikazati svojemu članstvu nestalnost in neiskrenost komunistične politike. S prstom je hotela pokazati na slepo pokorščino, ki jo partija zahteva od delavskega sloja in ki postavlja člane v poniževalno vlogo lutk, ki se obračajo po nitkah muhavosti centrale.
V nadaljnjem se je predsednik dotaknil jesenskega slavja SDZ na Opčinah na dan 28. avgusta. Ta prireditev je tako v gmotnem, kakor moralnem oziru uspela nad vsa pričakovanja, posebno še, če pom' slimo, da nismo bili deležni gostoljubja, ki smo ga uživali dve leti zapovrsti v središču Opčin. Prav tako je treba tudi upoštevati, da o-blast ni dovolila točenja alkoholnih pijač. Nadalje pripominja, da so o-blasti prav v zadnjem trenutku odstranile izobešene slovenske zastave, čeravno smo za to imeli ustno dovoljenje. Menda bi bili morali izobesiti poleg slovenskih na vid-nera mestu tudi italijanske zastave.
Šolsko vprašanje
in državljanstvo
Nadalje poroča predsednik o številnih intervencijah SDZ v zvezi r reševanjem prošenj za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva. Pri tem poudarja, da prihajajo v poštev za zopetno pridobitev le tisti, ki so bili nekdaj že italijanski državljani. Na večkratno intervencijo pri generalnem komisarju g. dr. Palamari pa na žalost tega vprašanja še ni bilo mogoče razčistiti. Dr. Palamara je namreč mnenja, da Trst tudi pod novo čisto italijansk' upravo ne uživa še italijanske vr-hovnosti. Verjetno pa bi tako tolmačenje ne preneslo stvarno utemeljene pravne kritike.
SDZ je intervenirala tudi glede optantov, ki niso bili nikoli jugoslovanski državljani in jih tudi Jugoslavija ne smatra za svoje državljane. Tudi tu je med interpretacijo SDZ oblastmi nerazčiščeno vprašanje občevalnega jezika. O-blasti namreč odrekajo potrditev opcije tistim, o katerih smatrajo, da se v domači hiši poslužujejo slovenskega jezika. Vsemu svetu pa je znano, in to celo italijanski listi stalno naglašajo, da se v naših okoliščinah trgovci, obrtniki, javni in zasebni uslužbenci, delavci 'C nameščenci skozi ves dan zaposle-nja poslužujejo italijanskega občevalnega jezika. Nadalje omenja predsednik, da je točka 8. londonske spomenice nejasna in prepušča razlago, kakor jo pač tolmači ena ali druga sopodpisnica.
Predsednik nadalje omenja obisk pri ravnatelju za pouk, dr. Faddi, zaradi množičnih odpustov šolnikov v letošnjem šolskem letu. Pri tem poudarja predsednik, da se SDZ zaveda potrebe po zaposlitvi domačinov. To pa bi se smelo dogajati le postopoma v takem obse-
gu, da pri tem ne trpi raven šolskega pouka. Za mnoge predmete še ni usposobljenega profesorskega naraščaja v vrstah domačinov. Zato bi bilo potrebno — če se v resnici želi ohraniti slovensko šolo na dosedanji ravni — da se z državljanstvom ne škoduje šolski kvaliteti. Po mnenju SDZ pe bi morali iz socialnih razlogov upoštevati zlasti tiste, ki se iz katerega koli razloga ne morejo vrniti v Jugoslavijo, medtem ko je drugim zagotovljena v Jugoslaviji ne samo namestitev, pač pa tudi pokojnina. Dr. Fadda je obljubil, da bo te u-pravičene sugestije upošteval, vendar je težko reči, ali ne bo ostalo zgolj pri obljubah. Predsednik SDZ in predsednik SKS sta pri ravnatelju za šolstvo intervenirala tudi za to. da bi se morala nameščenim profesorjem in učiteljem izplačat: odpravnina in nagrada, kakršna je bila priznana ostalim nameščen-j cem, tujim državljanom bivše ZVU.
Zaradi neitalijanskega državljanstva je bilo na naših srednjih šolah odpuščenih kakih dvajset profesorjev in na osnovnih šolah okrog o-semnajst učiteljev, kar predstavlja zelo hud udarec' za naše šolstvo, ker so to y glavnem starejše in izkušene učne moči in se je zato v slovenskem šolstvu odprla zelo globoka vrzel. Tudi naši občinski svetovalci so glede tega vprašanja zaprosili za sprejem pri generalnem komisarju, a so dobili odgovor. da ie to zadeva sindikatov.
Slovenski šolniki pa so bili deležni ob pričetku šolskega lets še enega ukrepa, ki je menda edin
stven primer v demokratičnih dr žavah. Svoječasno je namreč ZVU s posebnim ukazom gospodarsko izenačila tiste profesorje in učitelje, ki so bili v preteklosti drugod stalno nameščeni s stalnimi profesorji na italijanskih šolah. Nekateri teh šolnikov imajo za seboj že nad dvajset let stalne službe, sedaj pa jih je nova šolska uprava z no-tiflkacijo generalnega komisarja e-noslavno postavila med začetnike To pomeni pri stalno nameščenih 30 do 50-odstotno znižanje njihovfh mesečnih prejemkov.
Prosvetno delo in gospodarske aktualnosti
V smislu londonskega sporazuma je SDZ uspelo, da je izposlovala pri oblasteh letno podporo za učinkovitejše" poslovanje SPM. S to pod poro bo vsekakor mogoče prosvetno delo Matice povečati.
V zvezi z izdajanjem lista »Demokracije« se je razvila zelo živahna deibata. V glavnem so prisotni odobrili pisanje »Demokracije« in zlasti poudarjali, aa list ni namenjen podeželski kroniki, pač pa jo eminentno politični list, ki je pisan ne samo za tržaške in goriške Slovence, pač pa tudi za svobodne Slovence, ki jih je revolucija pognala po vseh predelih sveta.
Slovensko dobrodelno društvo je tudi letos organiziralo dobro uspelo počitniško kolonijo v Devinu. Organiziralo ie tudi nekaj izletov in v splošnem stori vse, kav more
pripadnosti. Tudi letošnjo jesen in zimo bo SDD prirejalo nedeljske čajanke.
Predsednik prehaja nato na poročilo o novem nastalem položaju Trsta z ozirom na konkurenco Genove in Benetk. Predvsem omenja rotacijski sklad, ki bi moral služiti Trstu, da ponovno gospodarsko zaživi. Namesto tega pa so med italijanskimi politiki ljudje, ki priporočajo naj bi Trst svoje prebivalstvo skrčil na 200 tisoč oseb, tako da bi se del lahko izselil, ker da v Trstu dobro poznajo tuje jezike. Taka modrovanja so Tržačane končno zbudila iz mrtvila. Z energičnimi intervencijami v Rimu se je posre čilo, da je bil izglasovan rotacijski sklad, pri katerem bo soudeležena tudi Gorica. Tržaški občinski svet je zahtevai, da pridejo v komisijo za upravo sklade tudi Tržačani.
S tem, da je bilo že pod ZVU tržaško pristanišče vključeno v italijanski carinski sestav, je bila, predvsem prizadeta tržaška mornarica. Italijanske železniške tarife ovirajo razvoj prometa iz zaledja v naše mesto. Države tržaškega zaledja zahtevajo soudeležbo pri upravi tržaškega pristanišča. Upravitelji državne uprave bi morali bit' prožnejši, če v resnici želijo Trslu blaginjo.
Nadalje omenja predsednik, da se je osnovala komisija 18 članov za podvig tržaškega gospodarstva, ki jo sestavljajo vsi tržaški gospodarski krogi, izvzemši trgovske zbornice in večjih industrijcev. Od-za podporo slovenskih dijakov, brez j ločitev o tem vprašanju pa bc< pad-vsakega razlikovanja strankarske | la v Rimu.
Prosta cona in hondonski sporazum
Glede številnih beguncev poroča predsednik ,da ti uživajo vso podporo ne samo od osrednjih oblasti pač pa tudi od krajevnih oBlasti. Rim jim daje milijarde lir za zidanje hiš na našem ozemlju. Ta akcija ni toliko socialnega značaja, pač pa v prvi vrsti političnega. Izgleda pa, da so se odgovorni krogi iztrez-nili in da je prodrla misel, da se italijanski begunci izselijo v notranjost države, kjer bi laže našli zaposlitev in svoj novi dom. Seveda se tej akciji upira z vsemi silami CLN.
Vprašanje pokrajine Videm - Gorica - Trst verjetno še dolgo ne b-*« rešeno. Postavitev take pokrajine bi bila koristna predvsem zato, da bi se končno rešili zavirajočega centralizma, ker bi prav decentralizacija uprave novi deželi prinesla mnogo upravnih olajšav.
Borbe tržaških gospodarskih krogov srednjih plasti za uresničenje proste cone se nadaljuje, vendar ne kažejo rimski krogi, ki jih podpi rajo tukajšnji industrijski krogi, nobenega razumevanja.
Glede novo nastale politične situacije po prevzemu uprave po i-talijanskih oblasteh, poudarja predsednik zlasti površnost in nejasnost, ki ju vsebuje londonski statut in ki vsebuje taka določila, da jih na našo škodo vsake podpisnica lahko po svoje tolmači. London ski dogovori so naš narod degradirali z enakopravnega partnerja na stopnjo neenakopravne manjšine.
Novo središče za kulturne stike
12. oktobre, na dan obletnice odkritja Amerike, na tako imenovani »Columbus Day«, je bila v Trstu v pritličju stavbe, v kateri se nahajata konzulat Združenih držav ir Ameriška čitalnica, odprta nova dvorana, v kateri se bodo odslej vrstile razne razstave, predvajanja filmov, predavanja, jezikovni tečaji itd., kar nej omogoči Tržačanom, da se pobliže seznanijo z ameriško kulturo, zgodovino, razvojem ':i problemi. Aktivnost ameriške služ be za obveščanje tuje javnosti, k; je bila po odhodu zaveznikov iz Trsta omejena v glavnem na knjiž-njičarsko in čitalniško delo, se s tem razširja. To bodo pozdravili vsi, ki se zavedajo, kako važno je. da se v sedanjem svetu, ki postaj.' vsak dan manjši, vsi ljudje čimboP poznamo, da vemo kaj mislijo o posameznih problemih eni in drugi, da si narodi izmenjuujejo pridobitve in spoznanja, do katerih so sc dokopali. Vodstvo dejavnosti novega kulturnega središča je poverje no Tržačanu dr. Alvisu Barisonu.-
Otvoritev nove dvorane je bilo združena s proslavo Kolumbovega dne. Slavnostni govor je imel rav natelj tržaškega središča USIS-a Mr. Paul E Wheeler, ki je nanizal nekaj misli o pomenu Kolumbovega uspeha ip posledic, kakršne iz-
hajajo iz tega za njegove zanamce posebno pa za današnje človeštvo. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili, da je bila za to priliko v dvorani prirejena razstava ladijskih modelov in slik, ki prikazujejo razvoj plovnih sredstev od Kolumbove ladje pa do najnovejših trgovskih in vojnih ladij. Za razstavo je posodil vrsto svojih platen nekdanji poveljnik tržaškega pristanišča, Slovenec dr. Pavel Klodič, ki je kakor znano — tudi odličen slikar.
Na otvoritev, ki je bila združene s prijateljskimi razgovori in sprejemom, je vodstvo tržaškega sredi šča USIS-a povabilo predstavnike raznih krajevnih oblasti in kulturnih organizacij. Ne žalost pa moramo ob tej priložnosti ponovno ugc toviti, da se ob takšnih prilikah Slovence nekako zanemarja, kar ne more biti .v interesu Združenih držav. Ne vemo sicer kdo vse je dobil vabila, toda spisek slovenskih kulturnih organizacij in ustanov, katerega se ob takšnih prilikah poslužuje vodstvo tukajšnjega USIS-a. je vsekakor tako pomanjkljiv, da je naša pritožba več kot utemeljena. Tako je tudi naš tednik, ki je edino v Trstu izhajajoče nekomunistično glasilo, moral zvedeti za ta dogodek šele iz dnevnega časopisja.
Mirovna pogodba je Slovence na tem ozemlju postavila kot drugi državni narod, londonski sporazumi pa so nas zavrgli med narodno manjšino.
Nova uprava je pričele z razla ščanjem zemlje, z množičnim naseljevanjem italijanskih priseljencev, posebno v nabrežinski občini, kjer bodo zgradili papirnico in s tem spremenili narodnostni značaj našega podeželja. Tako smo Slovenci prepuščeni na milost in nemilost sami sebi. Ce so titovci že po sili hoteli razbiti Svobodno tržaško o-zemlje in spraviti Slovence ob pravice enakopravnega naroda, ki nam jih je jamčil tržaški statut v okviru mirovne pogodbe, potem bi morali vsaj poskrbeti za učinkovi*o zaščito narodnih pravic. Londonsk. manjšinski statut, ki je le zelo slab nadomestek tistih pravic, ki nam jih je jamčilo Svobodno tržaško o-zemlje, bi bil moral poskrbeti zi jasno in točno formuliranje naših pravic. Za to, kar se ni storilo In za vse gorje, ki iz tega izvira, ni odgovorna Italija, pač pa sedanja jugoslovanska, vladavina in njeni tržaški svetovalci.
Naše stališče do drugih strank
V nadaljnjem je predsednik sporočil, da so občinski svetovalci poslali pred nekaj dnevi v Rim spomenico glede izvajanja oziroma ne izvajanja londonske spomenice. Pripominja. da ta spomenice v resnic’ ne omenja člena 8., o katerem govori »Primorski dnevnik« in o katerem trdovratno molči ves jugo slovanski tisk in z njim vsi jugoslovanski odgovorni krogi.
Predsednik omenja, da je stališče SDZ proti ostalim strankam ostalo neizpremenjeno. V splošnem smo iz narodnih ozirov proti komunistom in tistim, ki se družijo z našimi narodnimi nasprotniki. Taki. imenovani »novolistarji«, ki se zunaj radi prikazujejo kot nekaki nevtralci, si zelo prizadevajo, da bi s svojim listom prodrli med no še ljudstvo. Res je, da naš preprosti človek le težko ugane, da je list pisan v titovskem duhu in da so njegovi poborniki sopotniki titoizma. Novolistarji do danes niti z e-no samo vrstico niso omenjali, kaj šele kritizirali neznosne razmere, v katerih živi naš narod danes v Jugoslaviji. Niti besedice o trpljenju in stradanju delavca in kmeta, niti besedice proti strahotnim davščinam, niti besedice protesta pro ti diktaturi in tiraniji. Novolistar ji so poveličevali cesarske poti Tita v London, Indijo in Birmo, niso pa prav nič omenjali kolikemu številu otrok so ti sprehodi odtrgal! od ust najnujnejše kar potrebujejo Težko je zameriti človeku, ki živi v kletki svojega gospodarja, pa tudi če se mu pokloni, neodpustljivo pa je, če se mu klanjajo ljudje, ki živijo izven kletke....
* • •
S tem je bilo poročilo predsedni-
ka zaključeno in je prišlo do splo šne debate, katere so se udeležili mnogi odborniki. Nekateri so izrazili želo, da bi si »Demokracija«, o-ziroma tiskarna nabavila večje črke, ker da ,e tisk za starejše čita-telje- težaven. Zastopnik uredništvo je pojasnil, da bi bilo treba naba viti pač večje črke, kar pa pred stavila za tiskarno verjetno previsok strošek. Na vsak način pa ured ništvo že več časa preučuje to vpra šanje in bo morda le našlo kako izvedljivo rešitev.
Nekaj odbornikov predlaga, naj bi SDZ izglasovala resolucijo v zvezi z dogodki, ki so tako ostro prizadela slovensko šolstvo na tem ozemlju. Odborniki so soglasno o-dobrili osnutek resolucije in pooblastili ožji odbor, da ji da potrebno obliko. Nekateri odborniki so b' li mnenja, naj bi se v resolucijo vstavile tudi še druge pereče zahteve za zboljšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju.
Dr. Delak se je v imenu SPM zahvalil predsedniku za izposlovano podporo, g. Pertot pa je priporočil, «aj se pri tem ne pozabi na na brežinski pevski zbor »Avgust Tanče«. Predsednik SDD se priporoča za izposlovanje podpor tudi Slovenskemu dobrodelnemu društvu.
Ob koncu je predsednik odgovarja! na osebna vprašanja odbornikov in članov s podeželja.
Čajanka SDD
Dne 30. oktobra ob 17. uri bo na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22-11	2.	plesna ča-
janka za člane ic prijatelje mladinskega odseka SDD.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odsek SDD
[tržaški prepihi
Matura na Trgovski akademiji
V jesenskem roku 1955 so opravili usposobljenostni izpit na Državni trgovski akademiji v Trstu: Bogateč Adrijan, Carli Marijan, Ci-biz Karel, Ciuch Dorina, Guštin Eme, Košuta Vera, Margon Luisa. Sedmach Emil, Stocca Emil, Štolfa Nikolaja, Sturman Nevia in Tomšič Karel.
Kaj bi se šemili s pavjim perjem
Nadutosti, ošabnosti in domišljavosti poklicnim partijskim trenerjem pri »Primorskem dnevniku« v resnici ne manjka. Na stvarno analizo najnovejše zamenjave partijskih napisov in preobraženja tržaških titovcev v »neodvisno socialistično zvezo«, so novopečeni »ne-odvisneži« privlekli za pričo preteklost 50, 60 let. Rekvirirali so jo prav tako kot So to njihovi gospo darji storili z vsemi tvarnimi in duhovnimi dobrinami v Titovi Jugoslaviji. Tari in tu niti mrtvecev niso izvzeli j z »narodne imovlne«, in čeprav s to imovino nimajo prav nobene druge zveze kot pet grabež ljivih prstov.
Plačani najemniki, ki niso vredni, da bi vrvice na čevljih odvezali starim, poštenim, požrtvovalnim in nesebičnim socialističnim idealistom na Tržaškem na prelomu sedanjega stoletja, so se tudi .tokra* našemili s pavjim perjem, se razkoračili po gospodarjevem dvori šču in zakikirikali: » . . . da so bili prav slovenski tržaški socialisti ti sti,_ ki so se znali najdosledneje ;n najbolj požrtvovalno boriti za x>-svoboditev slovenskega narode .....
Res je, ti možakar'i izpred pol stoletja niso svojega političnega prepričanja zamenjavali tako kot civiliziran človek menja srajco. Vse svoje prihranke in delo so res požrtvovalno polagali na žrtvenik svojih idealov. Med njimi ni bilo revolucionarnih zaslužkarjev in ne vojnih dobičkarjev. Svojih priseg niso lomili, niti niso trapolersko barantali za slovensko zemljo in njene ljudi samo zarodi osebnih koristi in v obrambo oblastniških stolčkov.
Kljub tem osebnim vrlinam, po stenju in hrabrosti je bila sodba velikega socialista dr. H. Tume v popolnem nasprotju s trditvam: »Primorskega dnevnika«. Tuma je namreč 6. nov. 1918 napisal Regentu. ki je bil takrat mož drugačnega kova kakor je danes, med drug-m tudi tole: »Čutim sc zadetega prav v dno duše po dogodkih, ki so se vršili zadnji čas v naši (socialistični) in italijanski strenki.... Italijanska (socialistična namreč) stranka ni izkoristila danega zgodovinskega trenutka in se 30. oktobra ni polastila uprave mesta, kar je lahko in tako rekoč brez truda- in napora izvršila.... Neodvisen socialističen' Trst bi bil tako rekoč mejni kamen v razvoju evropejskih držav. Veliki zgodovinski moment je zamujen, ni našel velikih ljudi, ni našel socialistov po srcu in rezumu. Slovenska socialnodemokratična stranka s svojimi predstavitelji v Ljubljani danes ne zasluži, drugega i-mena nego „kramarska strenka”.«
Tako je Regentu sporočil Tuma pred sedemintridesetimi leti. Tega pisma in opomina se Regent po tolikih letih ni spomnil in vsiljiv-ski nasledniki so pred letom dni ponovili prav isti pogrešek. Zgodovina se vendar le ponavlja....
Glede »sramotnih izjav in klečeplazenja, o čemer obstojajo že objavljeni dokumenti« pa naj se »ne-odvisneži« (neodvisni so namreč od slovenskega ljudstva, zato pa še kako odvisni od manjikukovske komande in Titove denarnice) kar lepo primejo za nos. Taka govorica je namreč zelo nespretna. OZNA in UDBA sta OVRO vsekakor mogočno nadkrilili v tehniki »sramotnih izjav in klečeplazenja«, o čemer bi lahko marsikateri tržaški in goriški titovec in sopotnik povedal kaj zelo zanimivega. OVRA je pač izsilila po kako izjavo, ni pa človeka spremenila. OZNA pa ga je priklenila v komunistični voz z grožnjo ali z nečednim dejanjem Tudi za to obstojajo še ne objavljeni dokumenti. Obstojajo pa tudi fotografije ne samo o »sramotnih izjavah«, pač pa o neprimerno bolj sramotnih — uniformah....
Glede »posameznih pristašev Demokracije na radiu Trst A, ki ob nobeni priložnosti ne pozabilo — tudi med oddajami vesti — zlivati svojega strupa proti jugoslovanski vladi, strupa, ki se ga celo italijanska oddaja izogiba« ugotavljamo,
oa pri urejevapju vesti ni nobenega našega pristaša. Ce je tam kaj simpatizerjev »neodvisnih«, tega pa ne vemo. ker ne vzdržujemo pol -tične vohunske službe.
Tako so se, titovci zopet enkra* pošteno ugriznili v jezik, čeprav so odgovor na naše ugotovitve zopet objavili v. četrtek, ko je bila »Demokracija« že dotiskana.
..Ljudska pravica" o nameščenih slov. učiteljih in profesorjih
Ljubljanski dnevnik »Ljudska pravica« je obja/vil v svoji številki z dne 18. t. m. krajšo vest »Jugo-piessa« o »odpustu« 30 slovenskih učiteljev in profesorjev. Pravi, da gre predvsem za take, ki, po »mnenju italijanskih oblasti«, nimajo -talijenskega državljanstva. V vesti je rečeno, da ukrep italijanskih o-blasti, »po mnenju slovenske javnosti v Trstu, ni v skladu z londonsko spomenico o soglasju«. Kakšn<-pa je mnenje jugoslovanskih oblasti in vlade, ki je to spomenico podpisala, »Ljudska pravica« ne pove.
TEČAJI JEZIKOV
Slovenska prosvetna matica v Trstu sporoča vpisnikom na tečaje tujih jezikov, da se bodo ti začeli v torek 8. novembra ob 18. in 19. uri. Nadalje opozarja lanske tečajnike, ki nameravajo nadaljevat' z učenjem, pa se še niso prijavili, da to store čimprej.
SLIVNO - POROKA
Dne 15. t. m. se je poročil v Jam-ljah g. Ivo Kralj, sin našega občinskega svetovalca, z gospodično A-nico Antonič iz Brestovice, sedaj stanujočo - družino v Jamljah.
Novoporočencema naše najiskrenejše čestitke!
BLflSBEHfl MATICA g TRSTU
V soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. ob 20,30 uri v dvoran' Stadiona I. maj - Strada di Guardiella 7
VEČER
NARODNIH
PESMI
Sodelujejo:	operni	kvinte*
»Niko Štritof«, duet Bogdane Stratar - Tone Kozlevčar, harmonikar Avgust Stanko, recitira Janez Rohaček.
V nedeljo 30. t. m. ob 16. uri v kino dvorani v NABRE2INI
»VEČER NARODNIH PESMU-z istim sporedom.
25 IN 27 LET STARA MLADENIČA želita spoznanja zaradi ženitve z dekletoma, pripravljenima preseliti se v Združene ameriške države. — Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »2ENITBA«.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
Mizarji | kmetovalci V podjetniki a
Deske rmreko-ve, macesnov* in trdih lesov, trame In var-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
Vlala
R S T
Sonnlno, 2 4
Ime, ki pomeni ose za poznaoalce blaga!
IME, KI
MAGAZIN
ANGLEŠKEGA BLAGA
[MAGAZZTNO STOFFB /NGLESO
Skladi6£e: TRST . Ulica S. NicolA 22
Telefon itev. 31-138
POMENI:
kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potroSnike klasičnega moškega in ženskega blaga
Znahupom dobrega angleškegain domačega blaga prihranite denar
Obiščite nas in se
prepričajte osebno J