46. številka. » V Trstu, v soboto 9. junija 1888. / (k Tečaj XII „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vmtko sredo in s;b:t3 ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto gl. 6. — ; izven A vat. 9.— gl. za polu lotu , 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoHamiriio Številke ho dobivajo v pro-dajalninah tobaka v Trstu po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nnV. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi ne pošiljajo uredniStvu v uliei Torrente št. 12. Vnako pismo mora biti frankoviino, kfr nefratikovana se nt -prejemajo. Rokopisi ne ne vrarajo. Oglasi i n oznanila so rnfune pO 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove * debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. bo račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici Torronto 12. Odprte reklamacije so prosto poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V eJinoiti Je moSf. Slovani v Trstu nekdaj in denes. VIIJ. Dasiravno smo zadnjič s tedanjim dopisnikom tožili, da jo v Trstu Sloven užival 1. 1848. prav malo pravic, da so ga nasprotniki osobito Vlahi sovražili, zatirali in prezirali, vender kakšen urad je bil časi pravičen in je Slovenom oznanil kakšno novost v njih materinem jeziku. Tako čitamo v „Novicah11 1848: Slovenska, kmetijska šola v Trstu, slovensko v Laških Novicah oznanjena. Z vesoljem smo ondan v Tržaškim liškim časopisu (Osservatore Triestino) sledeče slovensko oznanilo v slovenskim novim pravopisu brali, ktoro od besedo do besede radovednim domorodcam v Novicah na znanje damo; takole se glasi: Oznanilo. „Glede na zadovoljni izid mestne kmetijske šole pretočenega leta oznani podpisani c. kr. magistrat, do se bodo tudi letaš bravno-kazavni poduki v slovenskim jeziku za kmečke mladunče toga teritorja davali. Začeli se bodo 26. dneva tekočiga mesca po gospodu Jerneju Radicu, k temu namenjenirau učeniku, in bodo sledili za-poredatna vsaciga nedeljniga jutra zgodaj. — Povabijo se s tem stariši in varhi, de naj obernejo v prid svojim sinovam in svojim pitomcam (mladenčem izročenim) to koristno napravo, ktere namen je po-množenje potrebniga kmetijskiga znanja med kmeti tega teritorja, in tako tudi po-množenj n njih sreče prihodnje. — Napovedati se znajo šolarji županam ali oskorb-nikam zunanjih sosesk, kakor tudi v hiši šole kmetijske." Od c. kr. magistrata v Terstu 14. grudna 1847. Po tolikih stiskah, in nadlogah, katere jo imel naš narod prenašati do tega leta, kdo se jo bolj razveselil, kdo so bolj vzradostil, nega li zavedni Sloven, ko jo cesar Ferdinand 15. marcija 1848 razglasil konstitucijo. Oduška temu slovenskemu veselju so dale zopet „Novice" v listu 22. na pričujoč način: Bog živi cesarja Ferdinanda! katerega ime stoji za večno časo so zlatimi črkami v zgodovinskih bukvah zapisano, — ker dobrote, neizrečene dobroto, katero so oni 15. dan toga meseca vsem svojim ljudstvom dodelili, so takšne, kakeršnih nam noben PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Minoli so mnogi lepi dnevi meseca aprila in lepega majnika. Minoli so tudi oni, ob katerih naše ljudstvo trdi, da se no smo fižola saditi. Prišel jo sv. Urban, ki podaja marljivemu ratarju klin, da začne ž njim presajati zeljne sadike, kapus in drugo tako zelenjavo, kakeršna rabi kuharici, uli šo bolje kakemu dobro/ivčku kakor atribut h klobasam ali drugi svinjski nesnagi. Minoli so tudi oni interesantni dnevi v našem parlamentu, ko smo čuli, da tudi pri naših sosedih na levici ni vso tako kakor bi moralo biti. Slišali smo tam tako čudno manipulacijo z izrazi, kakoršne ne bi pričakovali v kaki „Zankstubo". Da, to so nemški „kultur-triiger-ji", in ti hočejo nas učiti olike in omike, za Boga! Ometavali so so zastopniki velikonemštva z pridevki, kakor „Vor-loumder, Ehrabschneider i. t. d.tt Bil jo odmev, da jo uže Zidovom odbila usodepolna ura, kajti zloglasni Schiinerer vračal se je z nekaterimi pristaši neki večer uže pozno »z lumpanja" domov. „Iu vino veritas". Sli so mimo uredništva nekega židovskega poprejšnji avstrijski cesar ni bil podaril. To dobrote bodo zadelo vsacega podložnika in nam bodo polajšalo marsikatere težave našega življenja. Prcmilostivi cesar so namreč 15. dan tega meseca ob petih popoludne sklenoli, da se imajo Njih dežele drugače vladati kakor dozdaj, ker so se po živih prošnjah prepričali, de Njih ljudstva žele drugačnega vladarstva. To novo vladanje so imenuje konstitucija, to jo z drugimi besedami taka vlada, katera pripusti, da prihodnjič ne bo le samo gosposka, temveč da bodo tudi deželni in mestni stanovi, ki bodo zato od ljudstva izvoljeni, pravico imeli govoriti, svojo želje in voščila v prihodnjih postavah in davkih pred tronom cesarja odkritosrčno razodoti, in pa tudi zvedeti, kako in kam se obrača državno premoženje vsako leto. V čem pa bodo posamezne naprave novega vladanja obstale, tega nočejo skle-noti milostivi cesar sami, tedaj so ukazali, da se imajo, brž ko bodo moči, možje iz vseh nemških, slovanskih in laških dežel na Dunaji zbrati, ki se bodo s cesarjem in njegovimi vikšimi svetovalci natanko posvetovali, česar vsaka dežela za-so potrebuje — in po tem so bodo vlada vsako dežele uravnala. Da naš presvitli cesar Ferdinand — milostivi oče — zares iz srca žele, ispol-niti željo svojih ljudstev in stan vseh svojih podložnikov karkoli bode moč polaj-šati, so užo očitno 14. dan tega ineseca pokazali, da so svojega dozdanjega najvišega svetovalca — kneza Meterniha od službo odvezali, ko so zvedeli, da ljudstvo želi, da ta mož odstopi od višega vladarstva, katero jo imel skozi 37 let v rokah. Nadaljo so milostivi cesar Ferdinand ravno ta dan tudi dovolili, da prihodnjič se bodo smele vsake bukve, novico ali časopisi in vsaka druga reč v natis dati, brez do bi jo morali, kakor dosihmal, tiskarni sodnici (cenzuri) pokazati in od nje posebno dovoljenje natisa dobiti. Zdaj bomo tedaj prosto pisali, kar bomo hoteli, da bo lo resnično in pravično. Oj, to jo neizrečena dobrota, da nam niso usta več zavezana! Odsihnial bomo smeli v Novicah in kjer bodi brez ovinkov in brez zadržkov vsako resnično napačnost in krivičnost očitno razglasiti in škodljivo napako od koder koli bodo prišlo, mod ljudstvo dati, da se bodo napačnosti in krivico po ti očitni poti zatirale, odvračale, poboljšalo. časopisa ter da pokažejo „do facto" svoje protižidovsko mišljenje, ulotnili so v uredništva notranjo prostore. Schiinerer si je užo predočeval v svoji z vinskimi duhovi prenapolnjeni mečti, da je užo tukaj sod-nji dan in Bog da jo njemu izročil ekse-kutivo. Zavpil je preplašenim tiskarjem: „Kniet nieder, denn Euero Stundo hat schon geschlagen!" Finale temu aktu bil je VBekako pretep, na kar so nepoklicani eksekutorji morali pobrati svoja „šila in kopita". Tudi nas niso ti Nemci mogli pustiti v miru. Znani celjski korifej Foreggor očital jo Slovanom, da nimamo pravega čuta, da naš jezik ni sposoben za sodniško obravnave, kakor tudi za nikakov praven jezik. Ta pristni raprezentant nem-štva pač ni na pravom mostu izustil omenjenih trditev. Kak pravi čut imajo pa Nemci, bodi si v jeziku ali v mišljenju. Pruska robatost jo poznata, nemških kmetov topost je toli karakteristična, da bi imeli šaljivi listi predalo prazne, ko bi tem nc-vednežero (ki imajo po mnenji Feregger-jovim pak boljši čut od Slovanov) ne glodali kosti. Naj prido človek z dobrim posluhom in s pravim čutom (kakoršnega nimajo Slovani!?) na Dunaj". Recimo, da je ta človek vešč blagoglasni italijanščini ali polno zveneči francoščini, moral si bode vsekako misliti, da je v kakem ki- Iz toga cesarskega sklepa vsak lehko presodi sedanji imenitni stan uredništva očitnih časopisov in Novic! Mi pa se v ti nam dodeljeni dobroti no bomo prevzeli, z uirno krvjo se bomo vedno za resnico in pravico poganjali, poštenemu človeku nikdar ne bomo škodovali, marveč se bomo za-nj potegovali, hudobijam pa in trdovratnim hudobnežem ne bomo prizanašali, temveč jih bomo očitno svarili in grajali. Ilir in edinost, vera, in ljubezen do cesarja in našo drago domovino pa nam bo tudi prihodnjič poglavitno vodilo! (Konec VIII. Članka prih.) Govor državnega poslanca Jakoba Hrena. v 317. državnozborskoj seji dno 25. nprila 1888 (Dalje.) Glede na to moral bi misliti, da jo vsaj tamošnja, kakor sem dokazal, za lokalne, gospodarsko državno in politiške interese tako važna cesta v takom stanji, da more zadostovati nalogam, katere ima izvrševati. Toda temu nikakor ni tako! Ta cesta ima, kakor si bodem usojal natančneje razložiti, ker jo bila sprva napačno narejena, tako pomankljivosti, tako grozno napake, da jo res pravi unicum. Označil bi jo za uzorec, za prototip ceste v tem zmislu, kakor se ceste no smejo delati. Težko mi je najti parlamen-tarično primerne bosedo, kako so brez glavo postopali stavbeni inženerji, ki so trasovali to cesto prav za nosom po zračnoj črti, ter so noso nič brigali, kako je ozemlje, kje drži navkreber, kje navzdol; ali pa da bi razložil bedastočo tedanjo upravo, katerej se jo bajo da zdelo narodnogospodarski opravičeno, če bodo cesta imela mnogo klancev, da bodo v voč krajih treba priprege, da bodo gostinilčarji ob costi imeli več zaslužka. Če tudi vsak, ki količkaj pozna ozemlje, da celo tuji potnik, ki prvikrat prido v ta kraj, na prvi pogled spozna, da bi bili morali in tudi mogli cesto napraviti po ravnini skoro povsod; poiskali so vender z noko posebno propekanostijo in z zatajevanjem zdravega človeškega razuma vso hribe in klance, da so po njih naredili cesto no zmeneč se, da je okrog in okrog ravnina in da kje točo kak potoček, ki naravno kaže, kod bi bili morali narediti cesto. — Kakor sem užo povedal, cesta zdaj drži navkreber, zdaj navzdol in primerjal bi jo lahko z drčami, knkeršne so napravili v našem pratru, katero, seveda imajo to neprecenljivo prednost, da se vozilo, naj gre gori ali doli, ker so prav sistematično narejeno, vsled dinamičnega upliva sunka in naravnega zakona teže, samo premika, na dolenjskej costi jo pa navkreber treba priprege, navzdol pa cokelj. (Res je! na desnici.) V kolikih krajih je predpisano, da so mora rabiti coklja in v kolikih krajih treba priprege, natančno ne vem, a povedalo se mi je število, ki se da izraziti v dvanajstoricah; da tako razmere podražu-jojo promet v kakem kraji in ga otežujejo, da včasih, po zimi, kadar jo poledica, ali sploh kadar radi močnejšo frekvence ni dobiti priprege, motijo in ovirajo, je jasno. Užo iz tega 8i lahko mislite, kaka je dotična cesta in po kakih krajih drži. Vender moram famozno dolenjsko državno cesto malo bolj osvetliti in sicer od Novega mesta počenši proti Ljubljani. Takoj od Rudolfovega drži cesta močno na vkrober na tako imenovani Kapiteljski marof, namesto da bi držala na levi po dolini, kakor jej užo odkazujo mer reka Krka. Strmeča ima 13 odstotkov, a takoj s to gore doli pa 14 odstotkov padca in jo v Bršlinu, katero solo jo jedva 20 minut od Novega mesta, zopet tako nizko, kakor kjer se začenja. Za Bišlinom začenja se znova klanec in cesta pelje pet do Šest kilometrov daleč na Kačjo rt s 14 odstotki strmeča, odkoder so zopet ponižujo s 14 odstotki padca proti Mirni, ki jo le malo višjo nego je začetek cesto Novomesta. Jedva premagaš ta del, začenja se rečena težava z nova; kajti ko imaš za seboj res le par sto metrov dolgi Ivanski klanec, ki ima tudi 14 odstotkov strmeča, začno so — rekel bi vso zakone proti mučenju ljudij in živalij zasmehujoči — manever znova, da prideš na hrib sv. Ane, pri katerem zopet moraš premagati 14 odstotni strmec in 14 do 15 odstotni padec, doklor prideš naposled na prvo počivališče, v Trebnje, kjer moraš zahvaliti Boga, če so ni poškodoval voz in konj, voznik in ljudje, ki so so peljali na vozu. Od tod daljo začenja se prejšnji boj proti zakonom teže in lenjivosti teles znova, in sicer ne edenkrat ali dvakrat j temveč brezštevilnokrat — in tako gre tajskem mestu, ker „a \vurscht, a hetz, a 8cherz — ali še bolj: GHaabst i kim P I kim kam (pomenja: glaubst du, ich kom-me? Ich komme kaum) osvedočilo ga bode, da jo izvestno v državi nebeškega sina. Ali takih replik no bi manjkalo, za-to jo rajo pustimo. Tudi čas ni več za-to. Mi srno tukaj. Narod jo zaveden. Zatrote nas ne nikdar več ! Pravica naj naposled zmaga. Celjskomu poslancu je pa podpolno zamašil usta naš rojak Ferjančič. Mirno, toda kromenito jo ožigosal nomško objest, ker strast je strast in baš tej no poznajo nasprotniki naši nobene meje: Gefiihrlich ist' s den Leu zu wecken, Schrecklich ist des Tigers Zalin, Doch das Schrocklichsto der Sehrocken Ist der Monsch in seinem "VVahn. To so besede pristnejšoga Nemca od Foreggerja, kateri jo znal pa tudi bolje ocenjevati strasti človeške. Te dni sem čital v nekom nemškem listu ogerskega ministra Tiszo prazen strah do Francozov. Naši sodržavljani, čisti Ar-padovci so pa največji šovinisti pod božjim nebom, vender je nnpado včasih tak pesi-mizem, pesimizem s tako silo, da so kar smešni. Res da, kdor sam sebe no časti, svojih prednikov naslednik biti vreden ni, ali kar je preveč, to jo pa tudi nozdravo. „Magyar orszag" in „madjarski globus" postala sta malone ideutična in poznata po širnem svetu. Pomislite, Madjari se bojo udeležiti so v Parizu jubilejno razstavo v stoletni spomin razrušenja bastilije. Strah jih je, da Francozi lehko onečaste madjarsko trobojnico in madjarski grb. In — in kdo bo potem iskal satisfakcijo zato F Predsednik Tisza misli, da se 8 praznovanjem stoletnico lehko obnovo oni nemiri in ona rovanja kakor I. 1789. Da, istina, kdo bodo potem hodil v zblojeno Francijo pobirat pomazane trobojniee in onečeščenega grba. Ni varno, ker v času splošnih zmešnjav tudi prijatelj prijatelju lehko pritisne zaušnico. Kaj moro oni drugi za to? Molči in trpi. O takih prilikuli tudi marsikdo vpije in zagraja samo, da to dela kar drugi. Mad jari so liberalci, aristokrati, demokrati, magnati in Bog vo še kaj, toda vso lo — za-so. Oni tudi božjo voljo obračajo boljo v svojo korist, kakor mi. Francozi so užo pred «to leti priznali „občo človeško pravico" Madjar so pa za-ničljivo obrne v stran, če ga potiplješ na ti strani, zaviha brke in dejo : „tot nem ember!" (Slovan ni človek). To so tedaj pravico, kakeršno uživajo Slovani pod » gorsko krono. Seveda dnevna kronika nam jih kaže bolj na drobno. In tak narodič naj bi se bratil s prosvetljenimi Francozi, ki imajo geslo: liberte, egalitč, frateruite. Madjari tega sigurno 110 razumejo „nd vor-bum" temveč po svoje. „Libortč" pravijo, dalje, navzdol in navkreber in infinitum pa ne eum gratia! Pa ne bodeni dalje slikal podobe, ki je vedno jednaka in 8 tem mučil eastitih gospodov. Omeniti hočem le najvažnejše klance od Trebnjega dalje, ki skoro ravno tako otežujejo promet, kakor uže našteti in sicer Trebanjski klanec s strmecem 12 odstotkov, kla-ncc pri Zidanem mostu z ednakim strmecem in nazadnje Peščenek, ki ima 16, 18 in celo 20 odstotkov strmeča. Tako drži ccsta zdaj gori, zdaj doli, in ni nič redkega, da se na njej komu os ali pn oje zlomi, ali pa voz preobrne — in opomniti hočem, da ima c. kr. pošta skoro vsako leto po zimi žalostne skušnje — ter naposled vender pride cesta za Šmarjem na Ljubljansko ravnino, kjer se še le nehajo težave. (Res je! na desnici.) bate, da nam pa niso mogli ohraniti I kranjske gimnazije niti naučnoga ministra Gauča pripraviti, da bi resno ukazal, da se osnujejo slovenske paralelke na gimnazijah v Gorici, Mariboru in v Celji. Prinesli nam bodo domov zopet lepe obljube. Narod slovenski pa čakaj na šole in vi slovenski izprašani profesorji supli-rajte, dokler pridete v „boljša leta", potem še le dobote, ako pojde po sreči, ^službo na kaki — nemški gimnaziji! Parlamentarno življenje je res lepo — koliko nam koristi, je pa se ve da podpolno drugo vprašanje. Gosposka zbornica jo tudi zvršila svoja delaj', v kratkem sc sestavijo v Budapesti delegacije. Obe ogrski zbornici sti za sedaj zaključili svoje delovanje ter se snideti To cesto sem v Vašo informacijo zopet jeseni. V poslanskej zbornici preči malo natančneje narisal, ker ne verjamem,, tnn je bil v tretje zakonski načrt o špi-da bi visoka vlada hotela tjakaj poslati ritnem davku. Proti so glasovali zmerni koga, da bi jo ogledal, kakor jej jo ne davno preporočal zastopnik dolenjskih mest. Jako poučno in zanimljivo bi bilo, ko bi Tam predložil presek one cesto na- opozicijonalci in neodvisnjaki; predlog je bil pa vender sprejet z ogromno večino. Srpski Dnevniktt, madjaronsl«, v Pešti izhajajoči list, zagovarja postopanje Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor je 4. t. m. v tretjem bra- risan, a žal da ga sedaj nemam na raz- srbskih poslancev v hrvatskem sa-polaganje. boru glede šolskega zakona. Ta list (Konec prili.) pravi, da so Srbi sprejeli ta vladin pred- log iz višjih političnih ozirov. „Samo Topotanje ni za resne može", pravi list doslovno, kakor bi bil pozabil, da jo Srb Gjurković sprva gromel proti temu načrtu, kakor bi ga hotel z vlado vred zrušiti, potem je pa pohlevno izjavil, da zakon „za svojo osebo" sprejme. O ti hrvatski Srbi, ti ,u-* UIU" imajo čudno svest! Cesar jo potrdil sklep nt^Zi * • V A l20J aa.oyom računov zakladi graniške iiovine in kulta nričfiIfnvann Vil *' m }* Dohodkov je bilo 2,872.693 gold., tro-pričakovano velika večina. Glasovalo se Sjcov 118 053 trold je po imenih. Za zakon glasovali so izmei, i V- ",n 4 ' -j • Mlado-Čehov Gregr, Blažek in Engel, dn/- „ V Tu Pr,d.% ce8arJe,vlč •i • , , . ' , , . , v Zagreb, kier ga bodo sprejeli z izredno g h pristascv te stranke ta cas ni bilo ▼ i 8]avo ZaerebSki listi donašaio uže sedai zbornici; za predlog glasovali so tudi Tren-AV Zagreb9kl H^i aonasajo uze sedaj i!_ i l; b b. , .. dolge programe veselic, ki sc bodo vršile i r p V- ff prve7 tistega dne v Zagrebu. Kako bodo pač umaknoli. Proti le bila vsa levica, anti- u i- « i* j- • i j t * i q semiti, demokrati. Luzzatto tržaški/goriški *aJan f16**1' V8° -te ^ * -i: rii ' i i V? i. Ce se um bode malo kadilo, naj se nikar ali bol e lurlanski poslanec knez Hohen- » . . n j••/*« •♦» . . J i r. n i- t • T, i preveč ne icze: jeza škodi! Cesarievic se ione. nekoliko Pollakov in Dalmatincev, fi iui i i • i! 4.1* u n - ii- 1111 _ b0(j0 pa lehko prepričal, da 10 hrvatski baron Godel 111 klerikalec Lienbacher. Na ...... . * 1... to je bil sprejet tudi zakon o kotingonti-ranji in državni zbor je bil zaključen do jeseni. Državni poslanci, kateri niso voljeni v delegacije, povrnejo se domov in bodo to poletje svojim volilcem pripove-dali čudne pripovedke, koliko dobrega so jim izvojevali na Dunaji. No, vse to bodo same hvale besede — dejanj, za avstrijske narode koristnih dejanj bode malo ali nič. Poročali bodo lehko državni poslanci svojim volićem, koliko so govorili v zboru, kako so razpravljali na dolgo in široko o raznih stvareh, ki bi se drugod sprejele, kakor same po sebi umevno. Poročali bodo lehko o tistih škandalih, ki so se dogajali leto9 v našem državnem zboru, kar nam dokazuje, da nismo več v tem oziru zaostali ne za Ogersko, ne za Francijo in tudi ne za Italijo. Pripovedovali nam bodo lehko o novem davku na žgano pijače, kateri bodo plačevali delalci in ljudje, ki pijo žganje po vsej širnej našej državi, in ves ta denar pojde po večini za našo mnogobrojno vojsko, nekaj malega (okolo 1 miljon for.) pa tudi v žep galiških fahrikantov. Naši poslanci posebej nam bodo pa lehko še enkrat povedali, da (»o se pogostoma vpletali v de- da je takrat, kadar je kdo vse zastavil in zapravil, „egalite" je tam, kjer so shajajo samo taki hlačarji, ki nimajo druzega no „Titel ohne Mittel". Tega si pač ne morejo — ukrasti. „Fraternito" priznavajo Madjari le tam, kjer se dobro je (toda le gulvasz in paprikasz, ker drugo niso ma-djarske jedi) in pije pristni tokajec. Strežnica mora znati lo madjaraki in Bog varuj, ko bi kakov „tot" izpregovoril besedo v tem času, ko napravljajo paprikaš; od- , mah bi se vsa jed pokazila. Izgubila bi [ nosti prenesti prestolnico v Niš/ Zdi so, madjarsko pristnost, o kateri bi bilo lehko da so te vesti prerane ! narod še tako udan Habsburškoj hiši, kakor 48. leta, ko so hrvatski junaki rešili Dunaj madjarskih honvedov. Vnanje dežele. Iz Varšave javljajo, da se je na Ruskem osnovalo družtvo, kateremu jo predsednik sin grofa Tolstoja, ki se je pred nekoliko dnevi poročil s hčerjo pokojnega Katkova. To družtvo jo carju stavilo predlog, da sezida na Poljskem in Litvi vse potrebne kasarne proti odplači v letnih obrokih, ki naj bi se plačevali 20 let. Yrhu tega naj bi bile kantine vseh plačil prosto. "Vlada hoče dovoliti samo 12 letne obroke. Dogovori bodo baje da kmalu zvršeni in pogodba podpisana. Družtvo ima baje da 50 milijonov rubljev kapitala. Nekateri ruski listi, mej njimi „Gražda-nin", ki je v ozkej zvezi z dvornimi krogi, piše o Nemčiji prijazno, kar nam priča, da veje v višjih ruskih krogih drug veter. Car ima malo upanja, da bi bilo mogoče zvezati se s Francijo, v katerej jo vse v neredu in ima republika tako malo ugleda. „Journal do Genove" piše, da je S r-bija, odkar je palo radikalno minister-stvo, v obsednem stanji. Vlada jo poslala v okraje udane radikalcem in liberalccm močne oddelke vojske, da bi narod preplašila. Zdi se celo, da nekateri niso popolnem preverjeni, da ostano Beligrad miren in govore, da vlada pokliče skoro stanovito število Madjarov in Nemcev, ki bodo uvrščeni v tajno policijo, da čuvajo kraljevo osebo. Vlada poprijemlje mere opreznosti, kakor jih nikdo ni še poznal v deželi. Nikdo ne sme brez ustopnice, dobljeno pri policiji, v cerkev k službi božji, katere se udeleže oblastva. Govoro tudi, da kani vlada zaradi kraljeve var- napisati debele bukve. Madjari namreč dobro slušajo izrek: omno tulit punetum, qui miscuit utile dulci. Oni imajo tudislo- 0 bolgarskih razmerah pišo „Tempa" v Parizu: „Evo vam nekoliko vesti o potovanji princa Ferdinanda po vanske otroke in slovanske—deklice. Ma- Bolgariji. Sprejem je bil pač povsod do-,i;uraH —l u„ ......Htojen, ali do skrajnosti hladen. Spreje- mala so ga oblastva in službene deputacije. Tako jo v Trnovi, kjer je prognan metropolit Kliment, bila cerkev, kjer jo maaeval Kliment polna in prepolna, v katedrali pa, kjer jo bil pri maši princ Ferdinand, ni bilo živo duše razven njega in njegovega spremstva. Državna blagajna jo prazna; kadar treba kaj plačati, daje se nekaj na račun ali se pa odnašajo plačila na dva meseca in dalje. ^ francozkej zbornici stavil je general Houlanger, o katerem so po vsej Evropi toliko govori in piše, predlog o reviziji ustave. Ves svet jo pričakoval tega trenotka nenavadno napeto, meneč Bog ve djarski rod se zaradi tega ne množi, ker je plemenit rod; Slovani bo pa množe, ker niso plemeniti, temveč — plebejci. Na Ma-djarskem kupujejo v slovanskih predelih otroke ter je odvažajo v popolno madjar-nke kraje, kjer jim napolnijo kosti, žile in glavo s paprikašem, in ovo Varn pristnih, novih madjarov. To jo v našem pro-a vetij enem devetnajstem veku, v veku peresa in papirja plemenit način pom.iože-vanja. O eaneta Simplicitas ! Gospod urednik, v sveti jezi so mi jo mečta razigrala in povedal sem več nego sem mislil. Na svidenje! Vaš C. kaj se bode dogodilo. In dogodilo sc jo, česar se je malokdo nadejal, slavni Bou-langer je propadel, minister-predsednik je se svojim govorom proti upornemu generalu uspel in se priljubil zbornici in ljudstvu. Boulangerja je ljudstvo na ulici iz-žvižgalo. Pravijo, da bode stavil v kratkem zopet ta predlog; a to mu bode malo pomagalo. Vsi listi ga obsojajo. Republikanci so sedaj bolj edini in Boulan-gerova zvezda čedalje bolj bledi in bodo v kratkem tako obledela, da je ne bode nikdo več opazil 11a političnem nebu. Čas bi bil, da se republikanci francozki zložijo ter si ustvarijo mogočno vlado in nepremagljivo stranko na Francozkem, posebno sedaj, ko nemško novinarstvo uže poje „miserere" tretjej republiki. Ministerska kriza na Pruskem šo ni rešena; baš obratno, zaostrila so je. Puttkamer, Bismarkova desna roka, bode moral iti. S tem mračnjakom, nazadnja-kom in tlačiteljem vsakega svobodnega gibanja, izgubi Bismark veliko oporo. Sicer je pa tudi železnega kancelarja sreča ocvela, mož uže davno nima več pod novim cesarjem one veljave, katero je imel prej, in morda ni daleč dan, ko se tudi on umakne. In ta dan bode ves omikani svet z veseljem pozdravil, kajti Bismark tlači kakor moro svobodo nemškega in vseh evropskih narodov. Španjolski republikanci in nekateri monarhisti bodo zahtevali dva milijona, da pomagajo obrtnikom udeležiti se svetovne razstave v Parizu 1889. leta. Španija se udeleži oficijelno razstave. DOPISI. Podgraje, dne 20. maja 1888.*) Dopisi z Podgraj so za drago „Edinost" bele vrane, ker od tukaj prifrči navadno le redkokedaj kakšen dopis do tebe. Dne 15. maja vršila se je tukaj posebna slovesnost. Pripeljali so nam ta dan novi 26 stotov težki zvon, kateri je ulil sloveči zvonar g. A. Samaasa v Ljubljani. Ob 3. uri vzdignola se jo v lepem redu vsa praznično oblečena šolska deca z razpelom in več zastavami; tej se je šo pridružilo ogromno število sosesčanov se svojim ljubim dušnim pastirjem, veleč. g. St. Jenkom. Tako v lepem redu pomikal se je celi provod zvonu naproti in sicer do potoka Reka. 4 mlade, v beli obleki oblečene deklice, so nesle prelepi iz svežih cvetlic splettni venec, kateri so položilo na novi zvon precej, ko so ga prepeljali črez vodo. Ko so č. g. vikar novi zvon blagoslovili, počel se je celi provod počasi proti cerkvi pomikati. Veselje jo bito slišati, kako živo glasno so pozdravljali stari zvonovi svojega novega brata in možnarji kako so glasno pokali, da se jo odmevalo daleč po dolini. Vse ljudstvo je bilo gineno in na marsikaterema lici je bil videti solza radosti in vesolja. Po dokončanem provodu pogostili so naš veleč, in neutrudni g. vikar več obči-narjev kakor tudi ono, ki so pomagali spraviti zvon na svoje mesto. Solskoj deci so pa podarili v spomin vsakemu lepo podobico. Dnč 17. ob 12. uri zadonel je na prvo raz zvonik novi zvon. Glas jo milo-doneč in so prav lepo ubira sč starimi zvonovi. Redkokaka fara se moro ponašati s takimi zvonovi, kakor naša vikarija, a za to napravo zahvaliti se imamo prvič voleč. g. vikarju, a drugič vaom tistim, ki so k temu kaj pripomogli. Ta blaga in vse časti vredna duša jo darovala polovico svote za novi zvon, a.drugo polovico pa celi vikarijat in sicer po 4 gld. vsaka hiš. št., kar je izvestno zelo malo. Čast in hvala naj doni od vseh stranij za veliki trud in požtvovalnost veleč. g. vikarju St. Jenku. Bog vas živi! blagi dušni pastir šo mnogo let in podeli vam zdravja in moči, da bodete še napredovali dola, katera sto stoprv začeli o početku svojega službovanja, to jo: vodna skrb za olepšanje vam izročene sveto vežo prcbla-žene Device Marijo Karmeljsko. Zvon pa zvoni in doni v čast prebla-ženi D. Mariji ter povišuj slavo božjo tukaj v tej dolini britkosti in solza. Iz Šempasa, dne 23. maja. (Konec.) Okolo 9. ure začeli so dohajati gostjo duhovnega in svetnega stanu in občinstva iz bližnjih in dalnjih vasij, in ob 10. uri začela se je uže pomikati procesija iz župnoga dvorca. Med procesijo, ki se jo vršila v lepem redu, so jo neprenehoma pritrkovalo v zvoniku in na bližnjem hribu z možnarji *) I'o ilopinnikovoj krivdi zakasnjono. streljalo ter s tem oznanjalo okolici, da je novomašnik vaščan začel drugo dobo svojega življenja in s tem dosegel smoter svojih dolgoletnih studij. Ko prido provod v cerkev, zapojejo domači pevci lepo ubrano pesem „Novomašnik bod' pozdravljen", duhovenstvo z novomašnikom na čelu pa „veni creator" ; potem pa jo začelo takoj sv. opravilo z veliko asistenco. Drugi duhovniki pa, ki niso imeli opravka v tem, sedeli so ob straneh oltarja, Očo in mati, ki sta bila tudi kakor duhovni oče in duhovna mati, klečala sta na desnej strani oltarja, na levej pa družice. Pro-poved imel je č. g. Ivan Kodrič, I. kaplan iz Komna; sf> živimi barvami nam je na dolgo in široko risal težkočo in svetost, kakor tudi odgovornost duhovskoga stanu ter pozval novomašnika, da nam jo med tem z oltarja podelil tako imenovani novo-mašniški blagoslov. Kakor je o tacih prilikah navada, da drži novomašnik daritev ali „ofer" med sv. mašo, bilo je tudi tukaj, katerega se^ je udeležilo brez izjeme vse pričujoče občinstvo ter skupaj zložilo, kakor nam je sam g. župnik z lece oznanil, okolo 165 gM. Po maši je bila zahvalna pesem in navaden blagoslov ; o tej priliki ne bodi odveč, ako omenim, da so naši domači pevci peli Marcinjevo mašo tako precizno, kakor šo nobedenkrat; zaradi tega bodi jim na tem mestu javna hvala izrečena, a v prvi vrsti njih pevovodji-organistu, ki se toliko prizadeva za popolnost v petji cerkvenem kakor tudi v narodnem. Po končanem sv. opravilu gro provod v prejšnjem rodu med pritrkovanjem zvonov in pokanjem možnarjev zopet iz cerkve v župni dvorec, kjer jo bil napravljen obed. Vsa slovesnost jo končala ob V»2 popoludne ; občinstvo polno radosti je odhajalo na vbo "trani, a mnogo jih je ostalo v vaških krčmah in pri svojih sorodnikih, kjer se jo pri kozarci rujnega vinca razpravljalo razne vtise preteklo slovesnosti. Ob V»4 popoludne je bil blagoslov z lita-nijami. Ves čas, ko je trajal obed in konočno do odhoda gostov okolo 9. ure zvečer, jo domača artilerija vestno opravljala svoj posol, a v noč se je približala glavnemu stanu, kjer ni manjkalo napitnic in govo-, kakor tudi raznega kratkočasnega rov, petja. Ta dan nam domačinom in gotovo tudi zunanjim ostane v vednem spominu. Dqmače vesti. Hrvatski umetniki v Trstu. V kratkem nameravajo priti trijo člani narodnega gledališča zagrebškega v Trst in napraviti tu deklamatorno zabavo s petjem. Ti gospodje so: ravnatelj dramo in ponos hrvatskega gledališča Adam Mandrović, najboljši član dramatičnega družtva Andre Fijan in tenor hrvatsko opere Stevo Deskašev. Ti umetniki bodo gostovali najprej v Ljubljani, potem v Trstu, in od tu namo-rajo v Dalmacijo, Črnogoro itd. Več o tem pozneje, za denes opozarjamo občinstvo slovansko v Trstu na to krasno zabavo. Občinski svet tržaški je imel v soboto dne 2. t. m. javno sojo. Predsedoval jo župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih jo bilo 34 svčtnikov. Zapisnik zadnjo sejo so odobri in na to interpelujo svetnik dr. Venozian župana o zgradbi Tramwaya v Barko vije, kateri bi se moral po koncesiji užo dne 15. t. m. odpreti, ali do aedaj se ni začelo niti graditi. Omenja, da je dobilo družtvo Tram-way samo zaradi tega koncesijo izmed ostalimi tekmovalci, ker se jo obvezalo progo brzo dogotoviti; zaradi tega zavlačevanja pa nastane škoda občinstvu in javnemu prometu. Župan odgovarja, da je moralo družtvo Tram\vay iskati dovoljenja tudi pri trgovinskem ministerstvu ter ga baje da ni še dobilo. V ostalem zavrača interpelanta na pričujočega družtvenega ravnatelja, svetnika Artellija. Ta odgovarja, da ministerstvo ukljub raznim urgenci-jam šo ni odgovorilo, ker se jo vprašalo po mnenji grajsko miramarsko uprave. Nadejati pa se je, da se zadeva reši uže v teku prihodnjega tedna. Dr. Venezian je s to izjavo zadovoljen. Svetnik dr. Morpurgo čita v imenu zdravstvenega odseka poročilo o magistra-tovem predlogu za preosnovitov zdravstvenih naredeb. Magistrat zahteva z obzirom na od leta 1872. vedno rastoča zahteva-nja, katerim ima zadovoljiti mostni fizi-kat in njega uradniki, naj so pomnoži število občinskih zdravnikov in naj so ločijo strogo zdravniška opravila od ostalih zdrav- stvenih ter naj se pomnoži število služeb v mestnem fizikatu. Zdravstvena komisija pa se posebno iz administrativnih uzrokov temu zahtevanju ustavlja ter predlaga, naj se preide o magistratovem predlogu na dnevni red in naj se naloži samoj komisiji, da izdela potrebne načrte. Predlog se sprejme. O predlogu mestne delegacije, naj se odbije prošnja ravnateljstva občinskega gledališča za 3letno podporo po 25.000 gld., uname se dolga in živahna razprava. Mestna delegacija podpira svoj predlog z uzroki, ki jili je uže lani navela, posebno pa s tem, da si jo nakopala občina težko j breme, ker je prepustila ravnateljstvu gledališče brezplačno in dovolila 20000 gld. za popravo odra, daljo s tem, da je gle-dališčni podjetnik enak vsakemu zasebniku in da se Trst glede enakih podpor ne more primerjati drugim mestom in ko-nečno da bi moglo iz te podpore narasti občini dolžnosti, ter da lani dovoljena koncesija ni imela pričakovanega uspeha. Proti predlogu mestne delegacije govori svetnik dr. Piccoli ter predlaga, naj se izreče občinski svet bistveno za podporo ter naj postavi odsek 3 članov, ki naj preišče, za koliko časa, in pod kakimi pogoji sploh bi se mogla ista dovoliti. Podpira ga svetnik dr. Janovitz ter dostavlja, naj odsek tudi preuči gledališčni red. Svetnik dr. d' Angeli izjavlja, da ne glasuje, predno ni rešena njegova mocija o spremembi obstoječega gledališčnega reda; svetnik dr. Piccoli pa mu odgovarja, da sc mocija no more rešiti, dokler se ne izjavi občinski svet o podpori sploh. Svot-nik Vierthaler je za Janovitzev predlog in dostavlja, naj se obveže gledališčno vodstvo, da uvede električno razsvitljavo; tudi dr. d' Angeli je za Janovitzev predlog. Podžupan dr. Dompieri preporoča v dolgem govoru občinskemu svetu, da sprejme predlog mestne delegacije. Pobija ga svetnik dr. Ventura ter predlaga, naj se brez obzira na dostavke Janovitza in Vierthalerja takoj odloči o Piccolijevem predlogu. Govori še dr. Consolo z a dovoljenje podpore, svetnik E. Raskovich pa proti in konečno dr. Morpurgo zopet z a podporo. O glasovanji obveljal je dr. Piccolijev predlog z dodatki Janovitza in Vierthalerja z malo večino. O volitvi treh članov v poseben odsek nastala jo zmešnjava in ker izmed 31 oddanih glasovnic 13 ni imelo imena, pooblašča se po predlogu dra. Consola župan, da imenujo članovo odseka. Svetnik dr. Piccoli izjavi, da so oddane prazne glasovnico proti njemu naperjena demonstracija in zaradi tega ne misli sprojoti volitve v posebni odsek ter si pridržuje daljne korake. Isto izjavi svetnik dr. d' Angeli. S tem je končala seja ob 9. uri zvečer. V sredo 6. t. m. bila je zopet seja, v katerej je izjavil župan, da odbija imenovanje posebnega odseka za mestno gledališče, ker je protivno poslovnemu redu. — Svetnik dr. Pitteri predlaga, naj ae ukljub zaključku v zadnjoj seji o imenovanji posebnega glediščnega odseka preide na dnevni red. — Pobija ga svetnik dr. D' Angeli, kateremu odgovarja zopet Pitteri in zatem so vname med njima živahna razprava, katero je pretrgal župan. — Konečno so po predlogu svetnika dra. Vene-ziana mestnemu gledališču dovoli podpora. Za morsko kopelj so dovoli družtvu „degli amici deli' infanzia" iznos 2000 gld. iz ustanove „Girolamo Grego*. Račun mestnih skladišč so odobri in potrdi se svetnik baron Pavel Ralli za poslanca občinskega sveta v skladiščnem odboru. V šolski odbor za državno obrtno šolo se izvolita svčtnika dr. M. Luzzatto in dr. Venezian. Odobri se ustanovno pismo „Natalo Ongaro. Seja je trajala do gVa ure zvečer. Iz bližnje Kozine in tamošnje okolice dobivamo zaporedoma pritožbe o no baš uglednem obnašanji železniškega osobja postajo Herpelje-Kozina. Danes došla sta nam zopet dva dopisa in edna ustmena pritožba o ednej in istej zadevi: 2. junija t. 1. praznovali smo tukaj sejmsko slovesnost. O našem prav za prav Horpeljskem prvem mesečnem sejmu nemam posebnosti, a zamolčati vender no morem slovesnega obhoda, a katerim je c. kr. železniško osobje povišalo imonitnost dneva. Došel jo na sejem „Oberkellner" tukajšnjo kolodvorske restavracije — mož, o katerem bi bilo boljše, da bi ga nikdar tukaj no bilo, — on sam so da rad zmerjati „gospod restavrater"; ž njim je bilo šo par ljudij tuktijšnjega c. kr. železniškega osobja. Popoludne je bilo ; najeli so za frakelj žganja in piva tukajšnjo sejmsko bando, kupili osla, najeli par ljudij, in hajdi: spredaj par domačih fantov, za njimi osel, na oslu ugledni naš gospod „IJalfihofrestaurateur* kot zmagonosni general, na oslovi desni železniški služabnik, na oslovi levi železniški uradnik tukajšnje postaje in oba ta dva c, k. železniška služabnika vlekla sta osla, na katerem je „Oberkellner" sedel, — pri belem dnevu za ušesa proti kolodvoru. Osla porival je istotako železniški služabnik ; za oslom stopalo je par uglednih mož, ne od tukaj — ampak od nekod drugod ; godba pa je godla : „Naprej zastave Slave" ! Tacih in ednacih nastopov neče biti konca ne kraja. Sramota za ljudi, ki tako sprovode spremljajo, sramota za ljudi, ki so dajo za frakelj žganja prodati, sramota za one, ki te in ednake nastope prouzročujejo. (Prosimo, nadaljujte, dajte nam podatkov, našli bodemo pot, da se nedostatkom od-pomaga. Obrnite se se zanesljivimi podatki na Vašega gospoda zastopnika v državnem zboru. Op. ur.) Izžrebanje porotnikov. V nedeljo 3. t. m. so bili izrežbani porotniki za prihodnjo zasedanje. Glavni porotniki so: E. Moraitini, J. Zaidler, L Ghezzo, I. Dompieri, F. Grotz, S. Potočnik, C. Dotrosin, G. Dardagani, F. June, E. Pick, F. Noul-lian, A. Saiz, F. Lordschneider. O. Genti-lomo, A Massok, F. Solitiger, D. Rother-mann, F. Paita, F. Lauro, I. Klemene, J. Di Demetrio, M. Kupezoglu, E. Poglaven. A. Oblasser, S. Scomparini, C. Herniet, dr. J. Hagenauer, A. Timel, P. Brajda, J. \Valluschnig,, A. \Vallop, W. Finatzer, I. Krec, dr. A. Quarantotto, A. Novello, M. Papamarco, Namestniki pa: I. Jurizza, C. Albertini, O. Drioli, M. Marinšek, L. Fabris, A. Pagan, B. Sustoršič, I. Rovis, S. Damianović. — Razven obravnav, katere so uže priobčili, sodili se bodo še: dno 21. Anton Somalvico zaradi službenega izneverjenja; 22. in 23. pa Josip Bai-singer zaradi prevare ali goljufije. 0 vinskej razstavi. Finančno minister-stvo jo dovolilo loterijo o priliki tržaško vinsko razstave. Loterija obsega 111 dobitkov v skupnoj vrednosti 1470 gold. in sicer: glavni dobitek 200 gld., 2 dobitka po 50, 3 po 40, 5 po 30, 20 po 20, 20 po 10 in 60 po 5 gl. vrednosti. Dobitki obBtojč iz najboljših vrst izloženega vina. Žrebanje bode o zaključku razstave zvečer v Polytheama Rossetti. Srečka stane 20 kr. V Trstu se prodajejo v odborovej pisarni in v vseh menjačnicah. Ako se slučajni dobitek ne dvigne v 30 dneli, zapade na korist izvršujočega odbora. Statistika umrlih, od 27. maja do 2. t. m. je umrlo v Trstu 73 oseb in sicer 34 možkih in 39 ženskih. Po starosti jih je bilo 10 do 1., 15 do 5., 8 do 20., 5 do 30., 5 do 40., 9 do 60., 12 do 80. 1. in 1 preko 80 let. Lani je umrla v istej dobi 1 oseba več. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 24*32. Železnice v Istri. Trgovinsko mini-sterstvo je dovolilo grotu Petru Walder-steinu, da začne s pripravnimi tehničnimi deli za lokalno železnico iz Trata v Milje, Koper, Izolo, Piran, Bujo, Grižnjane, Motovun, Vižinado in Vižnjan v Poreč se zvezo v Sosiču ali na katerem koli drugem mestu državno istersko železnice. Zadnja „Soča" je zasežena zarad uvodnega članka: Zora puca, bit če dana! v katerem jo opisan napredek slovanstva v lat ti j i in lahonske jeromijado in nakane zarad tega. Imenovanja. Okrajnega sodišča pristav Napoleon Kiimmerlin pl. Eichenau v Po-reči in Henrik Fraus v Komnu sta imenovana za pristava pri deželnem sodišči v Trstu, za pristava pri okrajnem sodišči v Komnu pa prislušnik ali avskultant Edvard Rode in v Poreči Josip Z e n k o v i č. Nesreča ali zločin P V četrtek 7. t. m. zvečer je prišel Čolnar Josip Tomich se svojo 27letno ženo Ano v lekarno Serra-vallo, proseč, naj se ji obveže ranjeno desno roko. Navzočni zdravnik so je takoj prepričal, da ima nesročna ženska prero-zano kito in žile na desnej roki. Obvezal jo jo naglo ter jo odpravil takoj v bolnico, kamor jo jo spremljal soprog. Sodnik gospod Gentili je isprašoval Josipa To-micha, kako se je njegova soproga ranila in ta jo izjavil, da jo padla z lončeno skledo v roki ter se obrezala s črepinjami, med tem ko izjavlja žena se slabim glasom, da jo padla na nož, Tomicha so zaprli in sodnijska komisija jo našla v njega stanovanji v III. nadst. h, št. 3 v ulici del Fortino 4 Čiste nože in okrvavljene čre-pinjo. Sodnijska preiskava bode dokazala, jo-li žena res ponesrečila, ali pa jo je ranil soprog, s katerim ni živela baš v naj boljšem sporazumljenji. „Učiteljski Tovariš" prinaša v 11. št. to vsebino: 1. Otroška individualnost. — 2. Ponavljalna šola. — 3. Knjiga Slovenska. — 4. Črtice iz botanične zgodovine. — 5. Opis šolske občine Blagovica. — 6. Učila, — 7. Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" pedagogiškega društva v Krškem. — S. Književnost. — 9. Dopisi. — 10. Premene pri učiteljstvu. — 11. Razpis učiteljskih služeb. Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. St. 6. prinaša: 1. Dva zajčka. 2. Prva šola. 3. Kar koli delaš, delaj tako, kakor bi te kdo gledal. 4. Pastir. 5. Pozor, četa ! 6. Prve črešnje. 7. Najdeni denar. 8. Prirodopisno-natoroznansko polje. 9. Listje in cvetje. 10. Nove knjige in listi. Josipa Stritarja zbranih spisov je izšel 4(i. snopič. Nadaljevanje poprejšnjega- Slovenski pravnik. Vsebina 6. štev. 1. Zaeebnoptavna predhodna vprašanja v kazenski pravdi. 2. Pravniški razgovori VI. 3. Slovenski vpisi v zemljiške knjige. 4. Višjo oblasti in instancije v občinskih! zadevah po občinskem redu za Kranjsko z dne 17. februv. 1886. 5. Pravosodje: a) Pomen mnenja zvedencev za tolmačenje izrazov, rabljenih pri sklepanji pogodbe b) o tožbah zaradi vrnitve poplačane menico razpravljati je v rednem postopku.! c) Exceptio rei in iudicium deductae. 6.' Zanimivejšo razsodbo v obrano zakona III., IV. 7. Listek: O prostej volji zločin-' čevej. Doneski k zgodovini advokature na Kranjskem. 8. Drobne vesti. Ustanova „Economo". 9. avgusta t. j 1. delo sc podpore iz te ustanove potreb-, nim rokodelcem, delalcem in dninarjem ter ubogim vdovam z otroki delalskega! stanu. Prošnje se imajo uložiti pri II. oddelku mestnega magistrata. Isti dan se izplača štirim nevestam delalskega stanu dota po 400 gld. Prosilke morajo biti iz Trsta ter imajo uložiti svoje prošnjo do 5. jnlija t. ]. Zapisniki črne vojske občine tržaške so izloženi do 15. t. m. v I. (vojaškem) oddelku mestnega magistrata. Ogledati si jih more vsak ter tudi na mostu prijaviti slučajne pogreške. Nova tovarna. Helena Sideruci jo prosila dovoljenja za zgradbo tovarno dišečega olja na zemljišči t. št. 561 na Greti (kumpanja Fegitz.) Splašeni konji. 5. t. m. proti večeru sta se splašila v ulici Montfort konja upre-žona pred kočijo. Dirjala sta preko ulice Santi Martiri v dvorišče hiše št. 18, kjer so ju ustavili. Ivočijaž je padel raz voz, toda k vsej sreči so jo le malo poškodoval. Nezgode. 261etni kotlar Anton Sve-ran iz Trsta je padel raz krov na parniku „Aquila Imperiale" v dolenje prostore in se izdatno pobil. — Na istem parniku je padel mej skladanjem drv 741etni čolnar Anton Giraldi tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Najden utonjenec. Dne 5. t. m. našli so na obali v novem pristanišči gnilo truplo povprečno 451etnega moža. Po predmetih, katoro je imel utopljenec pri sebi, spoznalo se ga je za slikarja Leva Basevija, ki je dno 4 maja t. 1. izginol. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Zblaznela je 27letna služabnica Marija Brajca iz Trsta v ulici Porporella. Odpeljali sojo takoj v blaznico. — 37 letni črevljar Aleksander Godnik iz Komna je tekal na pol gol kričaje po ulicah. Prijeli so ga na trgu della Zonta in dokazalo se je, da je zblaznel. Tudi njega so spravili v blaznico. Umrla je v bolnici natakarica Amalija Čampa, o katerej smo poročali v zadnjoj številki, da ae jej je unela obleka v gostilni „Alla Corona". Poskušeno samoubojstvo. 281etna Kosina de Bernardi, soproga trgovinskega agenta, skočila jo 4. t. m. o poludne z okna svojega stanovanja v I. nadst. h. št. 21 v ulici Rossetti na ulico. Pobila se jo močno na glavi in na desnej strani trupla, vender pa je nadejati se, da ženska ozdravi. Nagla smrt. Trgovec Matej Volk, stanujoč v hiši št. 11 ulice Barriera vecchia se je podal v četrtek 7. t. m. k pogrebu svojega prijatelja Rafaela d'Acunzo v ulici sv. Mihela št. 9. Baš ko so dvignoli krsto, zgrudil so je Volk brezvesten na tla. Vso prizadevanje, probuditi ga, bilo je brezuspešno ; popoludne ob 6 uri jo bil mrtev. Policijsko. 6l»-letni mešetar je zapravil nekej ženski milansko srečko, ki mu jo je poverila v prodajo. Nezvestega me-šetarja so zaprli. — 38-letni postopač Albert Geybert iz Nemčije prišel je v hišo Martina Lapanjo na Videli št. 281 prosit prenočišča in miloščine. Ker mu je Lapa-nje oboje odbil, potegnol je postopač nož iz žepa in ranil starca na prsih in na roki. Lapanjo so odveli v bolnico, nevarnega klateža pa so zaprli. Popravek: Naslov članku v poslednje j številki se ima glasiti: Pravni čut v Slovanih in Germani h. RAZNE VESTI. Statistika porok. Od leta 1873. do 1886. se je poročilo izmed 1000 oseh na Ogerskem 20.2%,,, na Saksonskem 18.5" „ ; v Avstriji, na Angležkem, na Danskem, v Italiji, na Francozkem, Nizozemskoj in Bavarskem preko 15°/0(,; v Švici. Belgiji in Nor veš kej preko 140/00; na Škotskem in v Švedskem preko 13°/00; v Irlandiji jodva 9° /00. Izredno veliko porok je bilo od leta 1873. do 1875. na Pruskem, Bavarskem, Saksonskem in Francozkem; uzrok temu je bila francozko-nemška vojska leta 1870. do 1871. Od 1. 1877. pa je število novo-poročenih na Francozkem malone nepro-menjeno. Koliko ženskih živi ob lastnem zaslužku. V Avstro-t »gorskoj državi jo 8000 učitel jic, 12.000 trgovk in kramaric in 2000 ženskih služečih pri poštnih in brzojavnih uradih. Na Angležkem se bavi 1100 ženskih z umeteljnostijo in kujiževnostijo, 500 se časnikarstvom, 122.000 je učiteljic, 400.000 šivilj. Na Ruskem je 2000 umeteljnic in pisateljic, 5000 učiteljic in vzgojevateljic, 216.000 šivilj. V Italiji si služi samostalno kruh preko 6 milijonov ženskih, med katerimi je 2100 umeteljnic in pisateljic, 45.000 učiteljic in 110.000 jih služi v tovarnah. Bratje Sokoli! V nedeljo popoludne t. j. 10. t. m. napravimo izlet v Bazo v i c o, kjer naprave tamošnji rodoljubi lopo veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda! Odhod jo točno ob 2. od Judt-manna (Via Coroneo blizu našo telovadnice). Nadejamo se, da bodete bratje Sokoli spoznali važnost tega izleta ter se ga udeležili v obilnem številu! Kdor koli utegne, naj pride, bodi si v opravi ali v navadni obleki — samo pridite bratje mnogobrojno! K temu Vas vabi ODBOR. Opomnja. Udeleženci izleta se bodo vozili v posebnih vozovih v Bazovico, zato je naprošen vsak, ki se hoče vožnje udeležiti, da to najdalje do jutri opoludne javi v tiskarni D o 1 e n c. Liistnica uredništva. „Razgled v K".: Prosimo, santo svojo pravo kožo pokažite nuni; lehko mu zanašate na nas. Dunajska borsa. dno 8. junij i. Enotni drž. dolg v biuikovcih — — gld. 79.20 „ v srebru — — — „ 80.75 Zlata ronta--------„ 109.80 5°/0 avstrijukn ronta — — — — — „ 94.15 Dolnico narodno banko — — — — „ H05.— Kroditno dolnico — —--— — „ 284 70 London 10 lir atorlin--— — — n 1120 135 FrtincoHki nnpoloondori — — — — „ 10 011/® C. kr. cekini — _____ — 5.91 Nemško marko--— — — — — n 61.977» Oznanilo. Oznanja so slavnemu občinstvu, da bodo od zdaj naprej vsako leto na dan sv. Ivana 24. junija v Boljunci (v koperskem okraji) novi semenj, posebno živinski, vseh poljskih orodij in ostalega. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toti, na živenje v vsih kombinacijah 6lavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. IVJitOlUH)- — Reservni fond o« dobičkov » fi36.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienie 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov ltil.500*— Premijna reserva vseh oddelkov • 7.342.780'36 Reserva za škode • 2t>7 (>01— V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . • 10.954.118 57 Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. lt>38 do 1883 gld. 1 U.949.H4T 05 Urad ravnateljstva. 25—2. Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Veechia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cone. — Dežniki iz bombaža od SO novd. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani oove nase uredništvo. (lira xL_____________m) Najnovejše letno 3d1o.cjo iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SIE G E L BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri se nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj so obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. La Filiale della Banca Union TRIESTE s1 occupa (li tutte lo operazioni di Banca e Cambio - Valuto, a) Accetta versamcnti in Coiito corrente, abbonando VER BANCONOTE: PEH NAPOLEONI: //o c- prcav di 5 g ni 27/yoc.preav.di 20 g.ni ■''»'/o n ii „ 8 v/0„ „ ,,40 „ 37«% a 4 mesi finso 3'/«%,, „ „ 3raesi 4°/o »6 i » 1 3'/2%b „ „ 6 , Per lettere di vorsamento in circo-lazione il nuovo tasso d' interesso andrh. in vigore a partire dal giorno 16 rispet-tivamonte dal 23 ottobre 1887. In Banco giro abbuonando il 3% in-toresse annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamonti in apposito libretto. Contp(/(/ia per tutti i versamonti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Asmmepei p rop rt co v rent isti Fincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altro principali cittii, rilascia loro assegni por questc piazze, ed accorda loro lafacoltadi domiciliare effetti prešao la sua cassa franco d'ogni spesa per essi. b) SUncarica deWacquisto e deliti vendita di effetti pubblici, valute e divise, noncbe delPineasso di assegni, cam-biali o coupons, verso V8°/o di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la fa-colti) di depositare effetti di qualsiasi specio, e ne cura (jratis Vincasso dei coupons nlla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 41/2f)/o 0 5% detla Banca Commerckde Unglte-rese di Pest e le lettere di pegno 4„/n deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. Trieste, ottobre 1887. iiiiifliiilliilii Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča veločastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—5 Monštranc, kelihov, ciborijpv, svotilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi ao pri njem stara cerkvena priprava v ognja pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bodo radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj se pošilja v popravljanj«? nefrankirano. Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Pomoč se ponuja pri vseh boleznih, zlasti on>h. Ivi izvirajo iz spridene krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznin. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči Metoda, ki jo hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim sreds vom. Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom . „Hygiea-Officin" Breslau H. Varovati se je ponarejenja. Brazay-a francozko žganje jn izvrstno sredstvo proti glavobolu, migreni, boleznim v všesih, na očnh in zobeh, proti ranam, trganju, nahodu, izpahom in madežem tih koži in pegam; tudi je jako dobro kot voda za ispiranje ust in ohranjenje zobov, posebno pa se priporoča za umivanje glave, okrepčanje rasti las, in odstranjenje grinte. Gerta z popisom porabe: mala steklenica 40 nč., velika 80 nč. , 4-12 Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cillia. Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya. jJ Proti hemoroidaml ® Kdor ho6e čuvati svoje zdravje naj rabi, ** fll v prave A § MENISKE KROGLJICE I • (Pilole dei Frati.) ® kri čisteče ni proti hemoroidam W koje izdeluje P. Fonda. # farmaoista v Piranu. 2 Prepotrebne za vsakega, kateri trpi O nu hemoroidah, zabadanju, brezteč- (p A nosti, glavoboiji, t^r sploii veliko sedi, one čistijo kri in dober vspeh pntr- Jf ^P j njej o zasebna in zdravniška spriče- »vala. koja so priložena z podukom za A _ porabo vsakej škatljici v slovanskem, v neinšiieni in italijanskem jeziku. @ A Prodajajo m po 20 nvČ škatljica v A vsih lekarnah Trsta, Reke, kakor S V tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in 9 ^ Trenta. 47-54 A ••••••••••••••• Najboljši papir z,a cigarete je pristni LE HOUBLON francozki fabrikat Cawleyev in Ilfcnrjev v Parizu. Svari so pred ponarejenjem. Ta papir gorko priporočajo gospodje drl. J. J. Polil, E. Ludwig, E. Liprnann, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegova najboljše kakovosti, radi njegov« čtstotij in z'a to, ker v njem ni nikalie drugo zdravju škodljive tvorme. Pozor: Vsak naj pazi na naslednji podpis: ac S« c-* « O 5« H* cš "t; o — rt - S S o 1« .9" S na rt . J s ;d Tč 3 o •S S m g š •r. e rt . 2 ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard Beneditič, nadzdiavnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi so pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Gospodu GT. Piccoli-ju, lekarju »pri Angelu« v IJiihljaui. Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spozna!, ozdravila mo je popolnoma neprenohljivo slabot-nosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano miičoćo trdo-telesnosti. Dolgo iskal sem loka zoper to bolezen, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodn j osti obetala; vse drugo zavživanje ločil bil jo zaman in edino lo Vašej nopreconljivej esenci so imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vso dni življenja zanjo najsrčnojo udan in hvaležen. Na D u n a i 1. 1887 Spiridijon Pokrajac, p™f. kandidat. Jtr. .M TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej lii.ši' pošilja proti povzetji: - češljano sukno 70. ostanek za celo možko obleko, more Ne p*;iti, R. 10 nv4. d dgo f. — Valjano volneno sukno dvostroko Široko, za celo rbleko za gospe v barvah 10 met. f. Tkana ovčja volna dvostroke širokosti, trpežna, cela obleka 10 m »t. f. 6.SO Indijski Foule volne, dvostroke širok, cela obleka, 10 met f. SS,— Francozki atlas iz volne v vseh enoiitamih barvah, tudi progast in kariran; najnovejše, dvrmtroki Širok, 10 met. f. O.K O Črni Terno saksonski Izvod, dvostroko Širok, za celo _____' bleko. 10 m°trov f -^.fiO Terno veloure dvostroko širok, čista volna, v vseh modernih barvah za celo obleko 10 met f. 7.— Progasto blago za obleke 60 clm. široko, najnovejši vzorki, SO met f. 2.SO Volnati ryps v vsfh barvah. G.^ ctm širok, 10 metrov f 3.NO Dreidrath fTrožiČje) najboljša vrsta, fiO ctm. Široko, 10 metrov f. 3.AO Aquard blago 60 ctm široko, najnovejši vzorki, 10 metrov f.' 3.HO Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati. for. JI.— Kosmanoški Krnton 10 metrov, za pranju, podpolna obleka for. 9 »O Ženske košulje iz rriočnega platna si^inknml _6 komadov f. 3.85 Dom čs platno 1 komad, 30 vatlnv *l< for: f.^O 1 ■ 30 » % 5.50 Kiuq-Webn bolišu n go platna 1 koma i s /širok 30 vatlov f. O - Sifon 1 komad. 30 vatlov, I a f. K.fiO, mij-holjšf vrs'p f (S.E»0 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lili f. -t HO 1 » ?0 rnd.-^ • 5 «0 Kannnfas iz niti 1 komad, 1:0 vatlov lila in rudeč for. (t — Angl Oksford najboljši, iako preporodi j i v, 1 komad, 30 vatlov f O S»0 Oksford se more pr ti, dobra vrsta, 1 kos _ 30 vatlov f. 4 50 ___ Garnitura iz rip^a sestoječa iz 3 postelj nlh pregrinjal in namiznega prta s6 svilnatimi čipkami __for. 4 SO Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno rogrinjnlo s čipkami f. 3.AO Jute zastor jurški vzorek; nodpolnl for s.ao Holandski npstanki prnnroo 10-12 m-t-ov dolel ostan"k hr. .1 AO Letni ogrnj 'ć dolg, for. | «« Koniska plahta jako dobra, 190 ctm. dol pa, 130 ctm. širokn. f. 1.5» KošuIJb za gosnort«. lastno dnlo bele ali ba'vane 1 kos I a f. I II a f. 1 žfinske košulifi Iz šifona in platna, On-* nlet'm\ 3'» kom ior. « l»0 _ IM IBIIIII MU —""" 1 ' Tovarno skladišče suknja blaga Brnsko sukno O ift mek 3. 10 m- trov za podpob o možko obleko f. .'I 9S Ostanki Brnskepa sukna Ostanek za podpolno možko obleko 3.10 nntrov rioleo fnr 4 SO Brnsko moderno hlatjo Ostanek, 3 10 metrov dolg 7.a' podpolno možko obh ko for 5 {»O Blago za površnje suknjo riajlinejŠe vrste, za cclo snknj • f. Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všeč. se sprejm^brez ugovora na?aj. Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.