Poštarlna plačena u gotovom

tj Zagrebu 2. septembra 1938.

Pojedini broi Din !.—

God. X. Broj 35.

Uredništvo i uprava
ZAGREB, MASARVKOVA 28a
Telefon 67-80
Uredništvo in uprava
za Slovenijo in slovenski del
Julijske Krajine
LJUBLJANA, Erjavčeva 4a

ŽIVIO KRALJ PETAR II
KARADORDEVIČ !

GLASUO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH EMIGRANATA II  JULIJSKE KRAJINE

ŽIVIO KRALJ PETAR II

ŠESN AESTI RODJEND AN NAŠEGA KRALJA

Njegovo Veličanstvo Kralj Jugo¬
slavije, Petar II, sin Viteškog Kralja
Ujedinitelja i unuk Kralja Oslobodio-
ca, navršava 6 o. mj. petnaestu godi-
nu života. Roden u Beogradu 6 sep¬
tembra 1923 godine usrečio je Kra¬
ljevski Dom i cijelu Jugoslaviju, koja
je u prvijencu svoga Kralja vidjela
zalog sretne budučnosti, napretka
i simbol svoga jedinstva. Cijela Ju¬
goslavija je srdačno pozdravila svoga
budučega Kralja koji če nastaviti
slavnem tradicijom Doma Karador-
deviča Muči stopama svojih slavnih
predaka: legendarnog Karadorda, Pe¬
tra I Velikog Oslobodioca i Aleksan¬
dra I Ujedinitelja.

Danom 9 oktobra 1934 godine ka-
da je Kralj Mučenik dao i Svoj dra-
gocjeni život za svoju zemlju, postao
je mladi jedanaesto-godišnji Prije-
stolonasljednik Petar Kraljem Jugo¬
slavije. Naslijedio je veliku državu,
ostvareni san mnogih pokoljenja od
Stevana Nemanje i Dušana Silnoga,
Ljudevita Posavskega i Kralja Tomi¬
slava, Tvrtka Bosanskega i bezbroj
drugih velikana koji su imali za cilj
da postignu ono što je postignuto
pod Vladom Kralja Petra I Velikog
Oslobodioca i Regenta Aleksandra —
oslobodenje i ujedinjenje Jugoslave-
vena.

I mladi Kralj, kojega je teški uda-
rac zadesio u tudini gdje je poslan
da se u najboljim zavodima upozna
sa svojim vršnjacima i stekne što
savršeniju naobrazbu, pohrlio je u
Svoju Jugoslaviju, da se u zagrljaju
Svoje Majke isplače s bračom i s mi
lijunima užasnutih i satrvenih poda¬
nika. U danima največe žalosti i da¬
nima največeg i najtežeg ispita za
mladu državu, novi Kralj Jugoslavije
osjetio je, za uvijek, koliko narod u
najširem i najljepšem značenju ri-
ječi — narod voli Njega, Sina volje-
nog Oca Mučenika. Kod odra mučki
ubijenog Kralja mogao je mladi
Kralj da najbolje upozna Svoj na¬
rod, čvrstoču, sigurnost i nepregled-
nu unutarnju snagu ujedinjene Ju¬
goslavije.

Još vrlo mlad, Petar II Karador-
devič u prvom teškom času Svoga ži¬
vota, u prvoj ličnoj nesreči i velikoj
žalosti, bio je dovoljno star da osjeti
svu veličinu žrtve i svu ljepotu i če-
ličnu čvrstoču Jugoslavije. I tako je
mladi Kralj ušao u historiju s veli-
k‘~' dokazom odanosti i nepatvore-
nih osječaja milijuna vjernih i u
vjernosti prekaljenih Jugoslavena.

Jugoslavija stvorena žrtvama, krv-
Iju i stradanjima, kroz ratove, povla-
čenja i pobjede, prihvatila je mladog
Kralja sa svom onom ljubavlju koju
su odgojila stradanja, žrtve i bol.
Kralj Petar II je naslijedio ne samo
Krunu Petra I i Aleksandra I, nego
i Ijubav, povjerenje i poštovanje,
koje je Njima darovao Njihov narod
kao najljepši dar. I oboružan tim
bogatstvom pod brižnim nadzorom
svoje Uzvišene Majke, Nj. Vel. Kra¬
ljice Marije i Nj. Kr. Visočanstva
Kneza Namjesnika Pavla, sprema se
mladi Kralj da 6 septembra 1941 g.,
ka-*- navrši osamnaestu godinu ži¬
vota, preuzme Kralj evsku vlast nad
sačuvanom Jugoslavijom.

Svaki korak, svaki uspjeh, svaki
dogadaj iz života svoga mladoga Kra-
Kralja prati s ljubavlju Njegov na¬

rod. Prati s dubokim poštovanjem Kralj Aleksandar je uputio Svoga Si-
prema Kralju, prati s radosnim odo- na u pravcu koji je mogao samo da
bravanjem mladom, uzornom nara- mu koristi i da ga približi narodu,
štajcu, prati osječajem iskrene očin- Dodijeliti budučem Kralju iste duž-

ske brige, koja izvire iz svijesti da je
mladi Kralj ostao bez Oca zbog nas,
koji je dao i život za Svoj ideal. Od
prvih vijesti, od neopisivog oduševlje-
nja na 6 septembra 1923 godine, ka-
da je topovska grmljavina javila ro-
denje budučeg Kralja Jugoslavije, od
radosnih svečanosti krštenja malog
Kraljeviča, ko j emu je kumovao voj-

nosti kao i ostaloj djeci Jugoslavije,
značilo je približiti Ga narodu iz ko¬
jega je ponikao; ukinuti prednosti
kojima su obično okruženi prinčevi,
značilo je dati mu veliku pouku
ozbiljnosti i potpomoči formiranju
karaktera, te najvažnije vrline jed-
noga Kralja.

Upustva Kralja Aleksandra do¬

voda od Torka, dar~šnji Kralj Veli- siovno su izvršena. Kralj Jugoslavije

je svršio osnovnu školu za vrijeme od

ke Britanije Buro VI, od prvih riječi

i koraka, pa do danas, život Kralja
Petra II je uzoran primjer savršenog
i strogog odgoja. Od ranog djetinj-
stva je Otac naviknuo Sina da tačno
i do kraja izvrši svoju dužnost. Ispu-
niti dužnost je prva briga Kralja Pe-j
tra II. Radom i čeličenjem volje is-
punjeno je bilo i djetinjstvo budučeg
vladara. Otac ga je spremao pazljivo,
zaljubljeno, ali strogo za visoku ulo-
gu. koju su svi Njegovi preči vršili sa
puno uspjeha i slave. Kada su došle
godine za školu odredio je bio Kralj
Aleksandar:

»Petar treba da radi isto kao i
Njegovi vršnjaci i školski drugovi. Ne
može biti iznimke nikakove vrste u
Njegovu korist, zato što če On jed-
noga dana stupiti na prijestolje!«

Na taj način, u svojoj dalekovid-
nosti o kojoj je dao toliko dokaza,

četiri godine, po osnovi koja je pred¬
videna za svu jugoslovensku djecu. U
koliko je učinjen neki izuzetak, to je
bilo samo povečanje, pošto mu je na-
! metnut dopunski rad, da bi mogao
steči mnogobrojna i različita znanja
za teški poziv Kralja. Tako je naučio
četiri strana jezika: francuski, en-
gieski, njemački i ruski. Posebna paž-
nja je bila posvečena torne da stekne
što je moguče potpunije poznavanje
jugoslovenske nacionalne historije i
histerije slavne Dinastije kojoj pri¬
pada.

Za vrijeme svojih študija mladi
Kralj se uvijek isticao kao dak koji
potpuno zadovoljava svoje profesore.
Vrijedan učenik nije pokazivao samo
Ijubav prema radu, več i veliku la-
koču u učenju i značajan dar opaža¬

nja. Tokom Svojih študija On je po¬
kazivao naklonosti za učenje fizike i
historije Jugoslavije.

Pošto je završio osnovnu školu,
Kral jPetar je poslan u Englesku, u
College Sandride, da tamo nastavi
svoje školovanje. Stigao je u College
u septembru 1934 god., jedva dvade-
setak dana prije groznog marseljskog
zločina, koji Ga je lišio Oca, i koji je
Jugoslaviji otrgao njezinoga Velikoga
Kralja. On je saznao za tragični do¬
gadaj sutradan, 10 oktobra, i cdmab
je krenuo natrag u Svoju zemlja
gdje je več bio proglašen Kraljem.

Čim se vratio u Svoju zemlju,
mladi Kralj Petar II nastavio je da
vodi život, koji je kao i ranije bio is-
punjen marljivim radom. U očekiva-
nju da preuzme efektivno vršenje
kraljevske časti, što prema jugoslo-
venskome Ustavu treba da nastupi o
Njegovom punoljetstvu, a to če reči
kroz tri godine, On radi na pribav-
Ijanju znanja koje če mu dozvoliti
da dostojno izvrši Svoj veliki zada-
tak.

Kakovom se ljubavlju i marljivo-
šču N j. Vel. Kralj sprema za Svoje
dužnosti vidi se i po torne što je ove
godine završio četvrti razred gimna¬
zije odličnim uspjehom i kao odličah
dak bio je osloboden polaganja male
mature.

Mladi Kralj Petar živi okružen
nježnom ljubavlju Svoje Uzvišene
Porodice i cijelog Svog naroda i u
društvu vršnjaka iz svih društvenih
slojeva pod vodstvom posebnog gu-
vernera i izabranih nastavnika na¬
stavlja Svoje gimnazijske študije. Ži¬
veči zajedno sa Svojim vršnjacima iz
cijele države i iz svih društvenih slo-
jeva, mladi Kralj več zarana upo-
znava cijeli Svoj narod direktnim
kontaktom.

Na ljetovanju sa svojom sokol-
skom vrstom u logoru, čeliči tijelo u
zdravi ju, s radostima igre i vježba-
nja, ali u disciplini sokolskoga odgo¬
ja jednakosti i bratstva. On, kojega
je Otac postavio za Starješinu Soko¬
la Kraljevine Jugoslavije, živi sokol¬
ski, redovito vježba sa svojim drugo-
vima zimi na Dedinju, a ljeti u lo¬
goru pod vodstvom izabranog sokol-
skog prednjaka.

Njegov je dan ispunjen radom po
točnem rasporedu, ali uveče poslije
večere, kada završi Svoje zadače,
Kralj Petar II provodi veče sa Svo¬
jom Majkom i Svojom bračom. Nj.
Vel. Kraljica Majka upravlja pleme-
nitom Svojom dušom Njegovim mar¬
ljivim i displiniranim životom u po-
rodičnom krugu. Svojim vrlinama su-
pruge i neuporedive Majke, zaslužila
je Kraljica Marija poštovanje i obo-
žavanje cijeloga naroda.

želja je cijele ujedinjene Jugosla¬
vije i svih Jugoslovena u granicama
i izvan granica države da ovo savr-
šeno spremanje Kralja Petra II hu¬
de i sretno dovršeno. Da bude sretan
On i Njegov Dom, da u Njihovoj sre¬
či i napretku bude sreča i napredak
naroda i zemlje i da unuk Kralja
Oslobodioca i Sin Kralja Ujedinitelja
bude Kralj napretka i sreče u velikoj
i močnoj Kraljevini Jugoslaviji,

živio naš Kralj Petar II!

živio Kraljevski Dom Karadorde-
viča?

STRANA 2.

»ISTRA

8R0J 35.

XIV. KONGRES NA RODNIH MANJINA

Referati dra Wilfana i dra Besednjaka — Rezolucije — Sezdeset-

godišnjica dra Wilfana

če nista da zna. Na to razmimoilaženje Drugog dana zasijedanja održani su
u pitanju prava narodnosti treba uvi- slijedeei govori: Pretsjednik dr. Wil-
jek pokazivati. Evropski kongres narod, fan otvorio je zasijedanje. Iza toga go-
manjina ima uvjerenje da če mu poči vorio je Sen. dr. Zalosetzkyj  o po¬
za rukom objasniti javnosti da se ove ložaju manjina u poslijeratno vrijeme.

UR. JOSIP WILFAN

25  o. mj započeo je u Stockholmu u
Švedskoj XIV Kongres narodnih manjina
pod pretsjedanjem dr. Josipa Wi!fana. Na
14 kongresu zastupane su ove narodne ina-
njine:

Madžari iz Jugoslavije, Rumunjske i
Cehoslovačke, Nijemci iz Danke, Estonije,
Letonije, Poljske, Rumunjske, Čehoslo-
vačke i Ugarske, Hrvati i Slovenci iz Tre-
čeg Reicha, Švedi iz Estonije, Hrvati i Slo¬
venci iz Italije, Ukrajinci iz Poljske i Ru¬
munjske, Rusi iz Estonije. Litve, Letonije,
Poljske i Rumunjske.

Kongres je otvorio dužim govorom dr.
Josip VVilfan. On ističe svoju veliku ra¬
dost što ovogodišnji kongres zasijeda baš
u Švedskoj. Pozdravlja ponosni grad i
očaravajuču zemlju i zahvaljuje svima koji
su se odazvali pozivu. Osobito zahvaljuje
Visokoj školi, Pravilom fakultetu, slušate-
ljima, zastupnicima javnog života, upravi
i štampi. Osobito hvali direktoru g. Tun-
bergu koji je ustupio prostorije univer-
ziteta. Nato se pristupilo zasijedanju. Za
pretsjednika izabran je dr. Wilfan, za
potpretsjednike gg. Szuello, Pelensky. Pohl,
dr. Schmidt-Wadder, prof. Kurtschinsky.
Za pretsjednika komiteta rezolucija izabran
je Baron Josika, a za pretsjednika orga-
nizacionog komiteta Graebe.

Uvodni govor dr Josipa Wilfana

Nato je iznio dr. VVilfan slijedeče:

Ovogodišnji kongres zasijeda pod po-
sve naročitim okolnostima. U kongresu su
sve narodne grupe jednako vrijedne kao
što mora uvijek- biti. U internacionalnoj
politici, nasuprot, vlada led ranga. Neke
grupe su u pozadini, o nekima se ne go¬
vori gotovo nista. Javlja se pitanje kako
da se nadju ljudi iz različitih položaja
skupa u opčoj organizaciji. Gdje je veza?
Nato se može reči da je nužda održati
zajednicu kojoj se pripada, n ju upotpuniti
i razviti je. Narodnost, govor, tradicija i
ostala kulturna dobra su vrijednosti koje
se moraju održati. To je nasljedstvo otaca
koje se hoče obraniti. U tom ljudskom in¬
stinktu leži veza koja sve te grupe pribli¬
žuje i vodi u borbu za isti cilj. Ovdje se
ne govori o pojedincu nego o skupnosti.
Evropski kongres narodnih manjina je or¬
ganizacija u kojoj se ta borba iznosi. Pret¬
sjednik posvečuje nekoliko riječi grupama
koje ili nijesu htjele ili koje niiesu mogle
prisustvovati kongresu. To su u prvom
redu Katalonci, Baski i Galicijani iz Špa¬
nije. Ove grupe još pripadaju kongresu, ali
ipak nijesu danas prisutne. Temeljno na¬
čelo kongresa je da se u unutarnje poli-
tičke prilike ne miješa. Stoga ne treba o
ovim grupama govoriti. Usprkos toga želi
' pretsjednik da se za patnje narodnih ma¬
njina nadje riješenje takodjer i u Španiji.
Manjkaju dalje Poljaci, Dancu Lužički
Srbi i Litavci. Na prvoj konferenciji bili
su još tu Poljaci iz Njemačke. Danas ni¬
jesu više članovi kongresa. Uzrok torne je
pitanje Friza u Schleswig-Holsteinu. Kon¬
gres je to pitanje sa svih strana ispitao.
Poljaci, Danci i Lužički Srbi istupili su
iz kongresa a da nisu dočekali rezultate
toga ispitivanja. U godini 1933 istupili su
'takodjer Židovi. Oni su ostavili kongres,
jer se protivio napadanju protiv pojedinih
država. Kongres se ne sastoji iz emigra-
nata koji protiv pojedinih država ratuju,
nego od svijesno odgovornih ljudi koji se
zalažu za poboljšanje stanja svoje nacije.
Židovi su zahtijevali osudu zemlje koja
im je uskratila pravo boravka. Taj zahtjev
je kongres, da ostane u skladu svojih te¬
meljnih načela, morao otkloniti.

Pretsjednik izvodi dalje da je_ mo¬
ralna dužnost svakog naroda očuvati
svoju nacionalnost, ali i svaki narod
ima dužnost poštivati susjede i njihova
narodna prava. Uzrok zategnutosti u
nacionalnim pitanjima je činjenica da
se ovdje još uvijek po dvostrukom mo-
ralu m j eri. Vlastiti narod cijeni se i
podržava u svima okolnostima, dok se
o narodnim pravima drugih naroda ne

nepravednosti ne ce moči trpjeti.

Ljubimo svoj narod, ali poštujmo

takodjer druge narode. To su te¬
meljna načela kongresa.

Kongres se sastaje svake godine jed-
nom, on donosi rezolucije koje imaju
jedan cilj: Poštivanje narodnih prava!
Takodjer se ne če ni danas nista bitno
novo pretresati. Savjetovat če se kako
da se pravo u poj edinim državama ra¬
zvije, da se život pojedinih narodnih
manjina regulira. Iako ugovori o zaštiti
manjina danas pripadaju prošlosti, zna-
če oni u životu evropskih narodnih ma¬
njina ipak nešto novo i dugo če još
djelovati. U njima je formuliran mini¬
mum zahtjeva manj inskih prava. Ti
zahtjevi ne mogu nestati iz pamčenja
čovječanstva. Jedan početak je učinjen.

Šilom, zapovjedju i oružjem ne mo¬
že se problem narodnih manjina
riješiti.

Problem narodnih manjina postoji več
stolječima samo ne u današnjoj formi,
tek poslije rata dobiva znamenje koje
ima i danas u životu evropskih naroda.

Posmatranje problema narodnih ma¬
njina zahtijeva nužno i bilancu. Iz to¬
ga če nastati rezolucija. To je put ko-
jim kongres upoznava javnost sa svo¬
jim željama.

Nepoštivanjem narodnih prava do-
lazi mir u opasnost. To nije prijetnja,
to je posve tri jezna tvrdnja. Pri j e rata
več je to pitanje nosilo u sebi klicu ra¬
ta. To pitanje bbradit če pojedini re¬
ferati napose.

Pojedini delegati ostavit če ovu zem¬
lju sa čuvstvom da im se posrečilo, da
su u kultiviranom narodu dobili prija¬
telja u borbi za pravicu i mir izmedju
pojedinih naroda.

Iza toga je dr. Engelbert Besednjak
održao slijedeči referat:

GOVOR DR. E. BESEDNJAKA

POLITIKA PREMA NARODNIM MA'
NJINAMA POSLIJE RATA

U početku svoga govora je predavač
ustanovio da problem narodnih manji¬
na nije novijega datuma, več da je taj
problem i prije rata uznemirivao Evro-
pu. Kad je svjetski rat bio završen i
novo podijeljena Evropa zapcčela svo¬
jim životom, uvidjelo se da treba i u
mirovnim ugovorima uspostaviti razna
csigmanja za pojedine narodne manji-
ne. Medjunarodna zaštita manjina bi-
jaše donesena u obliku ugovora o za¬
štiti manjina i Društvo naroda bijaše
postavljeno za pokrovitelja narodnih
manjina. Lojalno sprovodjenje ugovora
za zaštitu manjina moralo je donijeti
več potrebno olakšanje u tom pitanju.
Ono bi trebalo dati jamstvo da pitanja
narodnih manjina prestanu i da se te
probleme pretstavi kao internacionalne
izvore opasnosti.

Nažalost politika prema narodnim
manjinama poslije rata pretrpjela je
slom usprkos svih internacionalnih ga¬
rancija. Ta politika dovodi pomalo na¬
rode na stanje koje je u tom pogledu
bilo prije rata. Niti jedna država koja
je preuzela obavezu o zaštiti narodnih
manjina nije se držala preuzete oba-
veze. Još mnogo manje su učinile za
narodne manjine one države koje nisu
bile preuzele te obaveze. Jedna mala
statistika može da nam pokaže kako se
Društvo Naroda odazvalo svojim dužno-
stima prema narodnim manjinama koje
su mu bile povjerene. Od 852 tužbe koje
su bile »odnesene Društva Naroda iz¬
medju 1929 i 1936 samo ih je 5 riješeno.
Sve ostale su svršile »ad acta«. Bez
pretjerivanja se može ustvrditi da se
Društvo Naroda u svim tim spornim
pitanjima stavilo na stranu onih koje
su manjine optužile. Posljedica toga
bila je potpuna sabotaža ugovora o za¬
štiti narodnih manjina i sve veče i vede
ugnjetavanje manjina. Ovakav položaj
tog medjunarodnog problema narodnih
manjina pretstavlja danas evropski iz¬
vor opasnosti. Ne mora se posebno na-
glašavati da brzo rješenje tih pitanja
u smislu zahtjeva narodnih manjina
U protivnom slučaju može taj problem
stoji u interesu svih evropskih država,
dovesti do tcških zapletaja.

G. v. S z u e 11 o« (Madžar iz Ceho-
slovačke) govorio je o istoj temi.

Werner Hasselblatt  (Nijemac
iz Estonije) naglasio da su svi otpori
evropskih narod, grupa u cilju održanja
njihovih životnih prava.

Baron v. Josika  (Madžar iz Ru¬
munjske) govorio je o opasnosti da se
poremeti mir neuvažavanjem narodnih
prava.

On naglasu je da nepodnosljivo stanje
narodnih manjina pruža opasne moguč-
nosti sukoba.

Dr. Schmidt Wodder  govorio je

0 narodniin odnosima skandinavskih dr¬
žava i upučuje na to da Evropa od tih
zemalja mnogo toga može naučiti. Mirni
medjusobni život mora biti uzor cijeloj
Evropi.

Dr. Mari  tez  a k, Ukrajinac iz Polj¬
ske iznio je još jednom zahtjev narodnih
grupa za njihova životna prava.

Dr. David,  Nijemac iz Cehoslovačke
iznio je u kratkom govoru, da samo
stroga disciplina narodnih manjina i
evropskih država može otkloniti sukobe.

Probst Pohl,  Šved iz Estonije, go¬
vorio je o temi: »Nacija i religija« i upo-
zorio na značenje religije za održanje
narodnosti.

Zaključni govor izrekao je pretsjednik
Dr. VVilfan.

REFERAT Dra JOSIPA WILFANA

PITANJE NARODNIH MANJINA D
DANAŠNJOJ POLITIČKOJ ZATEG'
NUTOSTI

Čim bi došlo do rata — narodi da¬
našnje Evrope čini se da su zaboravili
sve muke posljednjega rata — nanovo
če doči do sklapanja mirovnih ugovora

1 u tim ugovorima če se pokušavati rije¬
šiti pitanje krivice za rat paragrafima i
potpisima a valjda če ostati isto tako
neriješeno kao i posljednjeg puta. Mo-
žda če tada u jednom ili drugom para¬
grafu stajati da je rat izbio zato što je
neka narodna manjina bila ugnjetava-
na i jer se nisu održavali ugovori o za-

Dr. ENGELBERT BESEDNJAK

štiti manjina, Pobijedjena država mogla
bi se pozvati mcžda na to da je jedna
ili druga pobjednička država još gore
pcstupala sa svojim narodnim manjina¬
ma. Ja mislim da bi jedna rezolucija, u
smislu da če tlačenje narodnih manjina
prouzrokovati rat, bila jednostrano pro-
sudjivanje tog pitanja. Ja mislim da mi
naglasimo samo tu tačku, koja je sa na-
šeg stanovišta gledana najvažnija. Rat
bi mogao vjerojatno nastati i iz drugih
razloga, mislimo: naoružanje, ratni do-
bavljači, gospodarske suprotnesti i pi¬
tanje sirovina. Ali jedno možemo u sva¬
kom slučaju ustvrditi: u svima ovim za-
tegnutcstima koje obuhvataju Evropu,
nalazimo jedan psihološki faktor koji
je n vezi s našim problemom. Može se
ratovati radi prenapučenosti ili da se
održi vlastita egzistencija, ali pokraj tih
sasvim materijalnih suprotnosti, ogro-
mnu ulogu igraju suprotnosti izmedju
naroda i naroda, antagonizam i mržnja.
Na ovu stranu tog pitanja htio bih i
danas nanovo ukazati kao što sam to
učinio još 1927 godine, Baš radi ovih
momenata mržnje posiaju suprotnosti
čovječanstva naročilo opasne.

Narcdima je dana mogučnost da na¬
dju put do medjunarodnog suda, a taj
put bi bio jedini dostojan čovječanstva
za rješenje konflikata.

Kongres je prihvatio na koncu slije¬

deče rezolucije:

PRVA REZOLUCIJA

Evropski kongres narodnih manjina u čvrstem je uvjerenju da ljubav
prema svojoj narodnosti i njeno vjerno oeuvanje i zastupanje njenih
životnih prava moralna je zapovijed. Za ispunjenje te zapovijedi dali su
milijuni evropskih muževa u miru i ratu dohrovoljno svoje živote. Isto
tako je moralna zapovijed da se na požrtvovnest pripravna ljubav prema
vlastitom narodu spoji sa postov anjem volje za epstanak i prava na
opstanak drugih naroda. Ako ta moralna zapovijed Dude svima poznata,
smijemo se nadati plodnom i ne zapriječivom narsretku evropskih naroda.

DRUGA REZOLUCIJA

Četrnaesti kongres evropskih narodnih manjina ustanovljuje činje-
nicu da se je skupni položaj narodnih manjina u Evropi strahovito
pegoršao. Gotovo svima prijeti trostruka opasnost: gubitak njihove

političke važnosti, ekonomsko propadanje i brojno smanjenje naroda
asimilacijom, prisilnim iseljivanj em i zapreka izobrazbe nacionalno obra-
zovnih zvanja.

Kongres narodnih manjina opominje stoga da se ovakav tok dalje
ne podržava, jer mržnja koja se nacionalnim ugnjetavanjem i istiski-
vanjem pojedinih naroda nagomilava več je prouzrokovala opasne zate¬
gnutosti i prijeti katastrofom.

Kongres narodnih manjina upučuje vladama evropskih država hitan
apel da se postavi novo uredjenje koje če životna prava narodnih manji¬
na na političkom i kulturnom polju osigurati. a naročite da se osiguraju
škole, crkve i uvjeti za gospodarski razvitak.

T R E č A REZOLUCIJA

1. 14 kongres evropskih narodnih manjina u ovoj godini našao je
srdačan prijem i podršku u švedskom glavnom gradu Stockholmu. Kon¬
gres zahvaljuje svima prijateljima u Švedskoj za njihov topao interes,
naročito Rektoratu univerziteia u Stockholmu za gostoljubivost, koju je
kongres primio u prostorijama u niverziteta. Zahvaljuje se švedskoj štam¬
pi na simpatijama za ciljeve i za dače kongresa.

2. Kongres zahvaljuje poslovn om odboru, a naročito njegovom pret-
sjedniku dru Wilfanu i generalnem sekretaru barunu Uexkuellu za vo-
djenje rada u prošloj godini te pripremi i vodjenju evogedišnje konfe-
rencije.

3. Računski podnesak general nog sekretarijata po organizacionom
odboru ispitan i primi jen. General nom sekretaru pod jel ju je se odrešnica.

4. Baron Uexkuell se u toku ove godine oslobadja rada kao glavni
redaktor »Nation und Staat« i za moljen je da zauzme mjesto generalnog
sekretara. Baron Uexkuell to pri pravno preuzima.

5 ;  Za članove poslovnog odbora za slijedeču godinu predloženi su:
pretsjednik dr. Wi!fan, dalje: Kundt, v. Szuello, Kurtschinsky, Pelensky,
prof. Maspons i Anglasell, nato pretsjedajuči odbor otstiipa'.

.. -L. i es  i Kongresa za buduču godinu ne može se odrediti. To če se
od učiti do 1 maja 1939 god. U uži izbor delazi Beograd. Pariš, Bern i Oslo.

. t  J.°l e ., ni ,? ru P am a napominje se da točnije salju svoje priloge
kako bi bilo olaksano vodjenje poslova.

8. Poznato je da je sjedište kongresa sada

n Bernu.

UPOZORENJE!

Ovom broju našega lista prilažemc čekovne u platnice pa
molimo sve naše pretplatnike, koji još rasa podmirili svo¬
ju pretplatu, da to neodgedivo sada učine.

Ovo se upozorenje svakakc ne tiče onih naših pretplat-
niha koji su več doznačili pretplatu, pa zato molimo ove
da si sačuvaju uplalnicu za kasnije.

_ *

Tej številki smo priložili naše položnice in prosimo naše
naročnike, ki še niso poravnali svoje naročnike, da bi to
brez nadaljnega storili.  !■!

Tisti pa, hi so že poravnali naročnino, naj položnico
shranijo za drugič. UPRAVA

»noj oo.

»IS T R A«

STRANA 3.

Dr JOSIP WILFAN

ŠESTDESETLETNIK

Za zrelega človeka je največje_ zadovolj¬
stvo in ponos, ako more ugotoviti, da je
vedno ostal zvest sam ^sebi, svojim princi¬
pom, in da je njegovo življensko delo imelo
uspeha. Dr. Josip W ilfan, ki izpolnjuje 30.
avgusta t. 1. šestdeset let svojega življenja,
more zares biti. zadovoljen in ponosen s
svojo preteklostjo,, in z njim smo ponosni
in zadovoljni tudi vsi mi njegovi rojaki.
Rojen in vzgojen v vzgledni slovenski dru¬
žini, se je od malih , nog navzel onega duha,
ki je pozneje skozi eelo njegovo življenje
tvoril, podlago njegovega mišljenja in de¬
lovanja: stroga korektnost, samodisciplina,
neupogljivost v naziranju in izvršitvi. Eti¬
ka, morala, pravičnost so stebri njegovega
bitja. Od kar ga poznamo, vedno je bil
tak, obdan z vsemi temi lastnostmi, pred¬
stavljajoč onega tipičnega ( »Wilfana«, ki se
je v našem predvojnem tržaškem in pri¬
morskem javnem življenju ne le dvignil iz¬
nad svoje okolice, ampak postavil svoj tip
našega javnega delavca. K temu je dopri¬
neslo brez dvema njegovo meščansko poko-
Ijenje in njegova meščanska vzgoja. Ven¬
dar je po svoji erudiciji in po svoji prid¬
nosti ostajal vedno vzgled svojim sovrtni-
kom, sodelavcem in sploh vsem, ki so ga
poznali.

Že takoj po končanih pravnih študijah
je kot mlad advokatski pripravnik stopil v
politično areno. Njegovo prvo službovanje
pri istrskem prvaku in narodnom borcu
pok. dru Matku Laginji v Puli in' potem
mesto glavnega tajnika pri političnem dru¬
štvu »Edinost« v Trstu in v zvezi s tem
kontakt s tržaškimi tedanjimi prvaki dr.
Rybafem, dr. Gregorinom, dr. Slavikom so
mu ustanovili možnost in dali prilike za
najožje poznanje vseh perečih narodnih
problemov, za stik z narodom in za odno-
šaje z nasprotniki in oblastmi. Tu začenja
pravo narodno delovanje dr. AVilfana na
vseh poljih. Ni ga društva, ni organizacije,
ki je predstavljala kakršnakoli važnost za
našo narodno stvar v Trstu ali na Primor¬
skem sploh, da se on ne bi udeleževal nje¬
nega delovanja, ali kot predsednik, odbor¬
nik, ali pa kot svetovalec, pomagač, vodi¬
telj. Doba od posvetitve narodnega doma v
Trstu 1904. leta do začetka svetovne vojne
se mora smatrati kot zlata doba tržaških
Slovanov. Volilni uspehi pri državnozbor¬
skih volitvah 1907 in pri deželnozborskili
volitvah 1909, ljudsko štetje 1910 ter vo¬
litve 1911 so najsvetlejše, točke v razvoju
tržaških Slovencev vobče tor poslednjih de¬
setletij pred vojno še posebej. Velik del
zasluge za te uspehe ima nesumnjivo dr.
iVVilfan, ki je tedaj kot tajnik najprej, a
potem kot predsednik naše najvažnejše na-
cionalno-politične institucije, političnega
društva »Edinost« v Trstu, in od leta 1909
dalje tudi kot član mestnega sveta in de¬
želnega zbora v Trstu, razvijal svoje ne¬
umorno delovanje na vseh poljih narodnega
življenja. Kot priznan pravnik, narodni de¬
lavec in politični vodja je zastopal in uve¬
ljavljal naše narodne pravice na sodnijah,
pri drugih državnih in samoupravnih ob-
lastnijah, na javnih zborih in manifestaci¬
jah in sploh povsod, kjerkoli se mu je
nudila prilika.

Posebno pozornost je vzbujal v mestnem
svetu tržaškem kot odličen govornik. in to
toliko po vsebini kolikor po obliki, po
globini in subtilnosti svojih argumentacij,
kolikor po finesi svojega govora. Taka je
bila dikcija njegovih govorov v italijanskem
jeziku, da so ga njegovi italijanski kolege
v mestnem svetu postavljali Italijanom za
vzor, kako je treba italijansko govoriti. Ne¬
pozabne so nam še burne in , dramatične
scene v tržaškem mestnem svetu, ko so
naši mestni svetovalci z dr. Rubafem in dr.
lAVilfanom na čelu z občudovanja vredno od¬
ločnostjo zastopali naše narodne interese.

Vojni čas je narodno delo potisnil v
ozadje. Dr, Wilfan je ostal na svojem me¬
stu in tudi v teh težkih časih zastopal v
okviru možnosti interese svojega naroda.

Pri kraju vojne in v neposrednem po¬
vojnem času se je Wilfanu zopet odprla
možnost odločnega javnega nastopa za na¬
rodove pravice, ki jih je uveljavljal odločno
in hrabro v novih še mnogo težjih časih in
okolnostih nego so bile pred in med vojno.
Kot narodni poslanec v dveh legislaturah v
rimskem parlamentu, je v historijskih mo¬
mentih nastopal z možatim povdarkom in
tako ne samo vredno zastopal interese svo¬
jih volilcev, ampak je tudi visoko dvigal
ugled našega naroda v Julijski Krajini
pred novimi gospodarji.

Že kot poslanec rimskega parlamenta se
je udeleževal sej interparlamentarne unije
ter delovanja njene sekcije za narodne
manjšine. Leta 1925. pa je po sporazumu z
nekaterimi drugimi parlamentarci, ki so za¬
stopali tudi narodne manjšine, sklical v
Ženevo »Kongres evropskih manjšin«, ka¬
terega je vodil z velikim uspehom in ki ga
je izbral za svojega prvega predsednika.
Od tedaj dalje so se kongresi te važne in¬
stitucije ponavljali vsako leto, po navadi v
Ženevi, pred začetkom zasedanja vsakolet¬
nega plenuma Društva narodov; on od za¬
četka pa do danes je njen predsednik dr.
■Wilfan. Je to pač priznanje internacional¬
nega foruma kakšnega ni še bil zlepa bi-
ležen kak drugi sin našega naroda. Pomi-
šiiti je treba na kompliciranost manjšin¬
skega vprašanja v današnjih dneh. pa težke
situacije, ki so v tem pogledu v teh 13 letih
nastopile in ki so se včasih zdele narav¬
nost obupne, dalje razne potrebe in zahteve
raznih manjšin in heterogenost pogledov
posameznih zastopnikov na njihove pro¬
bleme, pa da se razume in preceni, koliko

Zgodovina manjšinskih kongresov

©Ib 1 4. SC©sigsf®su na^odralh manjšin Evrope

„.P d 14 - do 45 - oktobra 1. 1925. se je razpravljanj. Ob koncu kongresa se je

vršila prva konferenca evropskih narod¬
nosti, ki je določila, da se bodo odslej
vršili vsako leto kongresi narodnostnih
grup, ki žive šilom razmer v drugih dr¬
žavah kot v matičnih. Te prve konfe¬
rence, ki je bila le nekak pripravljalni
kongres, se je udeležilo 14 narodnostnih
skupin s številnimi delegati, od katerih
je bila najštevilnejša nemška skupina,
ki je štela 16 delegatov iz devetih raz¬
ličnih držav. Druga za njo je bila židov¬
ska z 8 delegati iz 4 držav ter poljska s
sedmimi delegati iz 4 držav. Prva kon¬
ferenca je bila sklicana od posebnega
pripravljalnega odbora, ki je tudi dolo¬
čil točen program te prve konference
ter delokrog nadaljnih kongresov, na¬
kar so morali delegati, ki so se kongre¬
sa udeležili pristati brez ugovora, kar je
že na prvem kongresu rodilo upor ukra¬
jinske, beloruske ter litvanske grupe, ki
so se takoj odtegnile od dela na kon¬
gresu, ter pustile le opazovalce, češ da
kongres ne nudi prilike in možnosti za
diskusijo o položaju o posameznih na¬
rodnostnih grupah v državah, v katerih
žive in nudi le minimalno pomoč in
zaščito, ki ne zadošča, ker se ima na
njem razmotrivati le položaj na nacio¬
nalnem in kulturnem polju. Izjavo, ki
so jo delegati tako utemeljili je pred¬
sednik kongresa vzel na znanje z bese¬
dami: Izjavo jemljemo na protokol, ne
more pa biti predmet naših razprav¬
ljanj.

Na prvem kongresu je bila sprejeta
rezolucija, ki je naglašala, da je na¬
cionalno kulturna svoboda ravno
tako duhovna dobrina kulturnega
sveta kot religiozna svoboda.

Poleg tega se je v resoluciji poudarjalo,
da so poleg narodnih manjšin na delu
tudi druga gibanja, ki naj bi spremeni¬
la vladajoče politične menje in občutke.
Jasno se kaže vedno bolj, da je naciona¬
lizem nezmožen rešiti socialno politične,
posebej pa nacionalne probleme našega
časa. Kot rešitvi in sicer edini, pa sma¬
tra kongres iredentizem in nacionalno
svobodo v obliki kulturne avtonomije.
Kot uspeh prvega kongresa je predsed¬
nik dr. Wilfan smatral predvsem dej¬
stvo, da so se zastopniki manjšin zbra¬
li, in da je bilo doseženo lojalno in do¬
stojno sodelovanje.

Drugi kongres  se je vršil kot
prvi v žegievi in sicer od 25. do 27. av¬
gusta 1926. Na tem kongresu so se usta¬
novila kulturna, gospodarska, pravna in
organizacijska komisija. Posebna komi¬
sija, ki je bila ustanovljena na prejš¬
njem kongresu je izdelala statut, po ka¬
terem naj bi se vodili manjšinski kon¬
gresi. Predvsem je bilo določeno, da se
prepuščajo na kongres skupine, ki so
organizirane in ki imajo svojo samostoj¬
no nacionalno voljo in ki so sporazumne
s principi manjšinskega gibanja.

Naloga kongresov pa da ni izdajati
bučnih protestov, ampak v mejah,
ki bodo določene po skupnem pre¬
misleku, stvarno delati. Na kongre¬
su se bodo razpravljala vprašanja,
ki zadevajo manjšinske probleme in
ta vprašanja se bodo na njih raz-
motrivala in razjasnjevala ter o
njih izdajale skupne rešitve.

Na tem kongresu je bila odklonjena ma-
cedonska skupina. Pred začetkom raz¬
pravljanj o raznih temah, je govorilo
več zastopnikov, med njimi von Sziillo,
ki je poudarjal, da je rešitev manjšin v
demokraciji, ki pa da mora biti zgra¬
jena na bibliji in prevzeta ljubezni in
pravičnosti. Na tem kongresu so se na¬
dalje razpravljala vprašanja o zagoto¬
vitvi kulturnega razvoja in svobode, o
zagotovitvi gospodarske enakopravnosti,
o pravicah na državljanstvo, o volilni
pravici, o ureditvi jezikovnega vpraša¬
nja. Ob koncu kongresa je dospela vest
o spreminjanju imen na južnem Tirol¬
skem, kar je zbudilo med zborovalci ve¬
liko ogorčenje. Resolucije, ki so bile iz¬
dane, so na kratko resumirale vsebino

govorilo še o organizacijskih vprašanjih
pri čemer je dr. Wilfan poudarjal v za
kljujjnem govoru, da se mora gibanje
razvijati počasi in računati na številne
ovire.

Tretji kongres  se je vršil v 1
1927. od 22.—24. avgusta. Teme tega
kongresa so bile:

državna suvereniteta in manjšinske
pravice, ogrožanje evropskega miru
radi narodnostne nestrpnosti, raz-
mjerja med narodnostmi kakršna so
bila in kakor se sedaj razvijajo, o
vprašanju jezika, o vprašanju na¬
rodnostne znanosti.

Na tem kongresu je nastal incident, ko
je nemški delegat s Poljske zahteval,
da se končno že ustanovi forum, kjer se
bo lahko jasno in odkrito izražalo mne¬
nja o najvažnejših vprašanjih kulturne
eksistence. Toda ta incident se je po
kratkem času ublažil.

Naslednji kongres se je vršil v 1. 1928.
v Ženevi od 29. do 31. avgusta. Ta kon¬
gres je razpravljal predvsem o Društvu
narodov v zvezi z narodnimi manjšina¬
mi. Kongres je smatral D. N. kot naj¬
važnejši forum za ublažitev konfliktov
med narodnostmi in za pomirjenje Ev¬
rope. Na tem kongresu se je razprav¬
ljalo o stanju narodnosti in Društvu na¬
rodov, toda se je že v prvem referatu
ugotovilo, da je nujno poudariti na tem
kongresu, da »je D. N. močno proti šib¬
kim in šibko proti močnim«. (Sziillo).
Važna tema na tem kongresu je bila o
delavnosti mednarodnih organizacij na
polju narodnostnih problemov, o kateri
je. poročal takratni tajnik dr. Ammen-
de. Končno je bil na tem kongresu tu¬
di določen točen statut, oz. sprejet pra¬
vilnik kongresov, ki pa ni prinesel ni-
kakih bistvenih sprememb.

Peti kongres,  se je vršil od 26.
do 28. avgusta 1. 1929. Obletnica kon¬
gresa je bila posebej proslavljena. Na
kongresu se je govorilo o mednarodni
zaščiti manjšin, o podlagi in razvoju
mednarodnega manjšinskega prava, da¬
lje o Društvu narodov in narodnosti, o
nalogah manjšinskega tiska itd.

V resoluciji je kongres smatral, da
je kulturna avtonomija najboljše

sredstvo za svoboden razvoj,
seveda le za posamezne siučaje.

Naslednji važnejši kongres se je vr¬
šil v 1. 1931. in sicer kot sedmi tudi v
Ženevi. Na tem kongresu je govoril Ne¬
mec iz Estonske o položaju evropskih
narodnosti.

V resoluciji je kongres predlagal,
da bi D. N. preskušalo tudi v dru¬
gih državah rešiti narodnostno vpra¬
šanje kot na Estonskem, t. j. s kul¬
turno avtonomijo, ki se je izkazala
kot zelo primerna, ter da bi v tem
smislu D. N. podvzelo enotne in

skupne korake.

V. 1. 1932. se je vršil osmi kongres na
Dunaju od 29. junija do 1. julija. Na
kongresu se je razpravljalo o veljavno¬
sti načel narodnostnih pravic v evrop¬
skem okviru, o priznanju narodnostnih
pravic v cerkvenih vprašanjih, o delav¬
nosti D. N. na polju manjšinskega gi¬
banja, dalje o znanstvenih stremljenjih
in narodnostni politiki. Kongres je kon¬
čal z resolucijo, v kateri se je
smatralo kot rešitev narodnih pro¬
blemov v Evropi sklicanje kongresa
evropskih držav, kjer naj bi prevze¬
le te nase vse obveze o temeljnih

pravicah narodnih manjšin.
Kongres v Brnu, ki se je vršil v 1. 1933.
od 16. do 19. septembra, je do tedaj
zbudil največ pozornosti in prahu, že v
uvodu je predsednik dr. Wilfan pouda¬
ril, da kongres narodnih manjšin ni ni-
kaka vrsta parlamenta narodnosti. On,
je bolj nekaka privatna skupščina dele¬
gatov, ki so poslani od političnih ali si¬
cer kvalificiranih organizacij sodeluj o

mm

takta, sposobnosti, umerjenosti in tudi di-
jalektike, je bilo potrebno da se sploh ta
institucija obdrži pri življenju, a kaj šele
da se ista oseba obdrži skozi ves ta čas na
vodilnem mestu. In naj so bile kritike tega
AATlfanovega dela včasih tudi z ene ali z
druge strani manj ugodne, eno se mora
pribiti: da je AVilfanova avtoriteta pri tej
organizaciji in preko nje v vprašanju na¬
rodnih manjšin tudi daleč izven njenega
okvirja nesporna. In ker je on v tem kon¬
gresu ravno zastopnik naše, jugoslovenske,
manjšine, je jasna AAolfanova zasluga, da je
preko njega, vprašanje te naše manjšine
postavljano v evropskem političnem krogu
tako v ospredju.

Ravnokar predseduje dr, Wilfan letoš¬
njemu zasedanju kongresa evropskih manj¬
šin, ki se letos vrši v Stockholmu. Z ozi¬
rom na sedanje stanje manjšinskega pro¬
blema, ki ga je zavzelo to vprašanje na
Ceškom in pod tem vplivom v vsej ostali
Evropi, se pridaje temu zasedanju v Stock¬
holmu izredna važnost.

S svojim inteligentnim, smotrenim in
globoko zamišljenim delovanjem uspeva
AVilfan, da svojemu javnemu delu daje svoj
izraziti pečat, Tako je v Trstu njegovo
ime samo že predstavljalo ves njegov pro¬
gram: AVilfan, to je značilo naš narod v

novih mejah in njegovo borbo za obstanek
in za njegova prava. Istotako danes nje¬
govo ime v kongresu evropskih manjšin
pomeni borbo za pravice vseh narodnih
manjšin v Evropi in za pravično ureditev
vseh manjšinskih problemov. Dr. AVilfan
pooseblja sam kongres.

Dr. AVilfanu, ki je dosegel življenjski
jubilej v polni duševni in telesni svežosti,
iskreno čestitamo in.želimo, da ga Bog
ohrani našemu narodu na čast in korist
še dolgo zdravega in čvrstega.

Na kongresu v Stockholmu'je zastopnik
švedske manjšine iz Estonske Pohl predal
dr. Josipu AVilfanu za njegovo šestdeset¬
letnico rojstva srebrno kladivo v imenu
udeležencev kongresa. V nagovoru je ome¬
nil. da podaritev kladiva v severnih evrop¬
skih deželah izhaja iz pripovedbe v kateri
je junak ubil kačo g kladivom Zaradi tega
pomeni kladivo simbolično sredstvo, s ka¬
terim naj bi predsedniki upravljali. Prosil
ga je radi tega., naj ga iz hvaležnosti sprej¬
me in v spomin, da se bo ga spominjal v
svoji delovni sobi, kako tesno so bili dele¬
gati s svojim delom vezani na njega. Na
kladivu stoji slovenski napis »Delegati
kongresa evropskih narodnosti svojemu
spoštovanemu predsedniku dru Josipu AVil¬
fanu, Stockholm, 30 avgusta 1938 -

čili narodnosti. Kmalu na to pa je za¬
stopnik ruske skupine z Estonske prof.
Kurčinski pričel govoriti o strašni lako¬
ti, ki da je tedaj vladala v Rusiji in je
skoro ves kongres razpravljal s tem. Dr.
AVilfan je sicer poudaril da se ne sme
iz tega delati nikako politično vpraša¬
nje, ampak, da se mora jemati samo
kot čisti človečanski problem, kateremu
se treba približati s človeškimi čustvi. O
lakoti v Rusiji je za njim govoril dr.
Arnmende, ki je poudaril, da 50% v Ru¬
siji živečih Nemcev vsled lakote ni več
med živimi. O tem vprašanju je bila iz¬
dana tudi posebna resolucija.

Kongres je za tem razpravljal o
vprašanju disimilacije in narod¬
nostnih pravic, pri čemer so izjavili
delegati židovskih skupin, da se ra¬
di event. ki bi lahko nastale pri tem
referatu, kongresa ne bodo udeleže¬
vali.

Ker kongres ni hotel izjaviti v resoluci¬
ji na željo Judov nikakega stališča pro¬
ti stanju v Nemčiji, so ti iz kongresa iz¬
stopili.

Leta 1934 se je vršil deseti kongres
v Brnu od 4. do 6. septembra. Na kon¬
gresu se je razpravljalo predvsem o
desetletnem sodelovanju evropskih na¬
rodnosti,

dalje o predlogu Poljske delegacije,
da se posploši manjšinska zaščita
na vse države v Evropi in sklene ne¬
kaka univerzalna konvencija za za¬
ščito manjšin,

za tem pa se je govorilo o mednarodnih
odnosih in pravicah narodnosti. Na tem
kongresu je precej razburjalo nekatere
delegate takrat aktualno vprašanje
vstopa Rusije v D. N., pri čemer je pred¬
sednik poudarjal, da se razpravljanje o
Rusiji ne more jemati svetovno nazor¬
sko.

L. 1935. se je vršil kongres od 2. do 4.
septembra zopet v Ženevi. Na kongresu
se je govorilo o narodnostnem problemu
in sedanjem stanju manjšin.

Dalje o pravici svobodne rabe kra¬
jevnih imen ter kot najvažnejša te¬
ma o narodnostih v avtoritativnih
državah, o čemer sta referirala slo¬
venska zastopnika s Primorja dr.
Besednjak in s Koroške J. Starc.

Kot rezultat teh referatov je bilo ugo¬
tovljeno, da je tudi v avtoritativnih
državah, ki jih vodijo etični oziri, moči
najti rešitev, ki bi omogočila sodelova¬
nje narodnostnih manjšin v državi v
korist obeh narodnosti. Dočim je šel
kongres v 1. 1936. spet mirno mimo jav¬
nosti, medtem ko je prejšnje leto baš
referat o možnosti sodelovanja narod¬
nosti v avtoritativnih državah zbudil
precej razburjenja, zlasti med manjši¬
nami, ki žive v takih državah, je bil
kongres, ki se je vršil lansko leto od
14. do 15. julija spet precej buren. Tega
kongresa se stalni predsednik dr. AVil¬
fan ni udeležil, ker je bil bolan.

Kergres se je vršil v Londonu, da bi
se o tem opozorilo angleško javnost
in odgovorne kroge o nujnosti reši¬
tve evropskih narodnih vprašanj.
Nastop Baskov in pa energičen postopek
kongresa proti njim, je zbudil v javno¬
sti precejšnje razburjenje in zanimanje
ter različne komentarje. Na prvem dne¬
vu razpravljanja so govorili o. D. N. kat
garantu manjšinskih pravic, kjer se je
ugotovilo, da je D. N. od 852 prošenj
vrnilo 381 iz formalnih razlogov, dočim
je komite treh pri D. N. od 471 prošenj
rešil le 5. Drugi dan pa je kongres raz¬
pravlja! o zagotovitvi narodnostnih pra¬
vic kot podlagi skupnega življenja med
narodi

Letošnji kongres se je vršil 24. in 26.
avgusta v Stockholmu ob preeej okr¬
njenem številu delegatov, med katerimi
so imeli skoro absolutno večino zastop¬
niki raznih nemških manjšin. Na kon¬
gresu so pred vsem proslavili 60 letni-
co dr A/Vilfana, kateremu so delegati iz¬
ročili spominsko darilo. Razprave je
otvoril na kongresu dr. AVilfan, ki je
predvsem poudaril, da na kongresu ni
Kataloncev, Baskov in Galičanov iz Špa¬
nije.

Dalje je še poudaril, da pogodbe, ki
so se sklenile za varstvo narodnih
manjšin, danes dejansko ne obsto¬
jajo več ter da se s silo in orožjem
vprašanje narodnih manjšin ne bo
rešilo.

Kot glavni govornik je nastopil dr. Be¬
sednjak, ki je govoril o manjšinski po¬
litiki po vojni. Na kongresu je bil izvo¬
ljen na mesto umrlega stalnega gene¬
ralnega tajnika dr. Ammendeja za taj¬
nika baron Uexhil. Zastopnik Nemcev
iz Estonske je ob koncu poudarjal, da je
treba ugotoviti, da je danes iz narod¬
nostnega problema nastalo vedno bolj,
mesto pravnega vprašanja, vprašanje
moči in prestiža, dočim je zastopnik su¬
detskih Nemcev dr. David izjavil v krat¬
kih besedah, da le hladnokrvnost in
disciplina posameznih narodnosti in
matičnih narodov lahko prepreči kon¬
flikt (!). Podrobno poročilo o tem kon¬
gresu bo list priobčil na drugem mestu.
Naslednja kratka zgodovina manjšin¬
skih kongresov od početka do danes naj
le v glavnih potezah pokaže s čim se je
kongres pečal, ne da bi se spuščali v
posamezne točke in v kritično presojo
posameznih točk ali resolucij. — š. k

STKANA 4

B R0J 3$_

POLOŽAJ HRVATSKE MANJINE
U BURGENLANDU

»Obzor«  od 25 o. mj. donosi: Kao što
je poznato, prigodom plebiscita nakon iz-
vršenog pripojenja Ausfrije Njemačkoj i
burgenlandski (gradiščanski) Hrvati su u
cgromnom postotku glasovali sa »Da«, u
nadi, da de modi saduvati svoje školstvo i
njegovanje narodnog jezika u crkvi i obu-
ci u onom čednom opsegu, koji je toj mir-
noj i politidki lojalnoj manjini od kojih
50.000 duša uvijek bio priznat. Sada me-
djutim saznajemo, da se vodi akcija za
likvidaciji! hrvatskih škoia na taj način,
da se traži od pučanstva pojedinih sela, da
to sami zatraže, a od hrvatskih učitelja se
traži, da sami zamole svoje premještenje
na njemačke škole. Sve to imaio bi biti
izvršeno ved do 1. rujna.

»OBZOROV« KOMENTAR

»Obzor« piše na uvodnom ni jest u:

»Njemački se živalj ne može ni da-
nas, kao što nije mogao ni u prošlosti,
žaliti, da hrvatski narod ne pokazuje
prema njemu veliku susretljivost, kako-
vu je rijetko nadi igdje drugdje u stra-
nom svijetu. Medjutim, kako je »Obzor«
jučer javio, vodi se u Burgenlandu ak¬
cija, da se likvidiraju hrvatske škole,
tobože da to hrvatsko pučanstvo samo
zatraži, a učitelji hrvatski, da isto tako
»spontano« sami zatraže svoje premje¬
štenje u njemačke škole zbog pomanj¬
kanja nastavnika, nakon čega bi se
hrvatske škole morale automatski za-
tvoriti. Ako bi se ovo provelo, onda bi
več sa 1 rujna o, g. hrvatske škole u
Gradišču ostale bez hrvatskih učitelja,
pa bi hrvatska djeea bila lišena moguč-
nosti, da uče na hrvatskom jeziku. Oči-
to je, da je ova akcija smišljena na to,
da se u što skorije vrijeme ponjemče
gradiščanski Hrvati. Ako bi to uspjelo,
rtestalo bi nekih 50.000 gradiščanskih
Hrvata, koji več stolječima žive u Bur¬
genlandu. Takova je politika denacio¬
nalizacije medjutim u suprotnosti i sa
nacional-socijalističkom doktrinom, za
koju njeni prvaci ističu, da ne traži asi¬
milacija drugih etničkih skupina. Ta bi
politika bila u prctivnosti i s dosadaš-
njim opetovanim izjavama nacional-so-
cijalističkih prvaka, da če biti poštova-
na manjinska prava gradiščanskih Hr¬
vata i koruških Slovenaca. Jer nema
sumnje, ako bi se počelo denacionaliza¬
cijam gradiščanskih Hrvata, da bi ista
sudbina bila namijenjena i koroškim
SIcvencima.

Sigurno je, da bi ovakva politika de¬
nacionalizacije izazvala reakciju u hr-
vatskoj i slovenskoj javnosti, a držimo i
u srpskoj, te bi konaeno ona bila više
na štetu Nijemaca, nego Hrvata i Slo¬
venaca. Sigurno je, da naša javnost ne
bi mogla zadržati svoje dosadašnje su-
sretljivosti prema njemačkom življu u
našim krajevima, kad bi Hrvati i Slo¬
venci u Reichu bili izloženi procesu de¬
nacionalizacije i kad bi im se uskratila
najosncvnija prava narodnih manjina.
Mi se zato nadamo, da se ne če obisti-
niti vijest o likvidaciji hrvatskih škoia
u Burgenlandu i da če hrvatska narod¬
na manjina u Reichu imati barem ona
prava, koja joj je priznavala bivša au-
strijska vlada«.

MADŽARSKA ZA SVOJE MANJINE
D SUSJEDNIM DRŽAVAMA

Madžarska brzojavna agencija javlja:
Službeno saopčenje obavljeno na Bledu
poslije završetka zasjedanja Stalnog vijeda
Male Antante izazvalo je živi interes u'
madžarskim krugovima, u kojima se odluke
stvorene na Bledu smatraju kao dokaz po-
mirljivosti od strane Male Antante. Pozna¬
to je da .madžarska vlada čini velike napo¬
re več godinu dana. da bi došlo do spora¬
zuma sa susjednim državama u pogledu
poboljšania položaja madžarskih manjina u
tim državama.

Normalizacija odnosa izmedju Madžar¬
ske i susjednih država, kao i pobolj-
šanje atmosfere ovisi od poboljšania
položaja manjina.

Madžarska je uvijek služila stvari mira u
Dunavskom bazenu i danas kada pristaie
na to da sa svakom državom Male Antan¬
te sklopi poseban sporazum o madžarskim
manjinama, ona dokazuje miroljubive na¬
pore, da bi došlo do smirenja na svim po-
ljima.

ŽELJEZNIČKA NESREČA

Divača,  augusta 1938. Prošle sed-
mice dogodila se kod mjesta Povirje
teška željeznička nesreča koja je zade-
sila teretni voz što je išao iz Divače za
Sežanu. Vlak iz Divače za Sežanu išao
je nizbrdice, te je željezničko osoblje
prije Povirja naglo kočilo. Uslijed toga
su se otrgla zadnja četiri vagona, te je
prednji dio vagona sa lokomotivom od-
jurio napred, a nakon toga popustile su
kočnice na otrgnutim vagonima koji su
svom brzinom pojuriii napred i došlo je
do sudara sa ostalini dijelom kompozi¬
cije vlaka. Sva ova cetiri zadnja vagona
su potpunoma uništena te je nastala
uslijed toga i prilično velika matenjal-
na šteta, životom nije stradalo ni jedno
lice. Promet je bio obustavljen na cetiri
dana.

Od Soče do Rečine  —

od Triglava do Jiamenjaha

Zašto fe zabranfen uvoz
stoke u Italiju?

R i j e k a, augusta 1938. U vezi našeg
članka štampanog u prošlom broju na¬
šeg lista pod naslovom »Is tiski vanj e na¬
ših mesara« u stanju smo da donese-
mo jedan interesantan momenat zaku-
lisnog rada talij anskih veletrgovaca i
prekupaca inostrans stoke za uvoz u
Italiju i kolonije. Vijest koju demo ov-
dje da iznesemo provjerena je, a sa-
znali smo je od jednog rumunjskog tr¬
govca' stokom, koji je petnaest dana
prije izdate zabrane na uvoz jugoslo-
venske, bugarske i rumunjske stoke, bo¬
ra vio na Rijeci u svrhu prodaje jedne
veče količine rumunjske stoke. Spome-
nuti trgovac je mišljenja, da do zabra¬
ne uvoza stoke u Italiju iz spomenutih
zemalja nije uslijedilo radi tobožnje
stočne epidemije, več da je tu neistinu
iansiralo talij ansko uvozno društvo u
svrhu da prikrije svoju nečasnu rabotu
na štetu stranih trgovaca stokom.

Kako rekosmo petnaest dana prije
stupanja zabrane uvoza stoke na snagu
bio je na Rijeci veliki sajam stoke u
kome je uzelo učešča veči broj jugoslo-
venskih, rumunjskih i bugarskih izvoz¬
nika i trgovaca stokom sa velikom ko-
ličinom stoke. Pošto se članovima tali-
janskog stočnog uvoznog društva čini-
la cijena inostranih trgovaca previso-
kom zatražili su pomoč od Vlasti da se
inostrani trgovci prisile na prodaj u sto¬
ke po cijeni koja je konveniraia tali-
janskim prekupcima. Tako je i učinje-
no. Uzalud su bili svi protesti inostra¬
nih trgovaca, oni su morali da prodadu
robu po cijeni koja im je diktirana.

Razumljivo je da su tada inostrani
trgovci dogovorno donijeli rezoluciju da
neče uvesti u Italiju više ni jednu glavu
stoke sve dotle dok im ista ne bude
plačena u njihovoj zemlji po cijeni ko¬
ja bude pogodjena kako ne bi više do¬
šlo do sličnih incidenata da bude roba
pogodjena po višoj cijeni, a kasnije
isplačena po miloj volji talijanskih tr¬
govaca. Razumljivo je sada da su tali-
janske vlasti, da;doskoče rezoluciji ino-'
stranih uvoznika, a da opravdaju osku-
dicu stoke i mesa u Italiji odnosno nji-
hovu horendnu cijenu, morale izdati
spomenutu zabranu sa diktiranem mo¬
ti vacijom.

Op. ur.: Donosimo ovu vijest našeg
riječkog dopisnika uz rezervu, jer po-
stoji verzija, da je uvoz stoke zabranjen
radi pomanjkanja stočne hrane u Ita¬
liji, pa če talijanski seljaci biti prisilje¬
ni da prodadu veči broj svoje stoke.

f IVAN REJA

V Trstu je umrl Ivan Reja, posestnik
in trgovec iz Kozane pri Gorici, oče do¬
centa in vodje meteorološkega zavoda
na ljubljanski univerzi.

OSTAVKE ZIDOVA

Trst,  augusta 1938. Kako saznaje¬
mo iz dobro informiranih i pouzdanih
krugova, ovdje se u političkim krugovi¬
ma sire vijesti o skorom donošen ju za¬
kona o Židovima. Te vijesti potvrdjuju
i činjenice što su mnogi Židovi na uti-
cajnim položajima u Italiji u posljednje
vrijeme počeli da podnose ostavke. Ta¬
ko je podnio ostavku i načelnik grada
Trsta Enrico Salem i mnoga brojna
druga uticajna lica. Direktor rafinerije
mineralnih ulja Semere na Rijeci, koji
je isto Židov (pokršten) otstupio je sa
svoga mjesta uz uvjet da mu.se prema
današnjim posto.ječim zakonima isplati
otpravnina od strane akcionera. Ot-
pravnina mu je več i isplačena pred
osam dana u inosu od 2 milijuna lira.

Židje v Trst«

II »Messaggero« iz Rima je prinesel čla¬
nek o Židih v Trstu, ki so ga objavili tudi
drugi listi in predvsem tržaški.

V Trstu pride na vsakih tisoč prebival
cev 18,5 Židov, kar je največji odstotek v
Italiji, toda za časa ljudskega štetja v letu
1931. je prišlo celo 24 Židov na tisoč Trža¬
čanov. Takrat so našteli 3200 Židov itali¬
janskih državljanov in 1500 tujih Židov. Od
1090 prebivalcev, ki so izjavili, da so brez
vere. je treba v večjem delu prištevati k
Židom, ki so se pred leti odrekli svoji veri
in ostali brez vsake veroizpovedi. Poleg
precejšnega števila nemških in avstrijskih
emigrantov : Židov, ki so se zatekli v Trst,
je mnogo Židov italijanskih državljanov, ki
so se vrnili iz Nemčije in Avstrije, kjer so
bili zastopniki trgovskih tvrdk, katere so
morale prenehati z delom v Nemčiji in
Avstriji. Po cenitvih je sedaj v Trstu oholi
6-000 Židov Toda težina tega problema,
pravi »Messaggero« stoji v tem, da ti Židje
pripadajo po večini Židom z vzhoda, ki so
se pred eno ali dve generaciji preselili v
Trst. 20 odstotkbv vseh tržaških zdravni¬
kov je Židov, zbozdravnikov je 30, advoka¬
tov 15, inženirjev 10 odstotkom Ravnate¬
ljev zavazovalnic je 50 odstotkov Židov,
zavarovalniških uradnikov pa 30 odstot¬
kov. V nekaterih panogah trgovine pa ie
celo 80 odstotkov Židov.

Župnik Musini

P ul a, august 1938 — U Valunu na
Cresu je župnik neki Musini koji se pri¬
je zvao Musič. On je sin creskog »ko¬
pača« iz Beleja. študirao je u Zadru,
pa je i on isti onakav kao i svi mladi
svečenici koji dolaze iz zadarskog sje-
meništa.

Taj Musič, uz svoju svečeničku duž-
nost vrši dobro vol j no i službu policij -
skog agenta, jer je več više puta pri-
javio vlastima naše mladiče radi pjeva-
nja.

PROSLAVA TRIDESET GODISNJICE MATURE

II. maturanata bivše hrv. gimnazije u Pazinu

Primarno:

Dne 14 i 15 kolovoza o. g. proslavili su
u Zagrebu II. maturanti hrvatske gimnazije
u Pazinu 30 godine svoje mature. Prosla¬
va je održana 14 8 sa intimnim sastankom
u restaui reiji Nikole Zenica, gdje su imali
zajednički objed svi prisutni učesnici. Na-
večer istog dana bio ie u 9 sati priredjen
u istoj restauraciji banket, kome su pri-
sustvovalj osim prisutnih učesnika, njihove
supruge i drugi stariji i mladji maturanti
Pazinske gimnazije. Na banketu bili su ta-
kodjer prisutni i profesori II. maturanata i
to: Ivo Brgič  penzionirani direktor gim¬
nazije na Sušaku. Nikola Ž i c, penzioni¬
rani direktor gimnazije i Stjepan F i g u-
r i č, penzionirani profesor u Zagrebu. Osim
toga več ujutro došao je da pozdravi svo¬
je bivše djak? i umirovljeni profesor Dr.
Mato Kevič,  koji ie bio spriječen da na-
večer prisustvuje banketu.

Več ujutro na intimnom sastanku II. ma¬
turanti evocirali su kve važnije uspomene
iz svojih djačkih dana, sjetili su se svojih
več sada pok. profesora i svojih pokojnih
drugova, te im odali postu sa 1 minutom
šutnje. Medju mrtvima se več nalaze bivši
direktor): Fran Matejčič i Ivan Kos, te

profesori: Martin Zgrablič i Celzo Vrato-
vič, a od bivših maturanata nalaze se me-
dju mrtvima: Ivo Furlanič i Josip Ružič.
Poslije svršenog objeda bilo ie zajedničko
slikanje.

Uvečer na banketu bilo je ukupno pri¬
sutnih oko 40 učesnika, te je palo više pri-
godnih zdravica sa strane bivših matura¬
nata, te profesora. U toku cijele večere
vladalo je veselo raspoloženje, koie je po¬
hajalo do 2 sata ujutro. Pošto je medju
prisutnima bilo dobrih pjevača. to se je
tokom cijele večeri mnogo pjevalo hrvat-

ske i slovenske pjesme, a ne treba ni na-
ročito naglasiti, da je otpjevana i istarska
himna »Predobri Bože« od pok. M. Brajše.
Slijedečeg dana, po podne napravljen je
izlet u Šestine sa autobusbm, gdje še na¬
šlo oko 30 osoba. Nakon razgledanja mje¬
sta, crkve i groblja, svi su prisutni otišli
u posjete kod mjesnog župnika vlč. g. D u-
k i č a, koji je takodjer maturant hrvatske
gimnazije u Pazinu. On je sve ljubazno
primio i pogostio, te nakon višesatnog bo-
ravka, svi su se prisutni vratili natrag u
Zagreb.

Od II. maturanata bili su prisutni na
ovoj proslavi: Ivan Banovac,  veterinar¬
ski savjetnik kod sreskog načelstva u Stu-
bici, Dr. Ciril B r a j š a, odvjetnik u Za¬
grebu, Dr. Martin K I u n i č, sudac okruž-
nog suda u Osijeku. Ivan K n e ž i č, umi¬
rovljeni bankovnj činovnik u Zagrebu, La-
voslav K u n d i č, činovnik osig. društva
»Sava« u Zagrebu. Dr. Marko Lekič,  di¬
rektor pomorskog saobračaia u Splitu, Ra¬
fael Mahnič,  polic, inšpektor kod banske
uprave u Ljubljani. Josip Puhar,  upravi¬
telj osno/ne škole u Brckovljanima, Dr
Vinko R a p o t e c. odvjetnik u Mariboru.
Ivan Rušnjak,  sreski načelnik na Suša¬
ku Ivan Š a i r a, poštanski nadkontrolor
u Mariboru. Blaž Ukušič,  poštanski sa¬
vjetnik kod direkcije pošta u Skoplju, te
Di Siečko Z u g 1 i a. sveučilišni profesor
u Zagrebu.

Zbog sprečenosti nisu mogli prisustvo-
p roslavi slijedeči drugovi: Antun Gru¬
bišič, činovnik »Prizada« u Beogradu. Ma-
tija Ivančič geometar u Splitu, Ivan Sin-
cic, savjetnik u Min, šuma i ruda u Beo¬
gradu, te Ivan Ujčič, župnik kod Sl. Bro¬
da, zatim Milan Kret i Josip Vouk, koji ži¬
ve u Ist”L

Dr. Martin Klunič

NOVI REŠKI ŠKOF

«Slovenec« z dne 27. t. m. prinaša: O
novo imenovanem škofu na Reki dr. Hugo
Camozzo, ki ie bil doslej kanonik peniten-
ciarija pri sv Marku v Benetkah piše »O*
sservatore Romano«, da ie znan po pobo¬
žnosti in učenosti ter finem obnašanju. Ro¬
jen je bil od beneških staršev leta 1892 v
Milanu in je študiral v Benetkah vseskozi
v duhovskih šolah ter je- bil leta 1915 po¬
svečen v mašnika. Nato je bil deset let taj¬
nik beneškega kardinala Lafontaineja. ki
sa je potem postavil v kapitlu sv. Marka
za kanonika penitenciarija. Msgr. Camozzo
zna deset jezikov, od katerih jih govori
sedem dovršeno, ima veliko zvez po vsej
Evropi ter je doktor bogoslovja in kano¬
ničnega prava Strokovnjak je zlasti v mla¬
dinskem vprašanju ter je v Benetkah usta¬
novil kolegij sv. Tarzicija. Bil je tudi ka¬
plan tako imenovanih Opere giovanili, uči¬
telj v konviktu Marco Foscarini ter kon-
zultor za verski pouk v vodstvu Balills-
Prevedel je nekaj mladinskih del katoli¬
ških pisateljev Totha in Kepplerja ter na¬
pisal mladinsko knjižico o sv. maši, ki Je
rasprodana v 110.000 izvodih. Novi škof
pozna že nekaj mlajšega k[era reške ško¬
fije, ker ta škofija pošilja svoje kandidate
za duhovski stan v beneško patriarhalno
semenišče, kjer je bil msgr. Camozzo ne¬
kaj časa spiritua!. »Osservatore Romano«
pravi, da je novi škof izredno moder, tak¬
ten in ljubezniv.

Brofeiž

Čezsoča. — Trem fašistom iz Čezsoče
so postavili spomenik ki je bil odkrit z
veliko svečanostjo.

♦

— Koper. — Iz razburkanih valov so
komaj rešili 19-letno Marijo Bordon.

*

— Lokva. — 18-letni Josip Kermol iz
Sute je po' neprevidnosti prišel z nogo med
kolesa mlatilnice, ki mu jo je zmečkala.
Zdraviti se bo moral mesec dni.

*

— Miren. — 39-letna Helena Brajni-
kova je padla v jamo in se ubila, ko je
gnala zvečer krave s paše. Z glavo je za¬
dela ob kamen in umrla zaradi izkrvavitve.

#

— Opčine. — Novo telefonsko centralo
so zgradili na Opčinah. Ta bo v zvezi
s tržaško pošto s kablom.

*

Preval. — Z voza, na katerem je bilo
naloženo seno je padel 49-letni Furlan
Anton in se težko ranil na glavi. Odpe¬
ljali so ga v tržaško bolnišnico, toga
umrl je že v veži še preden je prišel na
operacijsko mizo.

♦

— Pula. — 16 mlekaric je obsodilo pulj¬
sko sodišče ker so prodajale mleko pome¬
šano z vodo. Kazni so bile od 150 do 250
lir.

*

Tomaj. — Tržaški prefekt je podelil
družini Cvetnič iz Tomaja nagrado 800
lir za rojstvo dvojčkov.

*

Trst. — Fašistične vojaške organiza¬
cije te dni' pridno vežbajo, ker se pri¬
pravljajo, da bodo defilirale od priliki
Mussolinijevega obiska v Trstu in Gori¬
ci. V Trstu bo korakalo pred min. pred¬
sednikom 10.000 črnosrajčnikov.

♦

Trst. — Umrli so: Koterle vd. Koci¬
jan Ana 70 let, Ražem por. Marc Josipi-
na 59, Bajc Ivan 62, Mahorčič Zoran 47,
Bajc vd. Rustja Antonija 74, černi Ju¬
rij 36, Zudetič Eda 9 mes., Rebec Alojz
64, Car por. Furlan Pavlina 56.

*

— Trst. — 17-letni Marii Gerševič le
padel z zida in si zlomil pri tem nogo. —<
30-Ietni Anton Ferfila ie padel po stopnicah'
ter si zlomil roko in se ranil po obrazu.

*

— Trst. — Tržaški prefekt je bil odli¬
kovan z velikim križcem italijanske krone.
*

— Trst. — Vlak je do smrti povozil 39-
Ietnega Alojza Faviča, ladijskega natakarja.

*

— Volče. — Zgorelo je skladišče Mi¬
haelu Rutarju. Uničeno je nekaj stotov
pšenice in precej drugega blaga. Škode ie
10.000 lir.

*

— Veliki Repen. — Z rešilnim avtom
so pripeljali v tržaško bolnišnico Ano Ška-
barjevo, staro 56 let. iz Vel. Repna. Pove¬
dala ie. da jo je krava nabodla z rogovi
in ji povzročila težko rano na trebuhu, ta¬
ko da so ji izstopila čreva. Bila je takoj
operirana in je le malo upania da bi okre¬
vala.

Trst. — 62-letna Karolina Samec s!
je zlomila nogo. Prepeljali so io v bolnišni-
co v težkem stanju.

BROJ 35.

IS T K A

STRANA 5.

PREGLED DOGODKOV

V

ODLOMCI IZ NAŠE POVUESTI

»REŠEVANJE" MIRU

Zgradba, ki so je v Evropi postavile
mirovne pogodbe se podira. Za enkrat
strokovnjaki še maše razpokline in pod¬
pirajo rušeče se zidove, tu z uspehom,
tam brez. Vse to je pač znak, da ob ure¬
jevanju nove Evrope po vojni, njeni vodi¬
telji niso znali zajeti stvari iz temeljev in
odstraniti nasprotstev, ki so dovedla tudi
do svetovne vojne, ampak so tudi oni le
strokovnjaško začasno zamašili in zakr¬
pali razbito bajto, ki je kmalu nato, za
kratek čas sicer, tudi dobila lepo zunanje
lice. Danes je vse nerešeno iz tistega
časa spet udarilo na dan in zastonj so vsa
svarila pred posledicami, bi bodo, ob naj¬
manjši uporabi vseh uničevalnih sredstev,
nastale. Da bi se vsaj začasno odvrnilo,
kar grozi, se je pričelo z »reševanjem«
miru v Evropi.

Kako se rešuje ta mir z ozirom na
Španijo smo že videli- V zadnjem času pa
je ta način reševanja dosegel nekak svoj
nov višek, ki ga označujejo kot napet po¬
ložaj na Sredozemskem morju, Franco
je namreč odklonil angleški načrt o umak¬
nitvi tujega vojaštva iz svoje vojske. Ta
odgovor je prišel po dolgem čakanju, kar
bi v mednarodnih odnošajih že samo po¬
menilo omalovaževanje. Odgovor pa je
tak kot ga je lahko vsak, ki se le malo
zanima za položaj v Španiji, pričakoval.
Gre pač tu tudi za neki način »reševanja«
miru, ki je postal po vojni zelo pogosto in
obstoji v zavlačevanju, Angleška politika
je sicer zelo občutljiva, vendar pa je
v tem slučaju na odgovor dolgo čakala,
kar se lahko smatra samo kot dejstvo, da
je tudi zanjo zavlačevanje prijetno, vsaj
tako, ki ne vede do kake odločitve, ki bi
bilo zanjo škodljivo. Če se ozremo v tem
vprašanju nazaj in pogledamo na politiko,
ki se je vodila glede nevmešavanja v špan¬
ske dogodke in ki stoji pod angleškim vod¬
stvom, lahko brez pretiravanja trdimo,
da sloni ta politika na zavlačevanju in
sicer tako posameznih faz, kakor tudi
končne odločitve. To zavlačevanje je zlasti
jasno od strani Francovih prijateljev, ki
ga podpirajo, ko gre temu na bojiščih
slabo. Anglija, pa tudi njene zaveznice to
zavlačevanje trpe, često na škodo svoje¬
ga ugleda in pri tem gotovo vedo tudi za
vzroke, zlasti za gornjega. V času zavla¬
čevanja se namreč spet obnavljajo in ve¬
čajo zunanje podpore Francovi armadi,
med tem, ko zakonita vlada stoji pod naj¬
strožjo mednarodno kontrolo.

Druga razpoklina se je pričela kazati
na Čehoslovaškem, kjer se v mlado in
majhno državo zaletavajo valovi velikega
soseda. Položaj je tudi tu tako dozorel,
da je grozil uničiti »zgradbo miru«
v Evropi. Mlada država se je za slično
krepko pripravila in hotela postaviti
v bran, čeprav so njeni voditelji izjavljali,
da jim je bolši najslabši mir, kot pa kakr¬
šnakoli, tudi zmagovita, vojna. Oni nimajo
nikakih imperijalističnih zahtev. Spet je
stopila vmes Anglija, ki je preskusila svo¬
jo politiko že v Abesiniji, v mnogih dru¬
gih kolonijah, povsod seveda razmeram
primerno, jo preskuša sedaj v Španiji in
drugod. Poslala je na Čehoslovaško svoje¬
ga posredovalca. Runciman, o katerem
danas vsi pišejo, je lastnik velike brodar¬
ske družbe, upravni svetnik največjih an¬
gleških bank ter spada k angleški najvišji
plasti, ki je sicer zelo majhna. Njegov
sin, tudi lastnik banke, je in še zalaga
Nemčijo z denarjem. Osebni momenti so
za človeka pri reševanju in delu gotovo
največje važnosti. Kaj bo napravil Runci¬
man iz Čehoslovaške je danes še težko
reči, Važno je le, vsaj za Anglijo, da on
rešuje mir v Evropi in zavlačuje rešitev
vprašanj, ki groze dovesti do vojne koli¬
kor se da. Zavedati se je namreč treba,
da ima Anglija na vseh straneh tisoč
skrbi in da poka tudi zgradba njenega im¬
perija ter da so povsod ogrožene koristi
njenega kapitalističnega razreda, iz kate¬
rega izvirajo tudi vsi njeni evropski
zdravniki. Palestina, Azija, sta dva pro¬
blema, ki se nas toliko ne tičejo, a zade¬
vajo angleške westminstersko četrt v
živo.

Mogoče bodo Anglija in njene zaveznice
prisiljene jutri poseči po skrajnem in ne¬
diplomatskem orožju v obrambo svojih

OSNIVANJE VALTURE U JUŽNOJ ISTRI

interesov. Zato bo odločila tehtnica, ki
jo drže v rokah pred vsem angleške roke,
tesno seveda povezane z drugimi, ki pa
se za druge, kot interesne razloge, ne za¬
nimajo preveč. To povezanost kaže naj¬
bolje slučaj Runcimana in njegovega sina.
Odločitev bo pokazala, da morajo biti čim
manj' okrnjene koristi kroga h kateremu
oba pripadata.

V tem je, razmeram primerno prika¬
zano,' način in bistvo »reševanja« miru
v Evropi. šk

REKONSTRUKCIJA VLADE
DR. M. STOJ ADI NO VI č A

Beograd, 26 augusta. U ime Nje-
govog Veličanstva Kralja Petra Ukazom
Kraljevskih Namjesnika od 25 o. mj.
uvažene su ostavke, koje su podnijeli
ministar trgovine i industrije dr. Milan
Vrbanič, ministar vojske i mornarice
general Ljubomir Marič i ministar za
fizički odgoj naroda dr. Vjekoslav Mi¬
letič i stavlenji su na raspoloženje, a
postavljeni su:

za ministra vojske i mornarice ar-
mijski general Milutin Nedič,  na¬
čelnik glavnog generalštaba;

za ministra trgovine i industrije ing.
Nikola Kabali  n, narodni posla¬
nik, i

za ministra fizičkog odgoj a naroda
dr. Mirko Buič,  gradonačelnik
grada Splita.

NEMČIJA SE JE INFOR¬
MIRALA

pri državah južnovzhodne Evrope in pri
Rusiji, kakšen položaj bi zavzele, če bi
bila primorana, kakor je uradno izjavila
v tej noti, da bi morala s silo interveni¬
rati v korist sudetskih Nemcev, z drugo
besedo, ako bi vojaško zasedla Češko. Ta
korak nemške vlade je vzbudil v Londonu
veliko razburjanje in nekateri vladni kro¬
gi zahtevajo od angleške vlade, da se jas¬
no in precizno izjasni, da je na strani Če¬
hoslovaške, kar bi moralo zopet popraviti
ogroženi mir. Vladi očitajo, da bi se zgo¬
dil isti primer, kakor se je 1914., ko se ni
Anglija jasno in odločno zavzela proti
Nemčiji in za Francijo, ampak se je šele
po daljšem kolebanju pridružila Franciji,
medtem ko je Nemčija mislila, da jo bo
pridobila na svojo stran. Prav isti primer
je sedaj kot 1. 1914., ko Anglija še vedno
kaže neko kolebanje. Rusija je odgovorila
na to vprašanje odločno, da bodo vse za¬
veznice Čehoslovaške izpolnile svoje ob¬
veznosti v primeru, ako bi bila Čehoslo-
vaška žrtev napada. Nemški poslanik v
Moskvi je naglasil, da je Nemčija ostala
nevtralna v nedavnem rusko-japonskem
spopadu. S tem je hotel opozoriti, da je
Nemčija storila Rusiji uslugo in da ima
sedaj pravico zahtevati on nje nevtral¬
nost. Litvinov pa je odgovoril, da sovjet¬
ska Rusija ni nikoli vprašala Nemčijo o
njenem držanju na Daljnem Vzhodu. Prav
tako je odgovoril Vuillemin ob nedavnem
obisku v Nemčiji. Listi pišejo, da je nem¬
ški poslanik v Bukarešti izjavil, da bo
Nemčija v slučaju francoske intervencije
v korist Čehoslovaške smatrala Francijo
za napadalca.

Dosta je potankosti poznato o osnutku
Valture. Osnovaše je Hrvati 1647 pod vod¬
stvom Filipa Županoviča. Mletački senat
je 23 srpnja 1647 obaviješten da velik broj
Hrvata s mnogo stoke kod Zadra traže si-
jela i pripravar je na prijedlog dalmatin-
skog providura Foscola nastaniti se u Is¬
tri, a jedan je dio njih več pošao u južnu'
Istru da izvidi gdje bi se svi zajedno mo¬
gli naseliti, no buduči da mu doznačena si-
jela nijesu bila po volji, senat nastoji udo-
voljiti mu i predloži da se nastani po pre-
djelu izmediu Muntiča i Kastanjera. gdje
je obitelj Barbarigo več 1579 bila naselila
seljake iz okolice Zadra, ali je ovih sada
bilo več nestalo ili je ostalo vrlo malo.
Kad su Županovičevi Hrvati prihvatili po¬
nudit, senat naloži puljskomu načelniku da
ih lijepo primi i naseli u onom predjelu.
Generalni providur za Dalmaciju i Albani¬
ji! otpremi odmah ovamo jedan dio onih
bjegunaca iz okolice Zadra. Došlo je 49
obitelji, 430 oseba sa 4500 komada stoke.
Doveo ih je Filip Županovič, koji molbom
od 12 kolovoza 1647 zatraži od rašporsko-
ga kapetana za svoje ljude poljodjelsko
orudje, tegleču marvu i pravo sječe šume
u Kastanjeru. Kapetan Correr im doznači
zemljišta i brežuljke Trebenicu, Doberdo
i Orljak. pašišta i ratarska zemljišta u Ka¬
stanjeru i Sidrini do medja prema Šišanu,
Jadreškima, Sandalju (S. Daniele), Lobo-
rici i Galižani i obveže ih da u roku od
godine dana imadu povratiti žito koje su
dobili od dalmatinskoga providura Foscola,
pa da imadu zasaditi i gojiti masline. Dne
8 studenoga iste godine naloži dužd Fra¬
njo Molinc kapetanu Correru, da ovim Hr-
vatima doznači još druge zemlje, a da se
to uzmogne provesti bez sukoba sa starim
stanovnicima oglašeno je več dne 28 listo-
pada u gradu Puli da imade svaki gradja-
nin dokazati svoje eventualno pravo na
zemljišta u Kastanjeru i okolo njega. Senat
je nagradio Filipa Županoviča sa dvije
mjere (pesi) dvopeka i sa 50 dukata godiš-
nje u roku od 10 godina. Doseljenicima je
bilo dopušteno prodati stoku koju su do-
veli iz Dalmacije u roku od 3 mjeseca slo-
bodno od trošarine, a rašporski kapetan
bijaše pozvan da im dade ono što traže,
naime drvo za gradnju kuča i 250 dukata
za nabavu orudja i živeža. To je več u
studenu bilo izvršeno.

U prosincu 1647 dodjoše k onima još
četiri obitelji koje su dobile sve kao i pre-
djašnje.

U siječnju 1648 je Županovič pozvan
da privede u Istru još druge obitelji ne bi
li se broj ovih doseljenika popeo na 100
obitelji. On je to sigurno obečao jer zna¬
mo da je za nagradu dobio nova zemljišta
i pravo paše u Rašivici i šijani, a i rok za
otplatu zajma mu je produljen na tri go¬
dine, kad se obvezao da če u pet godina
obraditi zemljišta koja su mu doznačena.
Tako nastade novo selo na brežuljcima iz-
medju Kastanjera i Muntiča koje se isprva
zvalo Gorica, a kasnije je nazvano Altura
ili Valtura. Dne 1 veljače 1660 dopusti se¬
nat na zamolbu Filipa Županoviča da na-
seljenici sagrade crkvicu, no župa je več
postojala 1630, jer su od te godine saču-
vane i župske knjige.

Ovo bijaše samo manji dio ovih bjegu¬
naca koji su kod Zadra tražili naseljenje.
Veči dio njih je iste godine preseljen u
dvije skupine, Jedna je brojila 1400 osoba.
a druvn čak 3450, a zajedno su imale
66-500 komada stoke, što velikoga što ma-
loga grla. Večina njih je nastanjena negdje
u Istri, a manji dio na otoku Pagu i su-
sjednim otocima u Dalmaciji. Sav je ovaj
jadni svijet primljen vrlo rado (»il senato
accoglieva a braccia aperte tutta quella
gente«), Mletački je senat odlukom od 17
kolovoza 1647 dao potrebne upute o kolo¬
nizaciji ovih ljudi rašporskome kapetanu
u Buzetu i načelnicima u Kopru i Puli. Je-
dni su stalno naseljeni oko Lovrečiče i
Umaga, drugi na otoku Krku, ali jedan dio
je sigurno nastanjen u južnoj Istri kada je
odluka bila upravljena takodjer načelniku
u Puli. Oko Pule i Vodnjama bijaše mno¬
go puste zemlje a bjegunaca ispred Tura-
ka u struji prema Istri je obilje. Spis se¬
nata od 13 ožujka 1648 imade na oku po-
pulaciju onih krajeva, a spisom od 31 ožuj¬
ka 1648 obaviješten je rašporki kapetan o
skorom dolasku triju brodova s bjegun-
cima iz Dalmacije. Da ih uzmogne pristoj¬
no smjestiti kapetan več u travnju obilazi
po okolici Pule i Vodnjama u pratnji vještaka
Gravisa, odnosno Valentina Bertuola koje
mu je na služba postavio ured za neobra-
djena zemljišta (il magistrato dei beni in-
colti). Medjutim su Valturci Filipa Zupa-
noviča dobili dalje potpore i povlastice-
Senat im odlukom od 15 srpnja 1648 do-
zna.či orudja i žita, rješava ih službe na
ratnim ladjama i drugih tereta, ali istodo¬
bno isključuje pravo njihovih žena na vla-
sništvo nekretnina. Ponovno im se potvr-
djuju koncesije koje su im prije bile dane,
ali se isto tako ističu prava Marka Barba-
riga i njegovih nečaka. Oni ne miruju, več
pozivom na investituru od 1578 traže od
senata da poništi odluke rašporskoga kape¬
tana i njima vrati sva dobra koja su prije
posjedovali u Kastanjeru i Muntiču. No
mletački senat je pošao svojim putem. Od-
lukama od 1 rujna i 31 listopada 1648 na¬
redi opču konfiskacijo neobradjenih zem¬
ljišta na korist države i odredi podesnu
osobu za provedbu ovih odluka. Kad je
konfiskacija u prisutnosti i pod vodstvom
samoga rašporskoga kapetana slijedeče go¬
dine doista provedena, obitelj Barbarigo po
konačnoj odluci od 8 ožujka 1649 izgubi
Kastanjer, jer po svoj prilici bijaše ondje
zanemarila svoja zemljišta, a zadrži samo
Muntič.

Mletački je senat sada učinio jedan po-
kus, koji je naskoro opozvao. Pridržavši
naime kapetanu samo dijeljenje zetnalja,
svu je ostalu vlast nad novim doseljenici¬
ma u puljskom kotaru prepustio opčinskim
poglavarima grada Pule, no več 14 kolo¬
voza 1649 povjeri opet samome rašporko-
mu kapetanu svu jurisdikciju nad novim
stanovnicima. Ipak je još i kasnije bilo ko¬
lebanja oko toga načela. Kada su naime
Valturci zamolili da budu postavljeni pod
jurisdikciju grada Pule u gradjanskim i ka-
znenim parnicama, senat im usliša molbu
odlukom od 9 studenoga 1648.

(Iz študije N. Žica »S e ob a Hr¬
vata u južnu Istru«  u Hrvat
skoj Prosvjeti br. 3—4 (1938).

DOGODKI V ŠPANIJI

V zadnjem času se stalno opaža, da so
republikanci postali podjetnejši. Francova
protiofenziva na Ebru je skoro že usta¬
vljena. Republikanci so res pri tem nekaj
zgubili, obdržali pa so precej zasedenega
ozemlja na desnem bregu Ebra. Zelo uspe¬
šna republikanska ofenziva se razvija pri
Almadenu kjer so bili francovci občutno
poraženi, kar sami priznavajo. Pri Gibral¬
tarju se je razvila pomorska bitka med Re¬
publikansko torpedovko »Jose Luis I az«
in štirimi nacionalističnimi vojnimi ladja¬
mi, med katerimi je bila križarka »Cana-
rias«. Republikanska torpedovka je prišla
iz Le Havra v Franciji, kjer je bila 8 me¬
secev v popravilu in se je hotela prebiti
skozi gibraltarsko ožino, pa je bila v noči
27/28 t. m. odkrita od nacionalistov- V bor¬
bi so sodelovale tudi obmorske baterije,
terpedovki pa je vseeno uspelo uteči v
Gibraltar, čeprav je bila močno poškodo¬
vana in je zgubila 20 mož. 14 pa je ranje¬
nih. Republikanci javljajo, da so uničili
frankovcem v teku enega meseca 91 aero-
planov, a sami so jih zgubili le 20 Franco¬
va letala so izvršila od začetka državljan¬
ske vojne 1167 bombardiranj, od teh preko
600 v tem letu.

SMRT TALIJANSKOG
NOVINARA U PARIZU

Glavni urednik talijanskog protufašistič-
kog časopisa »Nuovo Avanti« i član vod¬
stva talijanske socijalističke stranke Pal-
lante Rugginenti, umro je prema vijesti
»Pariser Tageszeitunga« u pariškoj klinici
nakon kratke bolesti u 46 godini života.
Pokojnik je stajao u prvim redovima borbe
protiv fašizma te je tu borbu vodio ener¬
gično u svome progonstvu punih 12 godina.

Naš list

se bori z mnogimi težkočami, ki so do¬
bro znane večini naših čitateljev. Vseh
teh težkoč ne moremo sami odstraniti
ker ne zavisiio od nas.

Toda izmed vseh teh težkoč ie ena, ki
jo moremo sami odstraniti, ker je za-
visna od nas. To so težave materialne
narave.

Ne prosimo miloščine, temveč zahte¬
vamo samo to, da vsak naročnik na¬
pravi svojo dolžnost s tem, da plačuje
redno naročnino. Ako bi vsak naroč¬
nik napravil svojo dolžnost napram li¬
stu, bi se mogli v teh težkih časih ve¬
liko lažje zoperstaviti tudi ostalim te¬
žavam.

*

Plan o autarhiji u pogledu ribarstva,
čije je ostvarenje predvidjeno za 1940
god., več je ostvaren. Italija stvarno več
raspolaže sa 1.500 ribarskih barka. Go-
dišnja proizvodnja ribe u Italiji prela¬
zi dva milijuna kvintala, što znatno
doprinosi narodnom blagostanju.

UNESREČENA STARIČA

Borut,  dne 2 augusta 1938. Dne 2
augusta jedna grupa starijih žena i
muškaraca krenula je ujutro rano pje-
ške iz Boruta u Pazin na proštenje. —
Tom prilikom stradali, je Daus Marija,
stara 73 godine. Sirota starica penjuči
se stepenicama pala'je i prebila ruku i
nogu. Odmah iza nesreče pridošao je
njezin suprug i sa kolima odvezao je
svojoj kučl.

Starica je vrlo obljubljena medju
našim seljaštvom, a pogotovo medju si-
rotinjom, jer nije nikog pustila a da ga
nije makar najskromnije obdarila.

UMRL JE VINKO POLJANEC

eden Izmed voditeljev koroških Slovencev

Dne 26 avgusta je umrl po hudi bolezni
v Škocijanu na Koroškem voditelj koro¬
ških Slovencev župnik Vinko Poljanec. Ža¬
lostna novica, da je eden izmed najbolj
markantnih voditeljev našega ljudstva na
Koroškom umrl, se je naglo razširila tudi
v ostalo Slovenijo.

Pokojnik se je rodil pred 62 leti v Sv.
Urbanu pri Ptuju. V šole je hodil v Ptuju,
Mariboru in Celovcu, kjer je končal seme¬
nišče. Potem je šel pastirovat v Škocijan
ob Klopinjskem jezeru, kjer je ostal do zad¬
njega. Ves čas je ostal na Koroškem, tako
v času vojne, kakor za časa plebiscita in
preobrata. Leta 1921. je postal poslanec za
koroške Slovence in je ostal v tej funkciji
do 1927 Ustanov 5 ! je Politično društvo za
koroške Slovence ter pozneje prevzel me¬
sto predsednika koroške Slovenske pro¬
svetne zveze. Bil je tudi svetnik Kmečke
zbornice. Za vse to je imel sposobnost,
ker je bil izvrsten govornik in je dobro
poznal našega človeka na Koroškem. Da je
bil dober organizator priča to, da so bili
vsi njegovi shodi, ki jih je imel preko 600,
dobro obiskani z uspehom izvršeni.

V tem kritičnem času, boli kot kdaj
prej, je zguba tako dragocenega voditelja
naše narodne manjšine na Koroškem težak
udarec.

__.

SAMOUBIJ STV O
RADI PRONEVJERENJA

Postojna,  16 augusta 1938. Danas
po podne u 2 i pol sata izvršio je sa-
moubijstvo opčinski blagajnik u uredu
Opčinske uprave. Imao je u tri sata da
izvrši isplatu potpora za besposlene
radnike, a pola sata prije otvorenja šal-
tera, ispalio si je metak u glavu i ostao
na mjestu mrtav. Policija vodi istragu,
a isplate potpora odgodjene su na m j e-

STKANA 6.

»1S T R A«

BROJ 35.

JUBILEJ DRUŠTVA JADRAN’’
V MARIBORU

20-LETNICA NAŠEGA
NAJSTAREJŠEGA DRUŠTVA

Maribor, avgusta 1938. — Prihodnje
leto bo slavilo naše najstarejše emigrant¬
sko društvo »Jadran« v Mariboru 20-let-
nico obstoja društva. Takoj po vojni 1.
1918. je začela skupina takratnih emigran¬
tov, ki so bili poklicani v naš obmejni Ma¬
ribor, ustanavljati društvo »Jadran«, kate¬
rega namen naj bi bil skrbeti za propa¬
gando in družabnost. L. 1919. je društvo
stopilo v aktivno delovanje. Ustanovil se
je takoj moški pevski zbor, ki je pridno
deloval. V mlačnih in v narodnem oziru
apatičnih obmejnih krajih je »Jadran« na¬
redil ogromno število nastopov in koncer¬
tov. Na pobudo društva so se začeli v ob¬
mejnih krajih takoj ustanavljati pevski
zbori in druga društva. Že takrat je ni bilo
narodne prireditve, kjer bi »Jadran« ne
sodeloval.

Delovanje društva je začelo kmalu pe¬
šati radi premestitve pevovodje, tako da
je bilo društvo primorano dobrih šest me¬
secev popolnoma prenehati delovati. Po¬
javili so se novi ljudje in zopet se je za¬
čelo delovanje društva v 1. 1920. z isto
bizino in velikim elanom. Leto 1920. je po¬
stavilo temelj bodočemu delu, odslej je
društvo stalno imelo pevovodje na raspo-
lago, ker je prišlo mnogo inteligence ta¬
krat v Maribor iz Julijske Krajine. Leta
1921. je začela vstopati v »Jadran« mladina
in začela z aktivnim delovanjem v dru¬
štvu. Kot pevovodja je vstopil v zbor g.
dr. C. K r aš e v e c, ki je bil v društvu
dolgo vrsto let najzvestejši delavec. Bil je
tajnik, predsednik društva in tudi pevo¬
vodja. Kot predsednik je bil g. dr. Boš t-
j a n č i č ter se je za društvo mnogo bri¬
gal. Njegov naslednik je postal g. ravnatelj
St. Detela,  ki je društvo tako utrdil,
da mu je bila zasigurana pot v bodočnost
in do razvoja. V letu 1923, je že vstopil
kot pevovodja naš stari znanec in najboljši
pevovodja g. Jože Lah,  ki je posvetil
vse svoje sile zboru. Pod njegovim vod¬
stvom je zbor napredoval od uspeha do
uspeha. Pomnožili so se koncerti in
nastopi pomnožili so se tudi izleti v ob¬
mejne kraje. Vedno navdušeni pevovodja
je svoj zbor vodil na vse nacijonalne pri¬
reditve in nastope. »Jadran« je začel cve¬
teti in si pridobivati na svojo stran vse
obmejno prebivalstvo. Zvesto ob strani g.
Lahu so stali tudi predsedniki društva v
tej dobi g. J. C i j a n je društvu posvetil
mnogo skrbi ob strani mu je stal agilni
takratni tajnik g. Alf. Kralj  in drugi
funkcijonarji. V dobi od 1923. do 1928. leta
je društveni pevski zbor priredil mnogo
nastopov v Mariboru, ki so imeli vedno
namen povdariti pomen naše pesmi na na
rodno delovanje. »Jadran« si je s svojim
delom in požrtvovalnimi pevci, ki so ostali
vedno društvu zvesti od ustanovitve do
danes pridobil simpatije vse javnosti. Med
ustanovitelji, ki so v zboru od početka de¬
lovanja društva, so še danes v zboru na¬
slednji: Franc Cerkveni č, Ivan Go¬
dina in Anton Tomažič,  vsi so bili
pri policiji v službi kot stražniki ter so
mnogo pripomogli k uspehom v društvu.
Poleg teh ustanoviteljev je že dolga leta
zvest sodelavec društva g. J. Rojc,  ki
vrši posle načelnika zbora že več let in
sodeluje v zboru že nad 15 let. G. Rojc
spada med najzaslužnejše emigrante v Ma-

U Tl&trMTl

3222-48809

Cipelice od jake kože, sa nepoderivlm
gumenim djonom. Najpodesnije neštaš-
uoj djeci za školu i igru.

45300-2204

Za lijepe dane najjeftintje i najpode¬
snije dječije platnene cipelice sa gume¬
nim djonom Bt. 27—34 Din 15.—, br.
35—42 Din 19.—, br. 43—46 Din 25.—.

DEKAN

Izdržljive pamučne patent čarape. O
končanoj izradbi stoje: Din 7.—, 9.—,
10.— i 12.—.

48322-846

Dječije cipelice od gume praktične za
školsku djecu koja daleko idu u škoiu,
za vježbu n školi kao i van nje. Posta¬
vljene su toplom flanelskom postavom.

4624-64624

Djevojačke cipele od jake kože, sa špan-
jom i kožnim djonom. Najprikladnije
za štrapac.

4464-6727

Djevojačke cipelice od črnog divtina, sa
ukrasom od laka preko rlsta.

ŠPORT

8762-68801

Visoke cipelice od jake kravine sa ne¬
poderivim i nepromočivim gumenim
djonom. Neophodne za školsku diecu
po kisi, blatu 1 snijegu. Od 31—34 Din
39.—, od 35—38 Din 49.—.

Omiljene čarape. Djeca Ih vole, Jer su
praktične, a mame, Jer se poderana ko-
Ljena ne moraju krpati. — Imaju ela-
stičnu podvezicu, koja dobro drži i ne
steze nogu.

4624-44648

Fine djevojačke cipelice na šniranje.
Pristaju uz kostim. Naročito su pogod-
ne za šetnju 1 duža pješačenja, jer su
udobne i imaju nisltu potpeticu.

riboru. S pomočjo njegovega velikega po¬
znanstva je marsikteri emigrant dobil
službo. V zboru je veliko število članov
ki so mu za to jako hvaležni.

Poleg Jožeta Rojca je tudi sedanji bla¬
gajnik g. Polh  zvest Jandraš že mnogo
vrsto let. Zvesto in pridno sodelujeta v
zboru brata Žižmonda  kot dobra te-
rcr'*!a.

Pevovodja g. Jože Lah je svojo četo
pevcev tako izpopolnil, da je ustvaril pev¬
sko sku. To pi ve vrste. Bvi dveri  mu
mora biti »Jadran« prav njemu najbolj
hvaležen za razmah, ki ga je dosegel
Lahko mirno trdimo, da ako bi ne bilo J.
Laha tudi »Jadrana« bi že davno ne bilo
več. G. Lah je z neverjetno energijo in
požrtvovalnostjo vodil društvo. V letih
krize je bif tudi predsednik in pevovodja
obenem. Njegova velika zasluga je, da je
zvabil v zbor mladino. Postavil si je za
cilj pritežnitev mladine v zbor in društvo.
V 1. 1929. je društvo vodil g. Fatur
Slavko,  mlad in navdušen delavec. Nje¬
ga je nadomestil g. dr. B e r g o č v 1. 1930
ki je društvo vodil do L 1933. Dr. Bergoč
je posvetil vse svoje sile razmahu društva.
Pojavilo se je v tej dobi tudi drugo delo.
Skrbeti je bilo treba za razna vprašanja
emigrantov, ki so začeli trumoma bežati
v Jugoslavijo. Res da tudi prej je društvo
v tem pravcu delovalo od svojega počet¬
ka, vendar se je v tej dobi pokazala po¬
treba po udejstvovanju na tem polju večja.

Socijalno delovanje društva zasluži vso
pohvalo V glavnem Je društvo podpiralo
novodošle emigrante in jim skušalo pre¬
skrbeti službe kar se je v veliki večini
tudi doseglo. S pomočjo zvez društvenih
odbornikov in pevcev je mnogo emigran¬
tov dobilo zaposlitev. V letu 1931. Je dru¬
štvo priredilo mnogo propagandnih izletov
na mejo in druge kraje. G. dr. Bergoč te
vodil društvo do lepega razvoja. 1. 1932. je
pevski zbor dosegel na festivalu v Lju¬
bljani prvo nagrado moških zborov ter

VI JESTI IZ UR ©A MUTACIJA

IZ (MLADINSKE SEKCIJE DRUŠTVA
»ISTRA« U ZAGREBU

Omladinska sekcija priredjuje u nedjelju
11 septembra u 10 sati prije podne kome-
moraciju za bazovičke žrtve. Komemora¬
cija če se održati u dvorani »Hrvatskog
Učiteljskog Doma«, Trg Kralja Aleksandra
br. 4, prizemno. Molimo članove i prijatelje
da prisustvuju u što večem broju.

Odbor

PRIREDBA ŽENSKE SEKCIJE
U SL» BRODU

Slav. B r o d, 30 ang. 1938. U subo-
tu dne 27 VIII. o. g, na večer u dvori-
štu g. Do j čiča priredila je ženska sek¬
cija društva »Istra« u Slav. Brodu kuč-
nu zabavu s kratkim programom. Uspr-
kos lošeg vremena, zabava je vrlo do¬
bro uspjela.

Odbor.

Ljudi tako zaboravljaju

na sitne dugove. Ne sjete se, da cesto za-
visi sudbina nekog lista bač od tih mal ih
potraživanja. — Nekoliko stotina dužni-
ka koji se sjete i plate svoj dug od dese-
tak,. dvadesetak dinara, mogu spasiti ili
podiei list kojl ovisi od svojih pretplatnika.

U FOND »ISTRE« BROJ 35

Ivan J. Ladavac, sreski vete¬
rinar — Pirot Din 25.50

U proslom broju objavljeno Din 43.209.60

Ukupno Din 43.235.10

prejel krasen pokal kot nagrado. L. 1933.
je bilo delovanje društva posvečeno emi¬
grantskim zadevam ter narodno-obrambe-
nemu delu. 1934. leta je stopil na čelo dru¬
štva g. dr. S. Fornazarič.  — To leto
je bilo jubilejno leto: »Jadran« je prazno¬
val 15,letnico obstoja. Kongres emigracije
in proslava 15 letnice društva sta bili naj¬
mogočnejši prireditvi emigracije v Jugo¬
slaviji.

V 1. 1935. je vodstvo pevskega zbora
prevzel mladi in nadarjeni glasbenik ter
najboljši naslednik g. J. Laha g. prof. U-
Vrabec  znan že iz Trsta kot bivši pevo¬
vodja društva »Kolo« v Trstu. Učenec na¬
šega priznanega skladatelja g. prof. V.
Mirka je zbor prevzel z veseljem in začet
ubirati nova moderna pota. G. prof. Vrabec
je od g. Laha započeto delo spopolnil-
Mlad in sposoben pevovodja je iz zbora
naredil prvovrstni pevski zbor v Sloveniji.
V zbor ie v zadnjem času vstopila zopet
mladina s katero je prof. Vrabec dosegel
krasne uspehe. Vse delovanje je posvetil
spopolnitvi zbora tako, da je dosegel za¬
vidljiv uspeh. Koncert maja lanskega leta
je bil krona delovanja prof. Vrabca. Vsi
glasbeniki in občinstvo priznavajo »Jadra¬

nu« primat med pevskimi zbori ne samo v
Mariboru ampak po celi biv. Štajerski.

Važno je omeniti, da je »Jadran« edini
pevski zbor iz Slovenije, ki je pel na gro¬
bu blagopok. Kralja Aleksandra I. Ujedini-
telja na Oplencu. Poleg tega je zbor na¬
stopil tudi v Beogradu, Ljubljani. Celju.
Ptuju, Murski Soboti, Ljutomeru in v dru¬
gih krajih.

Delovanje društva v tem letu je posve¬
čeno zlasti naši propagandi. Zbor je sode¬
loval pri slavnostnem koncertu v prosla
vo 20-obletnice naše države skupno v dru¬
gimi zbori letos 4 maja v Unionu. Priredil
je več izletov na mejo. Poleg tega je zbor
priredil koncert v Rušah. Poklonitev Gor¬
nji Radgoni je bila krasna manifestacija
ob meji, kjer se je zbor poklonil radgon¬
skim žrtvam, ki so padle 1918. leta. Dru¬
štvo je položilo venec na grob in odpelo
zalostinke. Zbor je sodeloval pri važni na-
cijonalni prireditvi ob priliki odkritta spo¬
menika blagopok. Kralju Aleksandru Ujedi-
nitelju v. Sv. Trojici. Zbor ie vedno zasto¬
pan pri raznih proslavah. Udeleži! se je
proslave 20 letnice Jugoslavije v Rušah.'

Jesenska sezona je posvečena koncer-
tu 8. okt t 1 v  spntnin na marselisko tra-

»lstra« tzlazl svakog tjedna u petak. — Bro.1

m gortinu. — Oglasi se računaju po cjeniku.
rova ulica 48, III. kat. — Tisak: Stecajntna

čekovnog računa 36.789. — Pretplata: za ctjelu
— Vlasnik 1 Izdavač: Konzorcij »Istra«, Ma
Jiigoslovenskc štaronc d. d. Zagreb, Masarv

gedijo, za katero se bo vrši! žalni koncert
v frančiškanski cerkvi v Mariboru- Pri¬
hodnja sezona pa bo posvečena predpri¬
pravam za proslavo 20. obletnice društva.

Proslava je zamišljena v jako širokem
obsegu. Vršil se bo svečan koncert. Preda¬
ja prapora biv. društva »Kolo« iz Trsta,
slavnostno zborovanje emigrantov, povor¬
ka, velika zabavna prireditev s sodelova¬
njem vseh v pevski župi včlanjenih društev.
Društvo namerava izdati tudi lastno spo¬
minsko revijo ob tej priliki. Zaprosilo bo
za phlovično vožnjo,.tako da se bo lahko
vsakdo udeležil te proslave, ki bo največja
emigrantska prireditev prihodnjega leta.
Proslava se bo vršila spomladi. <

Vsa bratska emigrantska društva opo¬
zarjamo že sedaj, da vodijo računa o tej
Proslavi, ker je zamišljena kot velika Pri¬
reditev in manifestacija vse emigracije. V
Mariboru se mora takrat pokazati vsa na¬
ša moč in celotna organizacija, Vsa dru¬
štva bodo prejela podrobna navodila v
okrožnicah.

Gostoljubni in obmejni Maribor vabi
vse naše emigrante, da se udeležijo pro¬
slave društva »Jadran« spomladi prihodnje¬
ga leta v Mariboru!

sarvkova^ui Z h™i°t*„i R ? 3ille c? 4 ;,T din " 7J>  Inozemstvo dmstruko, za Ameriku 2 dolara

kova mira'brol 28a 1 tele *» nE >. 6 J-« 0 - ~ ^ uredništvo odgovora IVAN STARI, Zvonlmi-
Kova Ulica broi 28a - Za tiskam odgovara Rudolf Polanovič. Zagreb. Iliča broj 13J-