106. stevilka.                          Ljubljana, sreclo  II. maja.                     XIV. iHo,  1881.
SLOVENSKI NAROD
Iz buja \ Htik duri, izvzemši potieddjkc in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejcmnn za av stro-opers ke deželo /a rulo leto l»i pl, zh |mI letu 8 pjl., za eetrt letu 4 #1. — Z ;i Ljubi jano brez poSiljtinja u:i dona m ci*1«> U'to l'i J?M.. 7<\ f-ctrt lota *l gltV T.O kr., za en im-sri*. 1 $;hl. 10 kr. Zu puSiljanjo na doin ho računa 10 kl. za mesec, .'iO kr. za eetrt leta. — Za taje <le>. i-! c toliko već, knliknr poAtnina iznaša. -- Za gimpodt; ri «"• i t o IJ i» na Ijudskili ftnlali in sa dijake velja z nizan a cena in sicer: Za Ljubljani* z;i čctrt leta 2 jrld. f>0 kr.,  p«  pošti  pivjoman  zu  č:<!trt leta M (ljoUI. —   Za   irninniU   se   phu'uje
od četiristopne petit-vrste •>  kr., če  su  ozmnilo  eiikrat   trnka, f> kr., će se dvakrat,  in  4 kr,,   če  se trikrut ali  vi-čkiat tiska.
Dopisi  nnj  se izvole traiikiriiti. — Rukopisi ae ne vraćaju.    —   Uredništvo ju v  Ljubljani  v Frane Kolnianovj hiSi „gledali5k»t stolba".
Oprav ništvo, na  ksitero   naj se bljigovolijo  pošiljuti naročninc,   reklamacijo, oznaiiila, t. j. tidmii istraitivne   Htvari, je v  „Ntiroducj   tiaktirni"   v  Ko'.nianovoj  hiii.
Govor gosp. dr. Valentin Zarnika na Josip Jurčičevem grobu.
Dragi prijatelji in Jurčičevi čestiici!
Deset let sem ima slovenski narod posebno net*rečo, — kaj ti leto zw letom umije mu kak izvrsten boritelj za naše narodne pravice. Zgubil je v kratkem času Tomanu, Vil-haria, Costo, Razlaza, Lavrifia in denes sj>ot enega najizvrstnejsih sinuv majke Slave, nje-nega pravega ljubijenea Josipa Jurčića!
Ako o njem nekoliko bese«!ij Kprofjfovorlm, treba je nje^a smatrati s treh stališč. Prvič ga moramo vzeti kot pesnika pripovednika, drugič kakor narodnega borilca na političnim polji,  in  tretjiC kakor privatnega človeka.
Kar se tiče pesnika pripovcdnika, je bil ranjki gotovo prvi v našem narodu in s>, do sedaj nedosežen. Ako bi bil on sin kakega velicoga nuroda, kakor fruncoske^a, neinškega ali ruskegu, bilo bi njegovo ime svetovno slavno, kakor kakega Auerbacha, Turgenjeva Gonča reva ali Dostovjevskegu in njegovi umotvori bili bi uže zdavnaj prelo/eni malo ne v vse evropske jezike. A pokojni Jureič je bil skromni moz in bil je zadovoljen s tem, da je služil zvesto svojemu nialemu narodu. Ko o ■as denes tu navzočnih uže zdavnej nobenega t sledu ne bode niUjer nič vt^č, ko borno uže vsi prah in pepel, bode hvaležni nas narod še zmironi z veseljem JurćiC'eve umotvore prebiral, in dokler se bo še kak Slovenec na svetu s slovensko knjigo pef.al, ostalo bode slavno Jurčičevo ime nu slovenskem literaričnem ob-nebji!
Ako ocenimo Jurčifa z druzega stališča, kakor neprestrašenega in neustrahljivega bo-rilca na političnem polji, opsovali smo, da je imel Jurcifi /mirom t.rdno zaupunje v boljšo prihodnjost slovenskoga naroda. On nij nikdar niti /.a tronotje obupal in v najhujših Gasili naše politične borbe tolažil nas je neprestano s tem, da pridejo gotovo boljši, ugodnejši čaši. Bii je neupogljiv in povsod in zmirom odlo-čen. Zmirom je stal mej prvimi na braniku zoper iihskoke naših sovražnikov. Deset let bo ravnokar, ko je ranjki Jurčič po smrti Tom-šifievej meseca maja 1871. leta prevzel uredništvo in vodstvo „Slovenskega Naroda", in v tem desetletji so potekli najboljši in nnjbolj jedrnati flunki iz njegovega peresa.
Reci se mora, da je te članke pisala že-lezna, jeklena roka! PoznejSi povestničar, ki bo pisal zgodovino našega naroda, bo gotovo z velikim veseljem prebiral Jurčičeve članke, pisane v pretečenem desetletji.
ČeBtiti prijatelji, JurčiČ je nosil zrairom kviŠku izročeno si zastavo majke Slovenije brez strahu in   boječnosti!   Ostala  je  v nje-
govih vokah neonmđeževanu in neokaljena  do
zadnjega njegovega vzdihlj.-ija.
Na tretjem stulifiči moram o Jurčiri govoriti kot o privatnein cloveku. Njegov pregovor o mrtvih nij bil: wDe mortuis nil nisi bene!" nego: „De mortuis nil nisi vera!" Tega pregovora se je Jurčič vsikdar odlotno v praksi držal. Tuđi jaz nečem denes o njem druzega govoriti upro „nil nisi vera!" Bil je pokojni jako blaga <lu5a, in imel zaradi tegu no Sloveuskem v vseh krutih in stanovih toliko iskrenih in ud mri h si prijateljev, kakor malokdo ali nikdo drug na Slovenskom. On je bil v Hvojih nučelib skoz in skoz inoralen mcž, in bil je eden tistih redkih ljudij, ki se po celcin svetu le malokdiij nuhajajo, da je ljubi! dobro zaradi dobivga, sovražil laž zaradi laži in hudo znradi  hudega!
Y svojem vertenji je bil zmirom prenrš-Ijen in malo besedij, globoko tuteft in Rloboko misloč. Nikdtir nij bt'sedf izustil, dn bi j'.1 ne bil poprej dobro prrtchtal in prenrislil, in ravno te lastnosti so mu pridobilo toliko brezStevilnih prijateljev, za ka tore je bil zmirom blag, nesebičan in do skrujnosti požrtvovalen. Jurc'ič je svojini prijateljem in znancem v privatueni in v po liti*' ne rn življcnji rad svetu dajal in to po navadi pametne, tuko da nij nikdo ob?a« loval,  ako  so je po Jurtičevih   svetili   ravnal.
'/s\ ti dno se nadoj nm, da mu bo slovpnski narod posttivil v kratkim na njegovej gomili dostojen spomenik, katnega je pošteno zaslužil. On je od prve mladosti do skrajne ure v.so svoje moči, vsa svoja čuvstva in vse svoje mišljenje nIovenskomu narodu posvetil. Mislim torej, da srnom skloniti z beaedami: Veko-vita  slava  Jurricevemu spominu !
Govor slovenskega državnega po-slanca dr. Josipa Vosnjaka
v  neji državnega zbora dne 4. maja I. 1. (Po stenogruiskem zapiHtiiku.)
(Konec.)
To stoji jedino in samo v Šolstvu, da se na učiteljiači ali na katerej srednjej soli izroči v podlijevanje kak predmet ta komu člove.ku, ki nema potrebnoga znnnja ni postavno zmo?.-nosti. Gospod poslaneo za Maribor je nadalje opomenil, da nij solskih knjig slovenskih z,t vi^je razrede ljudskih čol. To je tako velikan-ska poinota, da bi mu je jaz ne bil prisoja], kajti, n.ij bi bil stopil v prvo ljudsko Solo sto-ječo na slovenskej zemlj"., bil bi so prepričal, da imamo 2a vse razrede do najvišjega dosti slovenskih aolskih knjig in sicer uže od pet-đesetega in Sestdesetega leta sem. In sicer so to knjige iz c. kr. šolske zaloge, in 5e gospođ poslanec pregleda zapisnik e. kr. zaloge šolskih knjig, opaziti 5e, da imamo za vse razrede bolskih  knjig.
Dozdeva se, da je gospod poslanec za Maribor premonil ugovore, ki se nam nasproti zmirom ponavljajo, «es. «!;» nemaino knji^ za vse predmete na učiteljskih izobraževalUčih in srednjih šolah. Kaj d;i je prnv za prav na tem, to je, obzirno razvil uže poslanee \.\. Ton kl i in jaz sam sem u/e ob ver priliknh povednl, tuko da menim, da mi nij treba posebno Se nagla^ati, da imamo tuđi za srednje sole in uciteljišea uže skoraj v.se knjige in Če jih Se nemamo, je tega krivo samo naučno vodstvo, ki predmetov ne dopuna slovenski predavati, tnko da si dotični slovenski prolVsorji, ki imajo rokopise u/.e pripravljene in deloma od nauC-nega ministerstva tuđi aprobiranc, ne upajo dati jih v tisk.
Sicer je pa tuđi uže „Slovensku Matica" izdala Bolskih knjig ter bi iih tuđi dalje §e zalagala, a vedeti mora, da se bodo dotični predmeti tud i slovenski predavali.
Tuđi defci'lni zbor kranjski je namenil 10.000 #old. v ta numen, da bi se izdajale šolske knjige za srednje solo in uriteljisća. Ai>robovaiui n<f'iie knjig«1 prodajejo se priinerno po številu učencev in želeti je, da bi vlada vendar storila korak naprej in bi nekoliko več storila za žolstvo mej Slovenci, nego je storila doslej.
Nj. ekscelenca gospod nuurni minister je ka/.al na to, da je 7a posku.šujo fjlcde ljubljan-skepi učiteijišč.i odredil to, da se bode nekuj predmetov več podučevulo slovenski, a vendar itilibop fte im* toliko, kol:kor jih je b'io pod miiri.sterstvoin llohcuvartovim uvedenih, kiualu ko se je bilo to ufuteljiSčn osnovalo in sicer s pravičnim ozirom na to, da naj bi se na tem učiteljišći vzrejali samo učitelji za slovenske Sole. Nj. ekscelenea je navel kot poiuislek zoper daljnje uvedonje slovenskoga je?.ikii na uriteljišrih tuđi to, ker bi potom po njegovej misli kandidat je ne mogli hoditi v ncinške kro-novine na službo ter bi bil žanje krog konku-rence oinejen samo na slovensko ozemlje. Gospoda, odkrit.osrPno moram priznati, da jaz nijseni za preveliko svobodno preseljevanjc Ijtidskih učiteljev, ampak jaz tnenim. da mom u'itelj njijusposniše delovnti mej svojini narodom, v svojej deželi.
To so deželni Solski svoti tuđi sami uvi-deli in mi opazujemo pri namečcevanji učiteljskih slufcb, da de/.elni šohki sveti zrnirom bolj 11 to silijo, da dobivnjo domaćini doma na ljudskih šolah službe. Saj ima ljudski učitelj nalog podučevati svoj narod in to doseže samo tedaj, če ljubi jezik, narod in deželo, a da ne stoji kot tujec mej ljudstvom, ki je prišel v deželo ter svojo službo smatra le kot dolžnost, kot posel, Nobeden ravien 'judskega učitelja ne mora mladino z ljubeznijo podučevati in to se teško reče 0 Nemci, ki ima Slovence ali Čeht*
podučavati (Poslanec Forpgger: Oho!) ali tuđi o slovenskem učitelji, ki ima v čisto nemškem kraji samo Nemce podučevati. To so moji nazori in gospod poslanec iz Celju lehko „oho!'' kliče, ko'ikor hoče, to me ne privode do drugih nuzorov, tem menj, ker se tu strinjam z nižjeavstrijskim deželnim Solskim svetom, ki je, kakor sem čital po časopisih, sklenil, da se imajo po Nižje-Avstnjskem nastavljati kot učitelji samo domačini, rojeni Nemci; uvidelo se je tedaj, da je bolje, da Nemec podučuje Nemca. Svobodno preseljevanje naj se ne raz-tegne tuđi pri ljudskih učiteljih, kakor se je pri vseučilisenih profesorjih. Ja/, mislim tuđi, da se je glede izobraževanja ljudskih učiteljev Slo preieleč in se vzgajajo preveč v tuketn duhu, da potlej marsikdo misli, da je tako naobražen, kakor kuk vseučiliščen ali profesor srednjih sol. V tem oziru naj bi se bilo pokopalo skrommje, pa bi bilo bolje za ljudskega učitelja.
Njegova ekseelenca   gospod   naučni mini-ster je tedaj, kakor sem uže omenil, samo /a ljubljansko učit<Mjišče   z* poskuAnjo in žnlibog nezadostno naredbo izdal,   a nič se uij  storilo za u&iteljiSče v Mariboru, dasi je osobito v to namenjerm,    vzgajati    za    slovensko   Štajersko učitelje,   ker   sta   uže   itak   dre   iKitdjišči   v j Gradd in je tt'daj  dano   dosti   prilike,  nemško | Štajersko obskrbljevati z učitelji.
Tuđi glede srednjih sol gospod naučni minisier nij kljubu vlanskega leta tukaj skle nenej resoluciji še ničesa odredil, stojimo se tam, kjer smo stali pod Stremuvrom, ce!6 se spodnjo gimnazijo v K ran i i je se vse Uko, kakor je bilo tačas, ko je prejSnji naučni mi-nister določil, da se ruzpusti. Kake Hitnosti so za slovensko prebivalstvo s tem združene, razvidi* se iz t<*gn, (U je bilo vlani 23 ueencev, ki so se oglušili za gimnazijo v Cclji. odpo-denih, češ, du ne znajo dosti ncmškega jezika, od katerih se je tedaj zahtevalo, da imajo najprej jedno leto v nemško solo hoJiti ali pa v kak pripravljevalen tečaj. To je silno krivično, da mora slovenski učenec uže itak dragim studij;!ni jcino leto več posvetiti, kakor učenec kutere druge narodnosti. Zakaj se mu ne da prilika, du. bi i/, ljudske sole izstopivsi v srednje nasel v prvih letih poduk v niate-rinščini, ker bi moral u>.e itak. v višjili razredih nastopiti utrakvistični poduk.
O priliki je naučni minister omenil, naj bi učeuti iz kolikor mogoče nirSih krogov pri-bujali v srednje sole. Zdanja uprava srednjih šol pri nas pa je taka, da se to omejujti n:i kolikor moj-oče ožji krog, niunreč im me.sta in nn umdniske sinovo, mej tem, ko jedro pre-bivalstva, kmetsko prebivalstvo od srednjih sol ne more »meti nobene koristi, kor bi otroci morali hoditi jedno I*»to se v pripravljevnlni tefiaj, predno morejo v štednjo solo stopiti in i potem  le slabo napredu]ejo.
O teh vprašanjih ne bodem dalje govoril, ker so je moji somišljeuiki često in mnogo-stransko v tej visokej zbornici obravnavali, a priporočam gospodu naučnomu ministru, naj bi v duhu prestolnegii govora in slovesnih obe-tanj, katera smo uže tolikokrat čuli z mini-sterskega stola iz ust gospoda ministerskega predsednika, jiolne ravnopravnosti deležen bil tuđi slovenski narod.   (Dobro ! na desnej.)
Politični   ra/ij^led.
V Ljubljani  10. maja. Notranju   politika  miruje,   vse   absorbira poroka Nj, visokosti cesurjeviča nastoJnika Ku-
ci i»lf a s princesinjo Stefanijo, ki se denes vrsi v dunajskej avgu^tin.skej cerkvi. Turli državni zbor od zadnje sobote nj imel seje ter bode prihodnja. jutri sredo.
Vil.isajjr <l ris >■***«'.
O tiiiiiakej 7ndt:vi se poroda, da so Krumiri na svojem velikcrn zboru sklonili Fran-cozom na noben lmčin udati  se.
FraiicoMka budgotna komisija je z«.-vrgla Madierov predlog, 'a bi se naj franeosko poslaništvo pri  vatikinu odpravilo.
Dopisi.
5R Duiiaja 5. maja. [Izv. dop.] Spre-j em cesa rj e vi £ eve neveste na Du-naji.) Veličasten, rez vsako domišljijo veli-kansk, kratko, neopisljiv bil je v petek popo-ludne sprejem cesairjcvičeve neveste Štefnnije na Dunaji. Uže dopoludne polnili so se prostori, ceste in ulice okolo zapadnoga kolodvora, ki je bil Čezmerno okra^en. Pred kolodvorom stoj i ta dve velikanski piramidi v polnom kinTu. Okolo kolodvora postavljano je sto in sto dre-vesnih stebrov, na koiih vihrajo avstrijske, bavarske in belgijske z;tstave Grbi mesta Du-naja, Avstiije, Belgije, Bavtirskega, obviti z vi*nci in cvetlicami, pivproge, podobe cesa»-ja, cesarice, princesinje Štef.-inije, cesarjeviču Ru-dolfa, vise ob oknih. Ni jedno hiše no vidiš, ki  bi  ne bila krasno okinćana.
Vrcme je bilo krasno.
Popoludne od v\u* naprej ne najdeS nnj-ma nj šegu pi-ostorčka bii/.o kolodvora. Na četrt : ure dnleč okolo je glava pri glavi. In vendar : še vedno vro množice od vseh str»nij. Vojak i in polic'ja, ki imnjo vzdržati red, omahujejo. Z vjerni moćini se napt'iijnjo, da narede vsaj i toliko prostora, da-mogo voziti se dvovno ko-čjje do Uolodvora. O polu tri'h došla je častna stotnija z zastavo in godbo na kolodvor. Kma'u jjotein došli so povoljin'k dmiiijski genoralma-jor Kaiffel, dezelni povcljnik feldzeugmeister bai-ou Filipović, sprf-in3jev»n od šefa g^neraU nog'i štaba dunajskega. giineralni*g!i poveljni-štva, ministri TaaflV, Dunajewki, Welsersb<Mmb, Pino, Pn\žak, Zi<¥mialkovski, sbilie princ Thurn in T(ixis, grof Bohuslav Chotek, grof Henrik Luriš, policijski pr<><lsednik vit. Marx, dunajsUi župan dr. Newald, župani iz okolico itd.
Po polu četrtcj uri pripeljota se cosar in cesarjevi« spn^niljcvana od treh geiu'iM'.nih adjutrtntov : Moiulela, Bonibellesa in Eschen-bacherja.
Tišina postaja tim večja, čem bliže je čas prihoda dvornega vlaka, ki ima privesti nado nad 8to in sto fsoč težko in željno pri-čakujočih.
Pet minut pred četrto uro naznani generalni ravnatelj železtrce Elizabetske Czdik ce-sarju, da se je vlak b;tš odpeljal iz PenziugTi in čt»z mulo minut pridrdra krasno okinčan dvorni vlak. Neo]>i ljivo se je po/,drnvij\tl od vseh stranij. Godbf. igra brabungono; mej tein vlak stoji. Iz vagona stopi najprvo belgijska kraljica Marija lleurijeta, mati Štefanije, za njo priiicesinja nevesta Štei'anija, potem kralj belgijski Leopold II. in sestra Šteknije enajst-letna Klementina. Cesarjevič poljubi belgijskoj kraljici roko, potem objame in |»oljubi svojo nevesto, ter jo predstavi presvitlemu cesarju Štefanija se cesarju prikloni globolto ter hoČ« mu poljubiti roko; a on jej to zabrani, jo ob jame ter poljubi na čelo in lice. Prizor neopisljiv! Ko sta se cesurska in kraljeva obitelj na najsrčnejši način pozdravili, bili so predstavljeni navzočni ministri, diplomatje, dostojan-stveniki. Župan dunajski podal je Štefaniji krasen   šop   najdražjih CTetlic v imenu   mesta
Dunaja in sicer z besedami: „V imenu mesta Dunuja dovoljujem si podat: te cvetlice vašej kraljevej visokosti."
Potem se podajo, vsi najprej dvorne šarže, k pripravljenim cesarskim vozom. Cesar vodil jo kraljico Henrijeto, ž njima Sel je kralj Leopoid. Cesarjevič vodil je svojo neveato, za katero se je vse neizmerno zanimalo. Obraz princeainje Štefanije je očaraleu — to trdi vsak, ki jo je mogel videti od blizu kot pisa-telj teh vrstic. Nje lepota in izraz lici sta uprav osupnila; ništi je visoke in tanke; lasij svitlo-pluvih, očij višnjevih kot svetio jasno nebo, lic snežnobelih. Podobe in fotografije, če so tuđi še tako dobro izdelune, so koinaj senca prave nje lepotK Nje mali ustnici se vedno smehljajo; pozdravljala je na obe dve strani nježno ljubo. Ohlečena je bila v bledo-viSnjevo atUsovo robo, na glavici imela je klobuček z belim in višnjevim perjem.
Dvorne kočije odpeljale so se potem v sledečem redu: V prvej cesar Franjo Josip i kralj Leopold belgijski; v drugej kraljica belgijsku i priiicesinja Štefanija, njima nasproti cesarjevič Rudolf; v tretjej sestrica visoke nevesto, princesirija Klementina iu nje odgojiteljica; v četrtej belgijski minister Frere Orban s F.-M.-L. baron Mendelom; v petej dami ve-licega dvoriiištva groh'ca Griiune i Jonghe; v aestej veliki dvornik grof van der Straten in F.-M.-L. kr.ez Windischgriitz; v sedmej dvoranski grofici Chotek i d1 Ursel; v osmej ča-stn^ nadvorkiuja grofica Namur i grof Wilczek; v devutej kab'nctski chef Jules de Veux in veliki dvornik grof Bumbelles; v desetej grofica vku der Straten s polkovnikoin princem Lobko vicem.
Za pol milijona veselja iskrečim ocem bilo j<* ugodno, da so se kočije vozik; počasno. Grmeči „hoch" in „hurrah" klici spremljcvali so visoke osobe. V sredi „scliobiunske4* ceste stal jo krasen slavolok, postavljen od dunaj-skih predmestij. Na .iednej strani stal je napis z zlatimi črkauii: WillUommen! Na drugej strani: „Die Voroj-te Wiensta. Tuđi tu no tri do ograje in mosta grada „Schonbrunu" stalo je občinstva na tisoče in tisoče, glavu pri glavi.
Kočije peljalfi so visoke osobe do stopnic v grad „schonbi'unski" kjer so Štefanijo pri-čakovali cesarica, V« lerija, nadvojvodi in nad-vojvodinje. Do tega časa bil je dvor in vrt „sehbnbruuski" za ljudstvo zaprt. Zdajci se od-pro velika vrata in kar trumoma in v hipu nupolui se prostorni dvor pred gradom in vrt za gradom tisočimani ljudstva, vedno glasno pozdravljaj« visocega ženina in nevesto. V tem hipu stopiti Rudolf in Štefunija roko v roči na balkon pokloni zahvaljevajoč se pozdravom mivdužene množice.   Zopet trenotek neopisljiv!
Prva deputaciju, ki jo je eesurjevič se svojo nevesto v petek sprejel, bila je deputacija njegovih učiteljev na čelu njej dvorni župnik MayLT. Ta deputacija sprejeta je prva na izrečno željo cesarjeviča — od svojih učiteljev hotel je prva voščila imeti. Deputacija štela je 18 osob, namreč gospode: B-irtusz, Becker, Egger, Eschenbucher, Exoer, Hoch-stetter, Čeh Jireček, Lorenz, Menger, Leop. Neumann, F.-M.-L. Hheinliinder, Rimely, škof Ronay, Seissberg, Slovenec vitez Zhish-m a n i še dva druga. Večinoma so to vseuči-liščni profesori. Čestitki župnika Maverja od-govoril je cesarjevič sledeče: „Gospoda moja! Mnogoštevilnim čeBtitkam, ki jih o tej prilici prejmem od toliko stranij, srcu mojemu nobena nij bliže, kakor ona,   ki   mi  jo   prineso   moji
nekdanji učitelji, kuterih trudom za moje »z-obraženje imam toliko zahvaliti Sprejmite to zagotovljenje od Vašega Vam na veke hvnlež-nege učeoca". S vsakim udom deputacije raz-govarjal se je potem cesarjevič na najprijaz-nejši način.  —
Tu v Schonbrunmi ostane cesarjevičeva nevesta do dne poroke. Tu v Sebonbrunnu, sezidanim na povelje Marije Terezije, katere blagi duh vedno še budi nad Avstrijo, prebila bode velićastna nevesta bodočega Avstrije vla-darja prve srečepolne trenotke v sredi habsburške obitelji, v sredi za bodočo njeno zvezo 8 prvim sinom mogočne Avstrije vnetih pre-valcev. Milijoni src bije za njo, divno nevesto blažega Rudolfa; vsi narodi Avatrije vesele se velicega trenotka, ko bode ona 10. majnika izvoljenemu podala na veke roko ia srce.
Da bi ta ZTeza bila pohiti srete za nju i za  vse narode v Avstriji!
Telegrama „Slovenskemu  Narodu".
Brezice 10. maja. Vse mesto je z zpstavami ozaljšano. Včeraj zvečer je bilo razsvitljeno in nebrojno stevilo ljudstva je spremljalo godbo, ki je po mestu svirala. Denes je tiila slovesna masa ob uavzoč nosti   vseh   uradov   in  dostojanstvenikov.
IPtuj 9. maja.*) Navduseni slave ptuj-ski Slovenci v tukajsnjej čitalnici predslo-vesnost poroke Njiju visokostij cesarjeviča Budolfa  in  princesinje Štefanije.
Proslavljen je  cesarjeviceve poroke v Ljubljani.
Ljudska veselica „Sokolova na Kozlerjevem vrtu.
(Komu:.1!
„Sokolu je dolocil, da se imajo društva zbirati ob l/a2. na ćitalm'Skem dvorišči. Tja so prišli tuđi res vsi povabljenei se svojimi zastavami, — samo „turnerverein" je storil netaktnost, da nij hoU'l prestopiti eitalri'Škega praga  nego  se je  zbirni  v  kazinskej veži.
Ljudstvu se je mej tem /bralo im stotine pred čitalnico, po zvezdnem drevoredu in okolici. Ob 2V4.se je pričel sprevod pomikati s feitalniskegu đvorišfia veu na prosto, im colu ^Sokolova" konjica in mestna godba. V sprovodu ko bila društva tako-le imneščena: Prvi za godbo so stopali ljubljanski ognjcgasilci, res v prav velikem žtevilu ; za njinii pohiošte-vilno društvo veteranov, potem ljubljanski „ tur 11 v er ei nu z zastavo, katoliško roko-delnko društvo, čitalnica šentvidska. bizoviSkain šišenska vse pod svojo zastavo, fti t a 1 n i š k i lj ubljanski p e v iS k i z b o i in iiaposled društvo  „Sokol".
Tu moramo pa omt-niti o „Sokolu", du je takrut skazul res svojo moc: nad sedem deset „Sokolov" v popolnej „Sokolskej" opravi v novih klobukih je v vrstah po Stirje in štirjt skupaj sklepalo dolgo vrsto. Sprevod je šel ob kazini po kongresnem trgu skozi gospodske ulice črez Breg po starem trgu in mestnem. skozi špitalske ulice in slonove po dunajsks; cesti na Kozlerjev vrt. Ulice, skozi katere je sprevod se pomikal, so meščanje okrasil uže z zastavami, narodnimi trobojnicami. av-Btrijskimi in belgijskimi, črno-rumeno-rudečhni Koliko ljudstva je sprevod do Kozlerjevegž vrta spremljevalo, to preračuniti je bilo ne mogoče, vse je bilo na nogah, vsak je hote videti, kako narodna Ljubljana slavi važui do godjaj v našej prestolnej rodbini.
*) Za včorajŠnji list prekasno došlo.        Ur.
Xa Kozlerjevem   vrtu   se je na   hip   vse  ) zgostilo, da-si je  bilo   prostora   pripravljenoga   „ tuđi na travniku in   v   drevoredu   na   Cekino?  ii grad.     Vrt je bil  vrlo okusno ozaljšun in  uže  v vhod je storil na   vsacega prav dober vtis. Vse  £ v zastavicah  većinom narodnih.    Ob  strani  je  z stala velikanska smreka za plezanje, na katere   d vrhu so bili  obešeni  razni  dobitki   *,a   one,  ki   z bi priplezali  do njih.    G.  Kozlerji   so   olepšali   I vsa poslopja, pripravili  sedežev za  2500 osob, darovali 31  metroT visoko smreko   in  podarili   1 godbi  pive in so k splosnemu arangementu pripomogli, kolikor se je želelo.                              1 Ob tretjej  uri otvori program   slovesnosti   y tukajšnja  vojaška   godba s posebnim   maršem,   * komponiranim   za   poroko   cesarjevičevo od J.   ' Zelnerja.  Čitaluiški  pevski zbor pa  za-i#oje potem «voj niotto:  „Za domovje" in zbor  1 „Na noge braćo" !                                                ' A res obr-utlovalo   je vse   za   čitalniSkitn   1 pevskim zborom nastopivSi mešani zbor ši-   ( .Šenske čitalnice. Dvoje  je, kar je prozivalo to   1 zasluženo obfudovanje:  velika  i/urjenost   pev-   i cev in lepi glasovi šišenskih deklet   in   potem   I njih   narodna    nosa.    Bile   so   v   pecah.   ' Kisko krasna,   divna noSa  je  to,   kako velika Skoda, da se bolj  in bolj opušča, to se je raz-vidalo iz vtiaa pri vaeh poslušalrih, ko je zbor zapel:    „P r a 8 a 3,    ft e m u    d u    sem   S1 o-   i venka!"    Vrlo   primerno izbrana pesen,   narodna dekleta v narodnej  nosi  in z navdu^eno narodnim srcem! to je bil prizor, ki je ne samo jednemu iztisnil solzo iz o6esa.   —
(^b petoj uri se pripelje deželni predsed-nik gospod Winkler se svojo soprogo in hSerko. Streli iz možnarjev na bližnjem griči so nazimnili njegov prihod. „Sokol" se vstopi v vrsto z vrta na cesto ter naredi ulico. Ko visoki gostje stopijo \y. kočije in na vrt, bili so z groniovitimi „živio'-klici pozdravljani, a vojaška godbu zastiru cesar.sko himno, trobeu-tači raznih tlružtuv pa zatrobijo „genoiuuinar^'. Kmalu |)oten» priđe tuđi velečastiti g. dr. Janez Blei\veis se soprogo, navduseno po zdravlien in sprejet ter fmsl. S t u b t* n r a uch, ki se vsi posedejo okolo v to svrho pripravljene  in  —  zavarovaue miže.
Gospodif'ina   Rodetova   stopi   na   oder ter deklamuje   prolog  nV  dan slavnostne   poroke prevzviKeiie^ii cesarjevića Kudolfa in pre-svetle princesinje Št^faniji^ odLujizePosjakove. Čitalni^ki  pevski zbor nastopi.     Mili,   6a-i robni,   dasi   ne novi   glasovi   nam vdarijo    na vbo.   „Bodi zdrava, domovinu!''  Koliko-krat smo to prekrasno kompozicijo slišali! Ko-likokrat   občudovali  v   njej   nnstoi>ivAa   solista gg. Medena in   Puci h j» r j n !    Ali  nova   je, 1  vselej nova!    In   ob  tej   priliki so ta dva gospoda in ves  čitnlniški   pevski   zbor   prekosiu L  sami  sebe.   Kakor se je ta naša divna kompozicija, izvrševalu,  to  nij  veČ   diletantovstvo,    to ' je dovršeno!  In upliv te peaai se  je  pokaza! '  nu smrtnej  tihoti  po vrtu,   na  ličili vseh   po-1  slušulcev.     Ali naj zdaj   šc   dostavljam,   kako ; pohvalo so   želi   pevci 'i   da   so  se čuli burni >   klici: se enkrat, još, živio Meden, živio Puci-i  har? Še enkrat se je ta zbor ponovil in zop.'t !  z istim vspehom.
i           Tt-duj  pa se je pričelo uže bolj svobodno
■ razveseljevanje, plezulci so pričeli pJezati in • pogajati se za dobitke, marsikomu je izpodle 1 telo, ko je bil uže prav blizu zaželjenega cilja, - dokler se nekemu dečku ne posreCi priplezati 1 do vrha ia odtrgati si zlato jabolko. Se ve, ~ da ta nij ostal sam, že drugi so priplezali do vrha. —
Ob v4 na 8. se deželni predsednik gosp.
rVinkler poslovi in odide se svojo rodbino. ,Sokolu se zopet vstopi v dve vrsti do koiije n ob nj ej in moj navduSenimi „živio* klici šega nebrojno zbrunega obcin*tva odpelje se :. predsednik, s klobukom na vse strani po-draTljujoč, domov. Takoj m njim vrne ae pel lomov g. dr. Janez Bleiweis, iskreno po-dravljan od vseh stranij. „Sokol" mu je dal iastno .spremstvo.
Prvi pa so zapustili KozlerjVv vrt ljub-janskega „turuvereina" olani ob polusednu'j uri.
Loterija šišenske Čitalnict? imejoru pret'ej epih dobitkov se je j>o programu izvršila, k'odstvo tamošnje čitalnice je obljubilo iz*rt'-)Hiie številke razglasiti v „Slovenskom Na-oduu.
Še le ko se je zmračilo, videl   se je   vrt f pravej   krasoti:   povsodi   so   viseli  lampijoui, ueice,   pred   pivnico   transpuretne   slike   Njiju irelićanstev  in Njiju  vinokostij cesarjevioa  Uu loifa  in   princesinje Šteianije.    lltkote   so pokale in   lt*sketnle  na obnebji,   hengnličr.i   ognji in drugi   umetnlni   so   razsvitljevali   v   raznih barvah vrt.    II  koncu   veselice   je   pa pričelo ih'ževati a  nij  dolgo, tako da  so   vsa  društvu v  istem  rodu,  kukor so gori   prišla,   vrniti   se mogla okolo devete ure na vefcer zopet v Ljub-Ijuno, skozi ćelo mesto  v   čitalnico.    Tako  je slavil  ,,Sokol" z   vsemi  ljulil.i'tnskimi  društvi poroko cesarjeviču nastolnika ii:i   tak način, il-c more biti na svoj vspeh ponosen.
Domare stvari.
—   (Soareja   pri   dežt:lnt*m načelniku)   izvršila seje krasno   in vazueinu trenutku vrt dno.    V   lopo   okim'aiu'.j   dvorani   v pivem nadstropji sprejomala sta gospod de/.olni predsedi'ik  in   Ijubi'znjiva njegova gospa povab-ijono gostove.   Zasto|»ai>i  so   bili    vsi   tukaj^nji odliriii    krogi,   duhovdčina,   uridniAtvo   in  tud i plemstvo.    To zadnje je bilo prišlo bolj   pićlo, monda i.avoljo smrti  TurjiiAkeK^-    Moj    nav/.o-cnimi opa/ili smo  stolr.ega proAta /u|»ann, divi-zijoneria Stuhonrauchn,   generala Kellerja,   dr. J.inez Bieiweisn,  (komur se  ie  oil   vs»ih  stranij črstitalo k carskomu odlikovanju),  dr. Ztirniku, Dragotina   Deschumnnu,   dr.  S<;lireyj.-i   i. t. (i.
—   (Na J u r c i č e v u rakov)  polo/.iI se je tuđi   vonec z napisom:  Mirno po-ivaj!   Pluj r>. majnika   1881. Društvo „Slov<Mii|a"   na l)u-niiji položilo je ven«'C z napisom:  Slovenija na Diaia.ji    svojemu   či.sttiomu   udu    in    slavneinu pisatelju.   W številki od zadmega jjeteka vrinila se jr> v Jurf.ičev životopis neljuba nam pomota, da se je krstno ime sluvnega   uredniku Tom-ši^-a  niipačno nnznanilo.    Itil    j« A<it.ou,    a    ne Ivan, kakor se je ritalo v omonjencin životopisu !
—   (Feld marš allej te iiitut   Sehmi-goz  o   Kranjcih. ) K blagoslovljenju zastave tržaških veterimov  odšlo  je  tuli   iz   Ljubljane 10 veteranov se svojo zastavo.   Ko je fellmur-šallejtenant   Schmigoz   ogldloval   iu   prisel do Ljubljaiihuiov, reče prav glasno,  da  pi je ra-zumelo  vse spro.mstvo ■  ,, A to so Kranjci, verji-dt'l  od   17. pespolka, to je lirahcr polk,  to so izvrstiii vojuki" ! Spoznavši svojega tiokdanjega nadlovca   g.  Zirkelbacha   Ljubljančana,   ki   je okmčan z veliko zlato in veliko   srebrno   svetinjo za hrabrost, reče: „Vi  ste Henrik Zirkel-hach!"     In   v   navzočnosti   tisr>ćev   in   tisočev ljudi ga je geiiPral  objel in  poljubtl !
Restavracij a
v „prvem nurodnein   »lomu" daju »a «><! 1. jiinija t. I. nstprej  pod ilobrimi pokoji v najoui.    Niitaneiiejsi  po-roćila se izvedo pri podpisantun odboru Novomestn,  4. milja, 1881.
(261-2)                          Čitalniški odbor.
Potrtega srca naznanjamo pođpisani vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša prelj ubijena hćerkn, oziroma sestra
MIMIOA,
po dolgej umi-nej holezni, previđena ae sv. zakramenti za umirajoče, denes popoludne ob 3. uri v 17, letu svojo starosti v Gospodu zaspalu.
Truplo predrage nepozabljene se bode v aredo 11. t. m. ob ft. uri popoludne na domu, Velove ulico št. (i blagoslovilo in potem na pokopališeo pri bv. Krištofu pre-peljalo.
Sv. maše zadušnicu brale se bodo v raznih cerkvah.
Predrago ranjko priporocatuo vBem v blag apomin.                                         (,270)
V Ljublj a ti i, ».maju 1881. JoNip HiiNHr,
O.'t'.
Ilurta KiiMur9 roj. l*l«*iw4»I»Hovu,
I                             mati.
JoNtp* Anton,      Ucrta, Anica, Ivica,
brata.                         sestre.
°mr Zahvala, ^n
Gospodu Jul. pl. Triikoczy-|u> lekarju v Ljubljani.
Nij ga boljšega sredstva in zdravila zoper rev-matizetn, trganje po udib itd. kot vaš ,,C'vci zoper prolili (<«i«;litKCiHt) |»o «lr. ^lalići**. l'rep. ićan Beni topi iz lustne skušu je. Prehladil soin se naniree o. februar ja tega leta tako budo, da som bil v velikoj nevarnosti zboieti na pljurab. Imel sem pa k sreći vaš ,,cvct zoprr proliti** doma in u tem umu si zveeer prav dobro udrguil prsi. Drugi dan setu pa bil popolnem zdrav, tako da nij som eutil prav no-bene bolečine već. Poinagal mi je tuđi ta lek, ko m < je zarad preblajenja budo trgalo po glavi. Tuđi drugim Ijudem v naftej tari in okolici ,e pomagalo to olje. Prav toplo pi'.poročani ta evet vsem, ki imujo enake bolezni, posebno pa Se svojim pree. gg. duhov -nim »obratom. Prepričan som, da jim lio gotovo pomagalo, /eleti hi bilo, da si ta „evet" preskebe vsi lekar j i na Kranjskom.
V Predo.slj ih pri Kranji, »j. maja 1881.
(266—1)                                        dub. pomoćnik.
Zalivala.
Prijetna dnlžnost mi je javno zahvaliti se iskreno dr. Vli. rciifljii <iir«'t;oriču uulaJMeuui), ki me je zdravil v moj ej budej bolezni iu ko seni si kolono izpahuil. Zahvaliti se mu moram tetu bolj, ker poleg tega, da si je nevtrudiio pri ade.al moje tmlerine ublažiti, združuje to prizailevanjo Be sočutjem, ki vaa-keinu bolniku toliko dobro stori.
l'reverjen, da ne svojiuii zdravni&kimi vednostimi in fle svojini elovekoljubniui prizadevanjein vsakemu poinoei išeoeo.mu rad služi, morem čestitega gospoda dok tor ja vsakemu najtopieje priporočtti.
(2«9)                                     Alojzij Ruda.
Vino na prodaj.
Helo \ino od 1H8O. 1. gld. 11.f>'\ 1K7S). i. gld. 14, 1875. 1. gld. 11», rudeee vino po gld. 14, pravi »livove« gld. 4y, pravi tropinovec. gld. .Ti prodaja po hekto-litrih od ptujskega kolodvora netto kasa
•I.   ltlV'bVHI»ll<l,
(265—1)                        v l'tuji na Štajerskom.
Zaloga vina.
Piav dobro dolenjsko vino od leta 1880 rumeno po 7 gld., riidtiću po 7 gld. 50 kr., staro vino od leta 1879 rumeno ali rudečo po 8 do 9 gld. avstrijsko vedro prodaja
(268-i)                     -A- Cvenkelj
v He vniei  ilJelite-mvald). Naročniki naj lastno posodo poslati  blagovolijo.
\ Zahvala in priporočilo.  I
^          Udauo podpi»an:i se najsrćneje zahvaljujem   fc
A   za izkazano   mi zaupanje,   katero   seiu uživala   ^
j   v gostilni ,,i»rl Oolobčekn'*.  — Naznanjc-   *
^   vaje,   da sem prevzela dne H. t. m. gostiino   m
i „pri severnej zvezdi", J
4            („zum Polarstern")           ►
^         nu, vojjlu .|ii«l<>vh1c<*   iili<**»,        ^
^  |)rosim slavno   obćinstvo,   naj   mi  blagovoli še  w
A   v novoj gostilui staro zaujianje obraniti ter se   k
^   priporoeatn   za   mnogobrojni   obisk.   —   Tof.iin   JT
^  dobru vinu in Ko*lerj*"vo  carsko  pivo  r
A   ter   sem   zmiroin   preskrbljena z okusniini Je-   ^
J.   «1111. — Sprejemain tuđi naročila na VMaUriu-   F
^   ujo hrano po nizkej  ceni.                                p
^                          Sč spoštovanjem                          ^
4 (271—D          Marija Wernik.    ►
Zahvali e.
Javno moram se zahvaliti za popolno ozdravljenje mo.je soproge, ki je trpela za zlato žilo, krčem v želodei in jej jed nij pif v nič dirala.
Vsled teh boleznij je postala čisto melan-holična in mislila je le na svojo smrt.
Delj časa je rubila potem Morisonove pile, slast do jedi in zdravje se jej je povrnilo, in zdaj je popolnem okrevula.
V  Lvovu   sem   neke^a  osem   let   staroga dečka,   ki bi imel za kozaini vid izgubiti,   po-popolnem ozdravi!.                                  (158—4)
V  Krajevei na Galiskein.
Anton Popiel, grašak.
Nedavno sem nekega bolne^a, ki je imel šen na nogi in nekega gospoda, ki jo bil hudo bolan za vodenico, popolnem ozdravil.
Dob.                                          Godrinski.
Morisonove pile me uže 30 let vzdržujejo pri ?ivljenji; star spm zdaj 90 let, sem u>.e mnoge k temi piiami ozdravil, ki so mi zaupali in so vstrnjali.
Tur.....                          Przyjemska.
Umrli t LiulilJani:             Duna^ska bor2a"9 maja
3.  maja: Josip Jurčič, ured-   ^noJa! df; d,o]? v ^ovcih  .   .   78 gld. 60     kr. nlk .Slovenke«* Niroda«;37 let,   tnotai dra. dolg v srebra    .   .   .   ^8    ,   90      „
na Oleilališkej stolbi st.'), za po-   , il? !-'    »i.......^         o-        n
manjkanjem krvi.   - Franc Pelko.   «»60^«. posojilo                 ...1^2,20       „
t\ek'l sin   1 mesee   v Streliških   Akci)e ljaroane banke.....8n3    -               »
dekle siu,  1 mesec,  ^treliSkih   Kređitne akc,je.......355    ,   50       „
uhcah st. 4, za hozjastjo.               t...,,...         j                                  117         qa
4.  maja:  Ana Zobec, šivilja,   }}"™1..........Uq    -   ™       -
60 let, na Marije Terezije cesti   f,dP01-   ;.".........:    »    Jf       «•
St U, » preoo vodenica.              dVSv™ ma'ke '.   \   ]   \   \   \   \   »7    \   45      !
Dr. Sprangerjeve
kapljice za zelodec,
priporočano od zdravntSkih avtoritet, pomaiRajo takoj, će ima ćlovck krč v želo<lci, migreno, feber, štipanje po trt-bnhu, zaslinjcnjo, slabosti, ćo ga glava boli, čc ima kn* v pr ih, mastno zgngo. Telo se hitro sčisti. V brani«trjih razpnati bolezensko tva-rinp, odvajajoč črvc in kialino. Davici in tituau vza-niojo VBO zlobnoHl in vrofiino, će se zavživajo po '/t žlk'kc vsako tiro, ter varnjejo nalezljivosti. (Jlovuku <liši zopet jed, će je imel bel je/ik. Naj se posknsi z inajlumim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdra-vilo, katero protlaja lekarnur g. J. Nvol»o«la v Ljubljani, a flaeon .'J0 in 50 kr. av. veij.             (217—4)
Les na prodaj.
Dne 16. maja rlopoludne ob 0. uri se bode na kolodvoru v •Jck*ickiiic*ali na (Jorenjskem blizu žag !X(»O   lepih   velikih   wmr€»Kovili
IiIocIjpV dražbeno proti gotovomu denarju prodalo. Vsi oni, ki bi radi kaj kupili, povab-Ijeni so uljudno.
Anton Treun,
(207,                  župan   im Savi  pri Josenicah.
V naj em se da
pri hv. Krizi poleg itoHlaufeviee nasproti župnoj corkvi   kratii»rNlct4    protlujalnicu^    priročen
maKaciit in tuđi je«lnn Moba z vho opravo; v najuin se da ta pro<lajalnica neozenjoneinu kupčevalcu na tri leta ali tuđi za veo časa, če st! dogovori.
Andrej Stritar,
posestnik pri sv. Krizi pri  Kostanjevici (163—2)                          na Dolunjskem.
l'odpisani uljudno naznanja p. n. obrinstvu in. čest. gostom, da je od s°9Pc VVolfove prevzel staro-znano gosti Ino
„pri !®koiB©tSvy**,
<l><> domaće  >t<>5«iiii)
v kolodvorskoj ulici in zsigotavlja, da bo vedno skrbol /.u dobro pijaco, okuana in cena jedila, itak za čedue pasttzerske  sobe.
Zahvaljevajo se ob enern za njemu do sedaj iz-kazaiio zaupanje v prt'jfincj krčmi na hv. Petra cesti, priporof.a se v mnogobrojno pohojevanje.
Ignacij Cenkar,
'JHO- y>                                               gostilničar.
Mazač,            KA a| f     V\\Clv\       I       ™°W
slikar n;i|.isov,             ilUUll     JJMU11,       £   oljiuilih brv,
1       Ljubljana, Marijin trg,    laka in
lakirar.                           v.                                       firneža. t_________^    }>olcg iraiHiskaiiskt^a mostu.     ^_________o
■                   Bolnim na prsili in pljućali 1
; Wilhelmov snezniski zelisčni alop ;
od f^ruiic lVilli«kliu», lekarja v Neuciikirclienu (I).-A.).
Uže 2a let zoper bolezni organov  za  dilianje zoper pr>'hlad v
■   jnbelku in duAnikovih  vt'jic,  zopi'r duSljivi  kaSelj,  hripavost iu zoper   ' B   mnogo družili boleznij  v  vratu in v prsili od iiiijvečjega uplivaiija in   i
zdrav ilstMUie mori. Ta Bok jo posebno oinenjati kot prezervativ, kadar
■   je uii'Kla ali h1iiI»o vreme. — Ker  ima jako  prijeten   okus,   zato   ' a   je otrokoin    korišten,   potrebi-u   pa na pljučuh bolnim   ljudem;   ravno   i
tako tuđi pevcein in  govornikom,   c'e  mumijo ćisti'ga glasu ali čo so
■   hripavi. — Več spričeval potrjuje zgoraj navedeno. — V steklenieah   '
■   P*> Sld 125 »■ v-                     Dobiva se:                                                     i
■                                   V I^jultljniil:  l*<*lor l^HMKiiik.                                i V Urotili E v ge n S c h r o p e 1, lekar.  V Gradei J. P u r g 1 e i t u e r, lekar,   , \X eud. Trnkocz y, lekar. V Kranji Karei Šavnik, lekar. V Ma-
■   ritiiiru A lojzij (Juandest, lekar. V Mt'tliki Fr. Wacha, lekar. V   ' Novini mostu l»<un. Kizzoli. lekar. V/a^ivliu Si g. M i 11 bach , lekar.   ,
P. n. občinBtvo naj zahteva izrećno zmirom "Wilhelmovega ,
■   snežniskega zeliškega alopa, ker pravega satno jaz prideljujem in ker
■   bo izdolki,  nahajajoči ae pod. imenom Juiij Bittnerjov sneznišk zelišk   i alop slaToo poturejeni, pred katerimi jaz poseTono svarim.          i.lO—8j
Plzensko pi^ro
iz  uieMČaiiHke  pivovame  v   Plznu  v  originalnih  poaodah  a IH gl«l. SO kr. hektoliter  in  v   steklenicah  po   16   kr. iz zaloge v  Građci   priporoča  udanl
F. SCHEDIWY. Gradec, Annenstrasse 35,
(255—2)                                                                                                  glavna zalogu iiies.^nske  pivovarne v Plznu, ustan. 1842.
Izdatelj  in urednik Makso Armifc
Lastnma m tisk „Narodne tiskarne".