f E^slovenlki dn^nik | T A Pf ^LT 4 Tfc A	1
I r* ▼ Zedlnjenih^ižaTah.& fl | [\ /% | 111 j\	| .. fo tbe u^ied |
f Velja za vse I«to.; i $3.00 f J-J KJ X ^ rLl|/\/.l/il	| issued ere" "a> cacvp, f L^^^^Sol list slovenskih delavcev v Ameriki,
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND!
NO, 256. — ŠTEV, 256._NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 30, 1915. — SOBOTA, 30. OKTOBRA, 1915.	VOLUME XXm. — LETNIK XXm
AVSTRIJCI IN NEMCI SO DOSPELI V BLIŽINO KRAGUJEVCA. MED GRŠKO IN BOLGARSKO VLADO OBSTOJI TAJNA POGODBA. ČRNOGORSKE ČETE SO SE MORALE PRI VIŠEGRADU UMAKNITI.
DOSEDAJ SE JE IZKRCALO V SOLUNU SAMO 50,000 FRANCOSKIH IN ANGLEŠKIH VOJAKOV. — VENIZELOS JE EDINI GRŠKI DIPLOMAT, KI SE STRINJA Z ZAVEZNIKI. — ITALIJA NE BO POMAGALA ZAVEZNIKOM. — NEMŠKI CESAR JE ODLIKOVAL DVA BOLGARSKA ČASTNIKA. — ZOPETNO ZAVZETJE VELESA. — NASPROTNIKA OČITATA DRUG DRUGEMU GROZODEJSTVA. — SRBI SE NA CELI ČRTI UMIKAJO. — ZAVEZNIKI SO 0-
SVOJILI NEKAJ BOLGARSKEGA OZEMLJA.
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Srbska armada v nevarnosti.
London, Anglija, li9. oktobra. Bolgari prodirajo z vzhoda in severovzhoda v Srbijo. Sedanje glavno mesto Srbije, Niš. je v nevarnosti, poleg tega pa preti tudi glavni srbski armadi velika nevarnost, tla bo obkoljena. Ce bodo znuli srbski poveljniki najti pot iz te zagate, se lahko reče, da so srbski generali eni najboljših, kar jih je sploh na svetu.
Holgari so se na nekaterih mestih že zdržili z avstrijskimi in nemškimi eetami. Avstrijei prodirajo poleg tega še mimo Više grada v Srbijo. Vsa srbska pristaniška ob Donavi so v bolgarskih rokah. Bolgarska je že začela izvažati v Nemčijo in Avstrijo živila ter druge potrebne stvari.
Boji pri Strumnici.
London, Anglija, 29. oktobra.
I/ Aten poročajo, da so Franeozi, le i se bojujejo pri Strumnici, zavzeli vse višine v okoliei Vaianda-va, Rabrave in Tatarja. Mesto se ne bo moglo več dolgo vzdržati.
London, Anglija, L'9. oktobra. Neka tukajšnja brzojavna ageii-tura je dobila iz zanesljivega vira sledečo brzojavko:
Francozi so po tridnevnih bojih zavzeli mesto Strumnico in se nahajajo že 32 kilometrov daleč v bolgarskem ozemlju. Bolgari so imeli silno velike izgube.
Bolgari.
London, Anglija, 29. oktobra.
Iz Soluna poročajo, da so Bolgari zavzeli mesto Prizren, ki leži se-verozapadno od Skoplja v neposredni bližini albanske meje ter tla prodirajo proti Mitroviei in Je-nipazarju. Avstrijci prodirajo proti jugu in se bodo sestali z Bolgari severno od Skoplja.
Zopetno zavzetje Velesa.
London, Anglija, 29. oktobra. Mesto Veles se zopet nahaja v bolgarskih rokah.
Podmorski čolni.
London, Anglija. 29. oktobra. Iz Petrograda poročajo, da so nemški podmorski čolni pregnali ruske bojne ladije, ki so v sredo obstreljevale bolgarsko pristanišče Varno. Dve ruski bojni ladiji sta bili zelo poškodovani.
50,000 zaveznikov se je izkrcajo.
Napolj, Italija. 29. oktobra. — Srbski begunci, ki so dospeli danes na parniku "Adriatic'' sem. so izpovedali, da se je v Solunu dosedaj izkrcalo komaj 50,000 francoskih in angleških vojakov. Angleška poročila, da se je izkrcalo že 150.000 vojakov, so bila torej neresnična.
Stališče Grške.
London, Anglija, 29. oktobra. Se sedaj se ne ve. kakšno stališče bo pravzaprav zavzela Grška. Tukajšnje grško poslaništvo je izjavilo, da je vlada kralja Konstantina zaveznikom še vedno prijazna in da bo še nadalje dovoljevala izkreavanje zavezniških čet in da jih ne bo odzadaj napadla.
44Times' je dobil iz Ateu sledeče poročilo:
Bolgarska je ponudila grški vladi ves južni del Macedonije z mesti Bitolj, Gevgeli in Dorian, če bi se hotela pridružiti Avstriji in Nemčiji ter udariti na zaveznike. Turčija ji je obljubila nekaj oto-| kov v Egejskem morju.	j
Venizelos.
London, Anglija, 29. oktobra. Edini grški diplomat, ki je še vedno na strani zaveznikov, je Venizelos. Ker nima za seboj nobene močne stranke, se mu najbrže ne bo posrečilo pregovoriti vlade, da bi se pridružila zaveznikom. Sedaj si baje na vse načine prizadeva strmoglaviti ministrskega predsednika Zaimisa in njegovo ministrstvo ter priti na krmilo vlade. Kralj tega najbrže ne bo dovolil ; če mu ne bo drugega preostalo, bo razpustil parlament.
Koncentracija rumunske armade.
London, Anglija, 29. oktobra. Sedaj je jasno, da bo Rumunska j dovolila ruskim četam prosto pot skozi rumunsko ozemlje. Kakor kaže, bo tudi sama udarila na Av- j strijo in Bolgarsko. Na bolgarski' meji ima koncentriranih 200,000 j vojakov, na avstrijski pa 250.000.
Italija.
London, Anglija, 29. oktobra.] I)r. E. I. Dillon, rimski dopisniki "Daily Telegrapha" je sporočil, da se Italija ne bo udeležila balkanske vojne. Vlada ima preveč opravka z Avstrijci, vsled Česar' ne more zaenkrat pogrešati niti enega vojaka. Zaveznikom bodo Italijani na ta način pomagali, da bodo z vso silo napadali Avstrijce jih prisilili, da bodo spravili glavno silo svoje armade na italijansko fronto.
Izjava turškega poslanika.
Amsterdam, Nizozemsko, (preko Londona), 29. oktobra. — Kaki paša, turški poslanik v Nemčiji, je rekel danes, da ne bodo zavezniki s svojimi četami v Solunu ničesar doseglo, in da je bila ta strategična poteza popolen fiasko. Ce sta Anglija in Francija mislili, da bosta kaj dosegli s 50,000 vojaki, sta se zelo motili. Proti Bolgarom. Avstrijcem, Nemcem in Turkom bi tudi 100,000 mož ničesar ne opravilo. Turčija bo imela v najkrajšem času zadostno množino m uniči je. Nemčija in Avstrija bosta pa dobili iz Turčije dovolj živila in drugega materijala.
Preklic.
London, Anglija. 29. oktobra. Turška vlada je izdala pred časom dekret, da bo zaplenila vsa posestva onih Angležev in Francozov, ki prebivajo v turškem o-zemlju. Sedaj bo baje ta dekret preklicala, ker ji je Anglija za?ro žila, da bo konfiscirala vso lastnino v Angliji živečih Nemcev in Avstrijcev.
Novi turški minister.
London, Anglija, 29. oktobra., Iz Amsterdama poročajo, da je bil imenovan profesor Ahmed baj za turškega naučnega ministra. Ahmed bej je bil dosedaj profesor na turški univerzi v Carigradu.
Angleški zunanji minister.
London, Anglija, 29. oktobra. Po Londonu se je razširila govorica, da se ne sme Anglija na Grško popolnoma nič zanesti. Grška ni prijateljica zaveznikov, poleg tega pa obstoji med njo in med Bolgarsko tajna pogodba, ki določa, da morajo Grki udariti na zaveznike, kakorhitro se jih dovolj izkrca v Solunu.
Angleška vlada sicer temu ne vrjame, kljub temu pa zelo pazno zasleduje razvoj dogodkov v Atenah.	.	) i Angleški zunanji minister Sir
Edward Grey, je rekel danes, da se Grška ne bo pridružila Avstriji in Nemčiji ter da so vse govorice o kaki tajni zaroti proti Angliji neutemeljene.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA.
Napredovanje nemških čet.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno vodstvo nemške armade, se glasi:
Pri Vransku, južno od Višegra-da. smo pognali sovražnika v beg, Zapadno od Morave smo dospeli do črte Viza—Vatocina. Jugovzhodno od Rezave smo zavzeli vse sovražniške postojanke. Pri tej priliki smo vjeli skoraj 1300 jetnikov.
Pred bolgarskim generalom Bo-jadijevom se sovražnik umika. — Bolgarski vojaki ga na celi črti črti zasledujejo.
'4 Visoko odlikovanj e ".
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Nemški cesar je odlikoval z železnim križcem bolgarska poročnika Gadjeva in Janakijeva, ki sta se sprva sestala s svojimi avstrijskimi in nemškimi tovariši.
Črnogorci.
Dunaj, Avstrija, 29. oktobra. Avstrijski generalni štab poroča:
Črnogorske bataljone, ki so operirali pri Višegradu, smo pognali nazaj. Nemške divizije pod poveljstvom generala Koevessa so prodrle do Rudnika. Avstrijsko-ogrske čete so si priborile prehod preko Pace. Boriti so se morale s silnimi zaprekami in so prišle slednjič po hudih naporih na svoj cilj.
Prva bolgarska armada je zavzela trdnjavo Pirot. Sovražnik se je začel na celi fronti umikati.
Ameriški konzul.
Sofija, Bolgarsko, 29. oktobra. Dominik J. Murphy iz Philadel-phije, prvi ameriški generalni konzul v Bolgarski, je dospel sem in bo ze jutri nastopil svoj urad.
Pred Kragujevcem.
Dunaj, Avstrija, 29. oktobra. Avstrijsko-ogrski generalni štab poroča:
Naše čete pod poveljstvom generala Koevessa so prekoračile Kolubaro, zavzele višine severno od Rudnika in sedaj ogrožajo Kra-gujevae. Kakorhitro pade to mesto, bodo Srbi izgubljeni. V Kra-gujevcu je edina srbska tovarna za municijo.
Avstrijci in Nemci prav dobro napredujejo vzhodno od Morave. Zavzeli so več višin in zaplenili precejšnjo množino vojnega materijala.
Angleška grozodejstva.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Angleži so pred časom očitali Nemcem, da so dopustili uganjati Turkom razna grozodejstva v Armeniji, sedaj jim pa Nemci odgovarjajo, da so Angleži veliko večji divjaki kakor pa Turki. Angleži so uganjali grozodejstva z Irci, Indijci ter z raznimi afriškimi in avstralskimi rodovi. Rus Un-gerv je bil izdal o zavzetju Kerča na Krimu debelo knjigo, v kateri pravi med drugim tudi sledeče:
Angleški vojaki, ki so bili večinoma pijani, so posilili vsako žensko, ki jim je prišla v roke. Najlepše ženske so prepeljali v igovernerjevo hišo in napravili v njej pravcat bordel.
Položaj v Franciji.
Novo ministrstvo.
- !
Ministrski predsednik Aristide Briand je prevzel zunanje ministrstvo. — Cambon — generalni tajnik.
. SESTAVA KABINETA. __ |
Kot ministri brez oddelka pripadajo vladi številni prejšni ministrski predsedniki.
Pariz, Francija, 29. oktobra.— Novi ministrski predsednik Aristide Briand je danes objavil, da je sestavil novo ministrstvo ter ga bo jutri predstavil zbornici. Kabinet je sledeči:
Ministrski predsednik in mini-1 ster za zunanje zadeve — Briand;' finančni — Ribot; vojni — general (Jallieni; notranji — Malvv; trgovina — Clementel; javna de-; la — Sembat; justica — Viviani; kolonije — Doumergue; pouk —. Painleve; poljedelstvo — Meline.'
Razventega pripada kabinetu' pet ministrov brez portfelja.
Zbornica do danes odgodena.
Danes popoldne se je sestala zbornica in ministrske klopi so, bile prazne. Na predlog soeijalista! Varennes se je zbornica do danes! odgodila. Varennes je izjavil, da' je tako za Francijo kot za celo Evropo največje važnosti, da se takoj zopet sestavi kabinet kabinet, ki bo užival popolno zaupanje celega naroda.
Tudi senat se je takoj po otvor-jenju odgodil.
Pariz peroča o uspehih.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. —
V	ofieijelnem poročilu glede operacij na zapadnem bojišču se glasi: — Na par točkah fronte je bilo zaznamovati živahno artilerijsko streljanje. Vršili so se tudij boji z minami in ročnimi grana-j t ami. V ostalem pa je potekel dan mirno.
Pariz, Francija. 29. oktobra. —
V	popoldanskem poročilu se glasi, da so se vršili severno od Aisne boji z bombami in ročnimi granatami in da se je nadaljevalo z obstreljevanjem v Champagne, v bližini vasi Tahure ter pri utrdbi, imenovani "La Courtine'7. Boji so trajali z obeh strani skozi celo noč.
V večernem poročilu se poroča o nadaljnih uspehih Francozov v Champagne. Zavzeli so kakih 150 metrov pri nemški utrdbi, imenovani "La Courtine". V roke Francozov je padlo 200 mož. vštevši kompanijskega poveljnika in dva druga častnika.
Cena kromiprja v Nemčiji.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. Zvezni svet je danes objavil, da se je dalo državnemu kancelar-ju pravico določiti maksimalno ceno krompirja, rib in divjačine. —
Kancelar je izdal takoj nato odločbo, s katero se določa ceno krompirja na štiri marke in 35 vinarjev v podrobnem. Producenti ne smejo zahtevati meterski stot več kot 3 marke in 50 vinarjev.
Sin ustrelil očeta na lovu.
Nekega Julija Williamsona v Petersburg. Va., so prinesli včeraj mrtvega domov. Njegov sin ga je na lovu pomotoma ustrelil.
Angleži so se zelo velikokrat odlikovali s svojimi grozodejstvi. 26. junija leta 1906 so obesili osem Egipčanov, preko petdeset so jih pa do smrti pretepli. Lord Grey, ki se sedaj smatra za najbolj poštenega človeka, ni hotel-tedaj u-vesti preiskave.
Francoska grozodejstva.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — '4 Dresdener Nachrichten'' poročajo :
Francoski vojaki so vjeli nemškega vojaka Hellingera, ki je bil prideljen Rdečemu križu. Ker jim ni hotel povedati, kje se nahaja nemški generalni štab, so ga enostavno ustrelili.
Nikakega separatnega sklepanja miru.
Japonska je obljubila, da ne bo sklepala miru brez vednosti in dovoljenja ostalih.
JOFFRE V ANGLIJI.
j V spremstvu lorda Kitchener j a je obiskal francoski general angleško vojno ministrstvo.
London, Anglija, 29. oktobra. Japonska je pristopila pogodbi, katero so sklenile preteklo leto Anglija, Francija in Rusija in glasom katere so se ti narodi zave-j zali, da ne bodo sklepali separatnega miru.
' Danes se je objavilo, da je dobila japonska vlada dne 19. okt. poslanico, v kateri se prosi Japon-. sko. naj pristopi tej pogodbi. — Japonski poslanik v Londonu je ; podal še isti dan izjavo v imenu ! svoje vlade, da se Japonska v pol-1 nem obsegu pi idruži pogodbi.
Isto je obljubila Italija, ko je stopila maja meseca v vojno.
Vrhovni poveljnik francoske armade, general Joffre. je dospel j ilanes na oliisk v Anglijo. — V i spremstvu vojnega ministra, lorda Kitchenerja. je obiskal vojno ministrstvo.
i
Kralj Jurij je padel s konja.
Kralj Jurij je padel včeraj zjutraj, ko je inspiciral svoje čete v Franciji, s konja ter si je nekoliko odrgnil kožo. Oficijelno se poroča. da se je splašil konj vsled priznavalnih klicev vojakov, nakar je njegovo veličanstvo malo trdo sedlo na francosko zemljo. — Poškodbe niso resne, a kralj mora kljub temu ostati v postelji.
Mesto Lille močno poškodovano.
Amsterdam, Holand., 29. okt.! Vsled obstreljevanja mesta Lille povzročeno škodo se ceni na 1,-j S00.000.000 frankov. V tozadev-! nem poročilu na "Telegraaf" se' glasi, da znaša vojni davek, kate-' rega so naložili Nemci mestom Lille, Roubaix in Turcoing več milijonov frankov. Mesa ni v teh krajih sploh mogoče dobiti.
Svoboda izgnan iz Francije.
Pariz, Francija. 29. oktobra. — Hajmund Svoboda, ki se je izdajal za ameriškega državljana in ki je bil spomladi prijet pod ob-dolžbo, da je podtaknil ogenj na parniku "La Tourraine", je bil; danes izgnan iz Francije ter se je napotil v Švico. Ker se mu ni moglo ničesar dokazati, še ga je držar lo kot osumljenega špijonaže. — Tudi to obtožbo se je pozneje o-pustilo ter ga sedaj izgnalo iz dežele.
100,000 nadaljnih mož iz Canade.
Ottawa, Canada, 29. oktobra. — Vlada je danes oficijelno objavila, da se bo vpoklicalo v Canadi nadaljnih 100,000 mož pod zastavo. —
Umor na visokem mostu.
Cleveland, Ohio, 29. okt. — Visoko v zraku, na 60 metrov visokem oboku novega mosta, je bil danes ubit neki Frank Wright, u-službenec, od nekega drugega delavca, po imenu Jack Browning. Oba možka sta se borila na ozki; platformi in prestrašeni gledalci1, so vsaki trenutek pričakovali, da ' bosta oba padla na tla. Konečno ! je prijel Browning za železno pa-', lico ter ubil svojega nasprotnika. I Pozneje ga je policija aretirala, j
Poizvedovanje glede torpediranja. I
London, Anglija, 29. oktobra.; Član parlamenta, Johnson Ricks. I je objavil, da bo stavil na ministra i za notranje zadeve interpelacijo, če se nahaja v posesti oficijelnih j informacij glede torpediranja go-tovih angleških častnikov v E-' gejskem morju. Za slučaj, da minister to potrdi, bo vprašal, zakaj se teh poročil ni objavilo v Angliji-	I
Položaj v Mehiki.
Carranzova agentura v New Yorku je objavila, da je izdai Carranza amnestijo za vse Mehikance, izvzemši one, ki so se vde-ležili umora predsednika Madera in podpredsednika Suareza. Amnestija se tiče tudi par ustaških voditeljev, ki se pa sinejo vrniti v Mehiko šele po ustanovi jen ju redne vlade.
Brownsville, Tex.. 29. oktobra. Mehiški banditi so napadli danes ameriške vojake pri Capote, kakih 60 milj od tukaj, vendar pa ni bil nihče ubit ali pa ranjen. — Pri Douglas, kjer se pričakuje v nasproti ležečem mestu Agua Pri-eta bitke med pristaši Ville in Carranzisti, se nahaja 5000 ameriških vojakov.
El Paso, Tex., 29. oktobra. —
V	ozemlju, katerega kontrolira Villa, se vrši kampanja proti A-merikancem.
Povoden j v Pirenejih.
Pariz, Francija, 29. oktobra. — Perpignan, mesto v južni Franciji ob vznožju iztočnih Pirenej, je glasom poročil iz istega kraja središče poplav, ki so povzročile že več milijonov frankov škode. V Rivesaltes je odne sla voda neki železniški most ter je s tem razdejana zveza z Narbonne. Veliko trgovskih hiš v Perpignan je i-zgubilo vse svoje zaloge. Vse vojake, kamere je mogoče dobiti, se je zaposlilo pri pumpanju vode iz kleti.
Položaj na ruskem bojišču neiz-premenjen.
Berlin, Nemčija. 29. oktobra.
V	današnjem ofieijelnem poročilu glede položaja na ruski fronti se glasi na kratko, da so pozicije na vseh mestih neizpremenjene.
Jahta "Eclipse" baje potopljena. !
V New Yorku Je včeraj kroži-1 ln vest, da je neka angleška kri-žarka v bližini obali potopila jah , to "Eclipse", potem ko se je nemške častnike, ki so se nahajali na krovu ujelo. Ti nemški častniki so oni s pomožne križarke "Krou-prinz Wilhelm", ki so skušali zbe-žati na krovu te majhne jahte. — Vse poizvedovanje po ladiji je o-stalo brezuspešno.
Morgan zbolel.
Znani finančnik. J. P. Morgan, je zbolel na unetju slepega čre-va ter se je že podvrgel operaciji. ki je ugodno potekla. Na VTall St. je vladalo vsled tega precejšnje razburjenje, ki pa se je kmalu poleglo.
Trije kaznjenci pobegnili.
Iz jetniškega taborišča v Lay-ton, N. J., so pobegnili včeraj trije kaznjenci. Pomožni šerifi so jih iskali po gozdovih, a jih niso mogli dosedaj zaslediti.
Rekviriranje petnajstih parnikov.
Newyorški posestniki ladij in eksporterji so dobili privatna poročila. da je rekvirirala angleška vlada 15 parnikov Nelson črte. katere bo uporabila za prevoz zmrznjenega mesa iz Argentine in Uruguay.
Identifikacija otroških trupel.
Peabody, Mass., 29. oktobra. — Trupla 21 učenk, ki so izgubile včeraj ob priliki požara v Saint John's župnijski šoli svoje živije-j j nJe< se je danes izročilo starišem ' ponesrečenih. Pet trupel je ostalo ! preko noči v oskrbi nekega po-! grebea, dočiin so jih skušali so-: rodniki identificirati. Štiri trupla j se je do opoldne identificiralo, na-i kar je ostalo le še eno popolnoma sežgano truplo.
| Preiskave, ki so se vršile dose-! daj, niso mogle dognati pravega j vzroka požara. Kljub temu pa je policijski načelnik objavil, da ni j nikogar smatrati v kriminalnem j smislu odgovornim za požar, j Poslopje je bilo zgrajeno popolnoma soglasno z zakonitimi določbami, katere je vsled tega smatrati za nepopolne. Glavni vzrok velike nesreče je bil. da so vodile vse stopnjice y notranjost poslop-Ija, na prosto pa nobene.
Italijani naskakujejo.
% Dunaja se zopet poroča, da se je zavrnile celo vrsto italijanskih naskokov.
Rim, Italija. 29. oktobra. — Oficijelno se poroča, da so zavzeli Italijani v Lagarina dolini zadnjo postojanke Avstrijcev in da so tudi napredovali v gorenji Corde-vole dolini. Tudi v okrožju Krna počasi napredujejo. Italijanski planinski lovci so ujeli 279 mož.
Pri Tolminu se je zavzelo utrdbe in za kope na griču sv. Marija ter ujelo 24 mož.
Italijanski letalci so bili zopet aktivni na kraški planoti.
Italijani vprizarjajc naskoke. Dunaj, Avstrija, 29. oktobra. — Oficijelno se poroča, da so vprizo-rili Italijani na več točkah fronte močne naskoke, da pa se je vse odbilo.
V nekem nadaljnem ofieijelnem poročilu se glasi, da je vprizorila italijanska infanterija na celi fronti in po obširnih pripravah artilerije naskoke, katere se je pa vse zavrnilo z velikanskimi izgubami za Italijane.
Tudi v Dolomitih so se izjalovili italijanski naskoki. Italijanski letalci so obstreljevali grad Mira-fflar pri Trstu.
Republikanci proti ženski volilni pravici.
Philadelphia, Pa.. 29. okt. _
Vsem republikanskim okrajnim voditeljem se je daues od mestnega komiteja naročilo, naj delujejo za vse ustavne amendmente, iz-j vzemši onega za žensko volilno ! pravico. Tukaj se domneva, da se j bo ta amendment odklonilo z veliko večino.
Eskimi ubili župnika. Seattle, Wash., 29. oktobra. — Severozapadnn policija na konjih je danes sporočila, da so Eskimi na visokem severu umorili dva katoliška duhovnika in dva pro-spektorja. Domneva se. da se gre za isti rod Eskimov, ki je ubil raziskovalca Radforda.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v AvstriJ* •lodemo sprejemali kljub vojni i 'talijo, pošta gre nemotljeno pre ko HOUINDIJE in SKANDIKA.
TIJ3.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne posiljalvt u/> is plačujejo v južni TIROLSKI m GORIŠKEM. DALMACIJI ir> >ji loma v PRIMORJU — Za de: ISTRE. KRANJSKO vso in enak* ppodnji ŠTAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dv» tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tnk&j se vojakom ae mor? denarje pošiljati, ker ]ih vefot pratavljajo, lahko pa se poi&lje sorodnikom ali znancem, ki ga o#-. tam pošljejo rojaku, ako ~edo «t njegov naslov,
Denar nam pošljite po "Dome. «tic Postal Money Order", ter prit ložite natančni Vas naslov in okt« oMbe. kateri se ima izplačati.
Cene:
K.	$	k.
5.....80	120....	18.60
10--------1 60 130________'20.15
| 15....	2.40 ,	140....	21.70
20--------3.20 150________23.25
25--------3.90 160________24 80
30--------4.75	170....	26.35
35--------5 50	180 ...	27.90
40 --------6.30 190________29.45
' 45--------7 1)5 200________31.00
50--------7 75 250________3«, 75
j 55--------8 60 300 ________46.50
60--------9.40 350________54.25
65--------10.15 4O0________6?. 00
70--------10.9S 450________60 75
75--------11.70 500 ________77.50
80--------12 50 R00________93 00
85--------13.25 70h________108. PO
90--------14.05 »O________124.00
100--------15.50 9i 10________139:0
110--------17.05 1000________154 00
j Ser se cene sedaj jakc 1 njajo, naj roj aid vedno vlt&is tL> • naš oglas, i TVRDX4
XA VSEPJNO 061 ASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-Stv o NT? irREDNEŠTTO,
GLAS NARODA!, 30. OKTOBRA'.. 191g>.
tUS NARODA"
Daily*)
,">*#t »J <»at* pobii&fied by ifcft^nu fHibhshinff
* carpcradoo.) • h Kitk EhmiMBfc,
LGL1S BENEDIS, ^Treasurer. tt,
FUm of Baainew of the coloration and
addresses of above officer« : 31 Cartlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, X Y.
Um eeic ieto velja list za Ameriko in
Cmnado . -.. ...... ...... o <..»$3.00
* pol let*....................... 1.50
ij* ".9ZO z a mesto hew York----.... 1.00
}* |»1 leta za mesto New York ... 2.00
r" s^ropo aa vse leto -..........4.5C
i9* " ' pol !eta	...... 2.55
* "getrtiata............ 1-70
'KiLAS NARODA" izhaja vsak dan lavzemši nedelj in praznikov.
*CX-AS NARODA"
V 'Voice of the People") le*! «.«d e^ery day except Sundays Holidays,	,
^aZiscripUoc yeanj $3 00
Ad»iiHi»i rvJiž ©t. tgreenient
Ibi** pwar.ia in osobtosti ae ne
Dmmmt a« biagcvcii pošii?ai "pc — Money Order.	*
M tnra^iembi kraja naročnikov prerini- •. aa ae nam tudi prejšr*j» naznani, da hitrej* najdemo naslovnika.
Utopiaom js pcšujatvair naredite t* naslov1
"&LAS NARODA" v ji CcrU»ndt St. New York City,
Talfifoo 4€ <7 .Cortlandt.
Koncem tedna.
"O domovina, kdor te ljubi zdaj. ljubiti mora s črnim gnevom
v duši!" (O. Zupančič.)
* * *
Pri pričani smo, da ni sedaj na Slovenskem uiti enega človeka, ki bi navdušeno vzkliknil: "Živel c-isar! Živela Avstrija!" Kar sedaj govorijo ob raznih prilikah, je laž, navdušenje je prisiljeno. Resnica živi le v srcih naših ljudi, ker je pa strah pred smrtjo pr. velik, jo skrivajo. Ko bo prišel ugoden trenutek, bodo izpre-govorili. Tedaj bo v vsaki besedi
izražena kruta obtožba.
* * *
K na'o po začetku vojne so mo-r.ili \ \vstriji na nabor vsi možki, rojeni med letom 1874. in 1896. Veliko so jili vzeti, veliko so jih zvrirli. Par mesecev kasneje so morali na nabor oni, katere so pri prvem naboru zvrgli. Večinoma vse so vzeli, le malo jih je odšlo do'uov. Sedaj bodo morali iti še enkrat na nabor oni, ki so bili že trikrat zvrženi. — Res, veliko vojakov ima Avstrija, in viri za nabavo novih še sedaj niso izčrpani. * * *
Pred vojno je pisal neki slovenji list: — Avstrija si je sedaj nabavila moderne topove. Izstrelki takt ra topa so silno dragi. Z d i ia ji m, ki ga plača Avstrija za en sam tak izstrelek, bi se dalo v>.' slov« tiske šole v Istri moderno urediti ter jih preskrbeti s knjigami in drugimi učili. — V>;ik dan oddajo avstrijski top-i !',j i povprečno dvesto takih s t ""lov. Vojna traja že skoraj poldrugo leto, sedaj pa računajte! * » *
Kdo bolj zasluži zlato svetinjo: } -t. njak, ki nima okrvavljenih i i;, ;.li oni, ki uniči dvajset člo-veskih življenj? Co hoče kdo to izvedeti, naj gre v Avstrijo in naj povpraša na pristojnem mestu. Namesto, da bi mu odgovorili, ga bodo obesili.
* * #
Pred vojno so kaznovali tatove, zločince, nbijalce in podobno svo-jar. Pred kratkim smo brali, da »o v Gradcu ustrelili vojaka, kije kazal pred sovražnikom preveliko ftrahopetnost. Dosedaj se še ni bralo, oziroma slišalo, da bi stopil nemški cesar pred ruski kanon in pokazal svoje junaštvo.
Tudi v Ameriki so vojske. Pred kratkim so napadli v Delagua, Colo., Italijani Slovence. Konečni rezultat: en mrtev, osem težko ranjenih, napadalce so odpeljali v zapor.
* . *
Dumbi, katerega so Združene države pognale preko meje, je podelil avstrijski cesar zaslužni križec in plemstvo. Kdo je sedaj bla-iniran: ali vlada Združenih, držav,
ali Dumba ali cesar t # • •
Kvrnpa je v vojni, ljudje se koljejo, pobijajo, stradajo, v Združenih državah so štrajki, v Mehi-
ki revolucija, v Indiji upori. Če bi še avstrijska vlada dala Slovencem nekoliko pravic, bi bil pa res konec sveta!
Pismo iz starega kraja.
Grosuplje, 16. sept. 1915. j Dragi brat!	j
. . .Letina je sicer dobra, pridelali smo zelo veliko krompirja in fižola, toda kaj nam pomaga, ko pa nimamo s čim zabelit. Masti se ne dobi, kakor tudi ne prašičev. Nekaterih reči, kakor riža, olja in petroleja se pa sploh ne ali pa zelo težko dobi, seveda le za drag denar. Pisal si, da bi nam lahko poslal iz Amerike kake jestvine.J Bolj bi nam ne mogel ustreči kakor s tem. Prosim te. da nam pošlješ enkrat kave, drugič riža. včasih tudi olja, ako ti je mogoče. Mislim, da se splača pošiljati. Kava stane sedaj 7 kron kilogram, olje je stalo zadnji teden 4 K 80 vin., toda ta teden ga že za 10 K ne dobimo. Dalje tudi ni dobiti mila za pranje. Že preje sem ti omenila, da ni več petroleja; sedaj svetimo le še s svečami. Ena sveča stane samo 32 vinarjev. Vsem tem mizerijam smo se ze privadili Denar čisto nič ne zaleže. Vsaka stvar je trikrat dražja. Zelo, skoro nad vse drago je usnje. Pa to bi se še kupilo, ko bi bilo kaj čevljarjev. Kakor ti je znano, so bili v naši okolici štirje, sedaj ni nobenega. Vsi so pri vojakih. Tako smo sedaj že malone vsi bosi. Ako moreš kake čevlje yjoslati, pa prosimo te, pošlji! Veliko ti prosim, toda kaj se hoče, je pač tako na tem svetu.
Tvoja sestra A.
Pismo iz jetništva,
Genova, Italija, 4. okt. 1915. Dragi Ivan!
Sprejmi srčni pozdrav iz Genove. Žalostna je naša usoda. Sedaj smo že tretjič pregnani. Iz Žage' so nas pregnali v Serpenico, iz j Serpenice v Čedad, odtam smo se( pa peljali 26 ur, da smo dospeli do! Genove. Doma že nismo bili od1 25. maja. Sedem tednov smo spali: pod šotori. Kljub vsem nadlogam smo pa, hvala Bogu, še vedno J zdravi. Žalosti nas samo to. keri ne dobimo od tebe nobenega poročila. Dvakrat sem ti pisala jaz. enkrat pa serpeniški župnik, pa ni bilo nobenega odgovora. Naznanim ti, da ne vem, kje so tvoji sta risi. Tukaj so suiiio štiri družine. Vasi Žago, Dog, Serpenico in Trnovo so zapustili vsi prebivalci. Naš dom na Žagi je popolnoma uničen. Pokradli in pobrali so nam vse, kar smo pustili. Taki reveži smo, da bi se nas usmilil kamen na cesti. Sprejmi mnogo srčnih pozdravov od tvoje žene in otročičev. Tvoja žena Marija.
Pod oljko in lavorom.
— Zapiski iz solnčne Italije. —
Spisal dr. Evgen Lampe.
V NAPOLJU.
(Nadaljevanje.)
Pa vrnimo se k ljudem! Napo-litanec je jako različen od severnega Italijana. Severni Italijani so bili v ožji dotiki z germanskimi in slovanskimi narodi in so zlasti od prvih dobili več indu-strialnega duha. Milan je evropsko mesto z veliko cvetočo obrtjo. Genova je ponosno in bogato trgovsko pristanišče. Napolj pa je stara grška kolonija, ki je bila vedno v zvezi z jugom, s Sicilijo, Španijo in Afriko. Mnogo sara-censke krvi se pretaka v tem ljudstvu, pomešanem z arabskimi, grškimi in španskimi elementi, ki so italijanski značaj jako izpremeni-li. Ljudstvo je silno živahno, a za vstrajno delo ne mara, ker ga pri-roda ne sili k trudu in skrbi. Mraza ni, zato Napolitanee ne skrbi za obleko in hodi strgan odet le v najpotrebnejše oblačilo; vedno jasno nebo ga kliče iz hiše, zato ne skrbe za stanovanje, ki je umazano in zanemarjeno; milo obneb-je ne zahteva krepke hrane, zato živi Napolitanee ob najskromnejši jedi in ne hrepeni po boljših užitkih ; zemlja je rodovitna in mu vsega ponuja, zato pa nima veselja do dela in si veliko rajši kaj izprosi, kakor pa prisluži. Ne le zemlja, tudi morje ga je omehku-žilo. Mnogo večje je bogastvo morja nego zemlje. Najbolj fantastične živali dobiš tu na krožniku, ako stopiš v kako domačo re-
stavracijo in .zahtevaš "frutti di m are" — morskega sadja. To; kar mrgoli na krožniku: ribice, večje in manjše, rački, pajki, polipi, črvički, jeguljice — vse leži vprek, lepo rdeče skuhano, da ne veš, kje bi začel. In ni slabo to "morsko sadje", če ga malo z limono poškropiš in kar pohrustaš s kostmi in lupinami! Na milijone in milijarde ga je v morju in kar samo se množi ter čaka. da ga z mrežo potegneš na suho in pozob-lješ. Kdo bi delal, če je tako na svetu? Ali bo kaj bolje, če si bom grenil življenje s skrbmi za bodočnost ? Tako misli Napolitanee in leže v senco ter gleda na krasni božji svet. ki tako lepo skrbi za svojega gospodarja.
Človek se v taki prirodi nehote poleni. Kamor pogleda, vidi bujno prirodno krasoto, ki ga očara in omami ter mu vzame energijo za naporno delo. To so izkusili Iianibalovi vojaki; ko so v hudem mrazu prilezli čez snežene Alpe, so bili junaški in utrjeni in so premagali rimske legije. V bližnji Kapui pa so se polen ili in o-mehkužili. pozabili so na disciplino in na visoko leteče načrte; tedaj je bilo Rimljanom lahko, da so jih potolkli. Ni treba dolgo bivati v Napolju in človek razume kmalu značaj tega lahkoživega, otročje brezskrbnega ljudstva, ker se mu polagoma sam prispodobi.
Z najmanjšim trudom si hoče tukaj človek pridobiti, kar ravno za trenutek neobhodno potrebuje. Krožnik gorkih makaronov in malo sadja za Napolitanca tako obilen obed, da nima za hip nobene želje več in se uda popolnoma za dovoljstvu, veselo prepevajoč in plešoč po ulici. Makaroni so mu sploh najvišje na svetu. Pri nas hoče voznik napitnine, a v Napolju iztegne roko in pravi: "Gospod, ali ne daste nič za makarone:'* Kadar komu kaj plačaš, vedno te nazadnje s sladkim glasom prosi: "Zdaj pa še za makarone!"
Pod Vezuvom ob morju se vleče nepretrgana vrsta hiš in obdaja z lepim belim vencem ves na-politanski zaliv. To so znani kraji Torre del Greco, Torre dell' An-nunziata, Res in a, katerih imena se čitajo vedno v časopisih, kadar bljuje Vezuv in jim grozi, da jih pokoplje pod žarečo lavo. "V Napolju se greši", pravijo, "Torre del Greeo se mora pa pokoriti." A vendar je ta kraj silno gosto obljuden in nikomur ne pride na misel, da bi ga zapaistil, ker je preprijetno bivati med ognjem in morjem. Tukaj je domovina makaronov. Tovarna pri tovarni jih izdeluje iz žita v najrazličnejših podobah: votle in paličaste, dolge in kratke, debele in tanke, in poleg tega še za v juho zvezdice in kroge, zrna in ploščice vseh oblik. Na drogih obešeni se suše kakor perilo v dolgih vrstah. Če se jih prime pri tem kaj cestnega prahu ali kaj drugega, ne vem. V Italiji se tako blago uživa v velikih množinah, in juhe sploh ni brez te tovarniške vkuhe. Mislim, da zato ne, ker se Italijankam ne ljubi, da bi same pripravljale jedi, in so vesele, če dobe že vse narejeno iz tovarne. Slednjič pa tudi ne bi zaupal taki umazani Italijanki, ki ves dan le med vrati sedi, otroke pestuje in čez ulico vpije, da bi znala kaj boljšega postaviti na mizo. Makaroni imajo vsekako še veliko bodočnost, kakor vsi tovarniški izdelki izpodrivajo ročno delo.
Razloček med severoitalijan-skim realistom in med južnim pre-bi%-alcem apeninskega polotoka izraža sledeča .šala, ki se opira tudi na jezikovne posebnosti. Napolitanee izgovarja zloge široko, da-si besede precej krajša, Genovez govori stisnjeno skozi zobe. Srečala sta se nekoč — tako pravijo
—	dva psa, napolitanee in genovez, in sta našla kost. Napolitanee jo pobere in genovez bi jo rad imel. — "Kdo si ti?" ga vpraša.
—	"Io sono napolitano", odgovori napolitanee, in ko s ponosom izreka sVoj lepi, polni "a", mu pade kost izmed zob na tla. Genovez jo hitro pobere. — "Kdo si pa ti?" vpraša zdaj napolitanee. — "Mi son genese", zareži genovez s stisnjenimi zobmi in zbeži s kostjo.
In tako je tudi res. "Zedinjeno Italijo" so ustanovili severni Italijani, ker so spoznali, kako ta narodna ideja povzdigne njihovo politiško in gospodarsko moč. Pie-
montez je prihrumel in prepričal z mečem v roki Italijo, da mora postati narodna velevlast, kakor so narodno združene druge države. Ni bilo težko pridobiti vseh Italijanov za to idejo, ko so videli njene uspehe, in kmalo je bilo vse javno mnenje na strani Gari-
baldincev. Dasi premnogi niso o-dobravali že tedaj vsega, kar je sledilo, vendar moč sugestije in narodni čut sta premagala vse pomisleke in veliko ljudsko glasovanje je slednjič potrdilo novo državo, ki je bilo po dogodkih že j ustvarjena. Sovraštvo proti tujcem, zlasti proti Avstriji, je pripomoglo k temu več nego notra-j nja edinost, ki je v Italiji nikdar i ni bilo in je tudi sedaj ni. Na-; sprotstvo med severom in jugom1 je veliko ter se ne kaže le v različnih socialnih razmerah, ampak; tudi v državnem življenju. Južni listi vedno očitajo vladi, da za jugi ničesar ne stori in ga le izkorišča. J Sicilija zahteva avtonomijo in je v ved-ni opoziciji, Napolj se spo-J minja, da je bil včasih kraljeva; rezidenca. Narodni čut in skupni jezik družita sicer cel narod, a' prve iluzije Zedinjene Italije so se davno umaknile bolj hladnemu naziranju in individualnosti silijo na dan.	, j
Toda vročekrvne deklamacije južnih Italijanov se ne smejo smatrati za preveč resne. Nova doba tehniškega napredka, ki zu-hteva hladno računajočega duha.' je našla to ljudstvo nepripravlje- j no. Ko sem bil v Napolju, je bil že dalj časa občinski zastop raz-1 puščen in županove posle je vodil vladni komisar. Mestno gospodar-J stvo'je v takem neredu, tla so vsi izgubili glave in občinstvo je ne-1 občutno gledalo, da mu je vlada' vzela avtonomno izvoljeno za-^ stopstvo ter tako izrekla prebi-j valstvu samemu največjo nezaup-j liico. Neki dnevnik se je norčeval: "Pri kraju smo, nihče ne ve. kod in kam. Ne vemo, kaj je mest-J no premoženje, neznani so nam1 dohodki in stroški. Za svoje dol-; gove vemo samo zato, ker jih up-j niki terjajo, kaj ima mesto, nam pa nobena dobrotna duša ne po-| ve." Tudi velikanskega prometa tujcev, ki iz celega sveta prihajajo uživat prirodno krasoto, ne znajo izrabljati v modernem smislu. Napolitanee gleda, da ujame od tujca kak soldo, a novi, z vsem komfortom opravljeni hoteli, ki se kot krasne palače vrste ob morskem obrežju, eldorado bogatih Angležev in Američanov, so vsi lastnina Nemcev in Švicarjev.! Domačin se skromno raduje svoje krasne prirode, jo opeva in oču-duje, a brezsrčni spekulativni tu-' jee od nje bogati. Ni samo tukaj tako. . . Pa prepustimo te skrbi Napolitaneem samim in izprelia-j jajmo se dalje po mestu!
Vse ljudsko življenje se odpiraj na ulici z naivno odkritosrčnostjo. Povsod srečujemo prodajalce, ki vsiljujejo na cesti svoje blago, A to ni so krošnjarji — ne, tako visoko se ne povzpne Napolitanee ; pravi kronaj ar bi bil že vele--tržec v tej službi. Eden ima tri svinčnika in jih ponuja cel dan. skače v vozove cestne železnice, leta za kočijami, vpije, kakor bi imel bogvekaj na prodaj, in jih pomoli vsakemu pod nos, dokler se jih ne iznebi. Zakaj bi se trudil s štirimi svinčniki, če mu pa zadostuje dobiček, ki ga ima od treh ? Drugi prenaša dvajset pol papirja ali nekaj razglednic, tretji ima nekaj šivank ali pet škat-ljic vžigalic. Za vsako stvar zahteva trikrat več, nego je vredna, a jo da slednjič tudi pod ceno. samo da dobi priložnost še kaj več priberačiti od kupca, ki se ni dal opehariti. Kuha se kar na ulici in prodajalci ponujajo vsakovrstne jedi, ki jih more pa uživati samo pristen Napolitanee. Posebno živahno je okoli prodajalcev makaronov, ki kuhajo v velikih kotlih. Je se kar z roko; makaron se dvigne visoko v roki in izpušča v lista, dokler ne izgine v prepadu Sredi množice vidiš deklamujoče-ga človeka, ki se izprehaja med poslušalci, ali stoji na stolu in hvali svoje blago. Otroci in ženske ga poslušajo z največjo pazljivostjo. V roki ima škatlico s čudežnim lekom, ki ozdravi gotovo vsakatero bolezen, za dva solda jo da, a če hočeš, ti tudi izdere zob kar na mestu. Poleg njega ima drugi pred seboj celo zbirko ožganih ostankov od smodk, ki so že razveseljevale srečnejšega posestnika; pobral jih je na. ulici, da brez koristi konca ne vzamejo, ter jih lepo očedil; našel bo dovolj kupcev, ki žele kaditi kdaj tudi kaj boljšega, kajti dobra ha-vana mora biti dobra na obeh koncih! Tam nekdo sredi vrišča ljudem na glas bere časnike ali
piše pisma, a vse prekosita brez dvoma giomalista in trovatore.
(Pride še.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
D. B., Pittsburgh, Pa. — Seveda lahko pošljete s posredova 'njem tvrdke Frank Sakser denar v Italijo.	|
Ni varno tukaj...
Potihnejo vsi boji, vse milo zdihovanje. usahne mi obraz. Za vami, dragi moji, ki spite smrtno spanje, priromam tudi jaz.
Veselo vas pozdravim, ko sprejmete me v sredo, povem vam marsikaj pokojnikom, zvedavim za sleherno besedo, kaj svet počne takraj.
Kako se valja v sponah strasti, nikoli treznih, a tudi srečnih ne, kako hlepi po kronali, srebrnih in železnih, samo po večnih ne.
| Kako značaji čisti naredko so sejani, i a bujen je plevel
sebičnosti in zavisti . med kmeti in meščani — sam vrag ga je vesel.
i
Kako še danes črti človeštvo vse preroke, vse jasne miselee; ( želi jim rane smrti,
iz duše krvoloke ( gradi jim viselce.
A dosti! Vse več takrat, ko mine pot pogreba. Ni varno tukaj zdaj: Na vse strani po dvakrat ozreti se je treba, če prosto zineš kaj...
Anton Medved.
i
i Razne zanimivosti.
Poročila z Balkana.
j V graškili listih čitamo: V posebni številki "Sueddeutsche Mo-natshefte'', ki se peča izključno z Balkanom, je tudi ostra obsodba dosedanjega poročevanja oziroma informiranja nemške javnosti o balkanskih zadevah. "Sued. M." pravijo med 1 drugim: "Večina poročil prihaja preko dunajskih in budimpeštanskih listov. Vsak izmed teh poročevalcev-žurnali-stov je imel svoj resort, takorekoč svoje balkansko ministrstvo, o j katerem je delal kakor da bi bil njega oficijozus. Balkanski kralji so spadali v resort dunajske "Neue freie Presse", katere u-rednik Sigmund Muenz je od časa | do časa pogledal, ali so še vsi abo-jnirani. Malo smo vedeli o Romu-jniji, najmanj o Bolgariji in Srbiji. ki je prava domena ' Az Esta? in pa "Suedsla vise he Korrespoa-denz". Če zahteva v ^aki dunajski kavarni gost pisalno orodje in podlago mesto plačilnega natakarja .potem ve natakar, da se bo pisala "brzojavka iz Sofije". Te (balkanske) dežele smo poznali do vojne iz operet in iz avtogra-fičnih svinjarij Rode-Rode". — sodba je jako stroga, žal da v mnogem oziru tudi jako točna.
Vojni liferanti.
Evgen Barta na Dunaju prodaja čipke in nežne stvarice za žensko toaleto. Evgen Stierling na Dunaju pa je. liferant za vse, kar kdo hoče. Nekega dne je prišel agent Evgen Stierling k prodajalcu čipk Ev genu Bartu in mu ponudil dobro kupčijo. Ponudil mu je. da mu preskrbi od vojnega ministrstva naročilo za 30.000 parov vojaških čevljev. Trgovec s čipkami ni sicer še nikoli nič imel opraviti z vojaškimi čevlji, a ponudbo je vendar sprejel. Agent si je izgovoril za preskrbo naro čila tri tisoč kron provizije in iz previdnosti zahteval takoj vsaj j polovico. Barta je res dobil od vojenga ministrstva naročilo, naj dobavi 30.000 parov vojaških čevljev in je dal agentu za 15 tisoč kron menic. Prodajalec čipk je po vsi pravici upal. da bo z dobavo 30.000 parov čevljev obogatel. To bi se bilo tudi zgodilo, a mož ni mogel vojni upravi ničesar dati. Zdaj seveda ni hotel nič vedeti o proviziji, ki jo je obljubil, toda agent je menice kratkomalo iztožil, češ, preskrbel je naročilo, a če Barta ni mogel čevljev dobaviti, ga to nič ne briga. Barta pa se je iz trgovca s čipkami in ponesrečenega liferant a vojaških čevljev spremenil v — čuvarja nravnosti. Postavil se je na stališče, da je nenravno zahtevati provizijo za preskrbo vojaških dobav in se je tudi res rešil plačila provizije.
Potres v Ashville.
Ashville, N. C., 29. oktobra. —1 Danes zjutraj je bilo čutiti tukaj dva precej močna potresna sunka in veliko ljudi je bilo prebuje-: nih iz spanja. Povzročena škoda1 malenkostna.	j
D/"M \f UDDTII	e- Štefan Plafko, iz Ma-
D^^La V iT IV£5 1 U rletta. N. V., nam jo pisal 1
"Trpel sem vsled bolcJin j v hrbtu in straueh več ue- \
in v straneh se hitro	f° ***Iet **r,se"\raed ,cru
{usom poiskusul razna l
prežene Z rabo	zdravila toda brez uspeha. J
Čital
sem v VaSem Aim: -nalili o Severovem Uothani- I
S.	tkem Olju ter sen: c:i pro-
's	isku^il in so mi boli-; ino
^^•BfT^V	*	kmalu izginile. Lahko tu-
R*■" MkM V« H ■■jjg ^^^ di refetn. <i:i je izbnrtio 10-^ W v JL UL BbJ por bolečine v ncg-ih. Pri-
poročam era vsim. ki trpi;o < vsled krajevnih b.-tečiu."
Gothard Oil-
RANE,
(Severovega Gothardskega Olja). Priporoča
se kot krajevno zdravilo zoper	ct:ske> ureze' odPrte
rane, tvori, bule, o- i
i pekline in ožganir.a
revmatizem, nevralgijo, izvinjenjs,	se hitro zacelijo, ako
otolkljaje, otekline, otekle žleze,	se nadene okorelost v sklepih, krče,
bolečine in poškodbe.	QE V ERA'S
Je maalo preiskušenc vrednosti, j ® Hsaling Ci",M^,
j (Severovo Zdravii-.o Cena 25 in 50 centov.	j Maziio). Cena 25c.
Severove Pripravki so naprodaj v vseh lokamah. Zahtevajte samo Sc*erove. Zavrnite nadoaieitit-e. Ako vas ne more iekarnar založiti, naručite jih od u:.-.
W. F. SEVERA CG.; Cedar Rapids, low*.
KRACKERJEF BRINJEVEC
CfSI	ig nafstarejse in od
i^j	zdravnikov priznano
jM|	kot najboljše sredstvo
jg^Jl	Proti notranjim boleznim,
M&r,-	Cen* u "BBINJEYEC" Je: 8 steklenic f 8.50
JHpy f®- '^tsk	12 stekleiila 13.00
F**' f -mmtn	v zalogi imamo
feSu—. ■mi lirn tndl čisti domaČi TROPIN JEYEO In SLIT O Y-KA kuhana, v naSl lastni distileiijL
Blf^Td JOm^	cene 80
Tropinjevec per gal. $2.23, $2.50, $2.75 In *3.00
»E^Bn^C-iJ Slovovitz per sal.................$2.75—$3.00
Kot. vJ^i^, tM Troplnjevee zaboj .................... $ 9.00
fff*^ ^J^gfe	Slivovitz zaboj ...................... $13.00
bB1 ^rtl^F^ jI Rye Wbiskey 5 iet star' ^boj____ $11.00
H! Sadeča Ohio vina per gal.....B5c., 60e., S5e.
Bv^W?^jjjs Catawba in Delaware per gal.......75c.—8O0.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, xa "	20 gal. $2.00, za večja naročila Je sod zastonj.
Naročilu naj se priloži denar ali Money Order __________111 nfltai1^111 naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
gjj^^ The Ohio Brandy Distilling Go,
^Eifedlli 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. 0,
® Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAIV,
PRODAJA fina vina, IzTTBtn« »moška
__PRODAJA voin« listke rasa prekoaer-
PHon*. 245	eL skih črt.
„ ~~	POŠIUAgdenar v gtmrf kraj amn&iljl* Zastopnik in pošteno.
"GLAS NARODA"	rrDT?ATrr T.	4 lf
E2 Cortlandt Street UPRAVLJA TB« V SOUrild pcSfii spt.fi«. New York, N. Y.	?OCa dela.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Nada tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cen z vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
tiLMAJU. INAKUUAdTili SHJ JSA 'tjIiAai JNAiiUDA", NAj-5XCJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Avstrija in Italija.
i
ITALIJANI NIMAJO POSEBNIH USPEHOV. — NAD VERONO SO SE POJAVILI AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVCI. — ITALIJANI SE DOBRO PRIPRAVLJAJO NA ZIMO. — ITALJANSKI ČASTNIKI Hill JO OKLOPNE ŠČITE. — NEKATE AVSTRIJSKE PODANIKE ITALIJANI NISO INTERNIRALI. — PROTIVOJNA
PROPAGANDA.
S soške fronte.
Ofenziva Italijanov na soški fronti v zadnjih dneh ni več tako silna, tudi nikake enotnosti ne kaže več.
Tolminski odsek je pokazat, da ga ni m o poč e prodreti, zato se je italijanska ofenziva razdrobila v mala posamezna podjetja in v ta-kozvane metodične napade, to je nekake oblegovalne napade kos za kosom, s katerimi se približava jo v linijah križema. Tudi intenzivnost artilerijskega ognja se je umerila. Italijani še vedno trosijo municijo, uspeha pa nimajo nobenega. Pozicije avstrijskih Čet se boljšajo od dneva do dneva. Odpravljene so tudi težkoee, ki jih je delala kamenita puščava Doberdobske planote tehniki vko-pavanja.
Avstrijski zrakoplovci nad Ve-rono.
"Times" poročajo iz Verone, da so se prikazali nad mestom avstrijski zrakoplovci, zrakoplovi so imeli ogrske zastave, katero je prav lahko zamenjati z italijanskimi. Letalce je občinstvo burno pozdravljalo; čisto neovirano so vrgli letalci več bomb na Verono.
Boji po zimi samo ob Soči in na Krasu.
"Stampa" poroča, da hoče Italija z nastopom zime operacije na tirolski meji omejiti, češ, da je Strategična pozicija tam ugodna, nadaljevati pa hoče ofenzivo ob Soči in na Krasu, kjer je milejše podnebje.
Odlikovanja.
Vsak dan se čita o odiikovanjih. Te dni je bilo več odlikovanj na koroški meji. V poročilu o teh odlikovanjih eitamo med drugim: Grosman, Osojnik, Verdnik in Pi-chler .so pod poveljstvom S. Stein-bergerja z drugimi z bojem vzeli največji vrh v odseku Ploecken, 2'J'J6 metrov visoko, s strmimi, nedostopnimi stenami; samo hrabrosti teh junakov se je zahvaliti, da imamo ta vrh še danes v svoji posesti. Grosman je prvotno sam skrbel za prehrano in preskrbo munieije na tej višini, vsakdan je nesel 25 kilogramov na hrbtu po strmem pobočju kljub sovražnemu streljanju in le tako so mogli obstati možje gori. Dobil je srebrno lirabrostno svetinjo, drugi trije srebrno lirabrostno svetinjo drugega razreda.
Oklopni ščiti italijanskih oficirjev.
Na južnozapadni fronti je bil v je t neki italijanski oficir, ki je imel na sebi oklopni ščit, da bi varoval svoje gornje telo pred sovražnimi krogljami. Ta ščit so mu vzeli in ga postavili za cilj. Naš strel je preluknjal ščit v oddaljenosti 100 metrov, robi odprtine, ki jo je povzročil strel, so bili strgani do 15 milimetrov in zviti. Številni drobci ko raztrgali ploščino za ščitom. Tak le ščit še poveča nevarnost, na primer strel v pljuča povzroči razmeroma lahko poškodbo, ako pa gre strel skozi ščit, prinese s seboj drobce in povzroči težke posledice. Se vidi, kako so Italijani še malo preizkušeni v vojni.
Italijanski poslanec Ciccoti o vojni z Avstrijo.
Vera v gotovo zmago je lepa stvar in jaz je nočem nikomur jemati, je pisal Ciccoti v ' Avanti*. Ali v tem slučaju ne zadošča ne vera. ne ljubezen, da bi prenesli in premaknili sijajno opremljena br-da T rent inn. Koroške in okolo Soče. Italijanom se ni le boriti proti številni in izredno dobro o-pren;ljeni vojski, ki je istotako nenavadno dobro vod jena, kakor italijanska, ki je obvzeta po naj-zadnejih zmagali proti Rusiji. Ta
vojska stoji nad groznimi gorskimi zasedami, kjer številna premoč Italijanov ne more priti do veljave. Tu se pari bald inska vojna, ki so jo priporočali brezposleni Na-poleončiči, ne more primerjati. — Nadalje pravi Ciccoti, da Italijani nosijo sedaj najtežji del sedanje evropske vojne ter da so postali bojevniki prvega reda. Ta vojna torej ni samo težka, ampak tudi dolgotrajna in zato naj dežela ve, da bo ta vojna težka in dol-
gotrajna. In če se vprašuje, zakaj ne gremo v Roveret in Gorico, ki je le za streljaj iz puške oddaljena od nas, potem treba vedeti, da nismo gotovi, ali bomo mogli ti mesti držati proti Avstrijcem, ker ti stoje na takih krajih, da morejo streljati na omenjenih mesti. Avstrijski topovi so jako dobro postavljeni, so številni in stre-ljajo jako dobro. Na nekaterih mestih je že sneg in drugod že sneži in vse drugo razume vsakdo. Ne koristi, da govorimo o tem — treba se je pripraviti.
Italijansko uradno poročilo.
V	gorskih delih bojišča in posebno v oddelku Tonale. v gornjem oddelku Cordevole in v Cen-gia (ob Ansiei), se je delovanje naših čet in artilerijsko obstreljevanje kljub velikim silnim snežnim zametom razvijalo redno.
Na planoti Lavarone je naša ar-tilerija z živaknom in uspešnim ognjem motila sovražne čete pri utrjevalnih delih. V gornji dolini Cordevole je ena naših baterij fort La Corte, ki ga je sovražnik leloma popravil, zopet obstreljevala in vnovič poškodovala.
V	Boedentalu (Rienz) so odbile naše čete močen sovražen napad s popolnim uspehom. Enaka usoda J je doletela v kotlini Bovca srdit I napad sovražnika na našo postojanko ob Slateniku.
V	Soči je bila najdena- premikajoča se mina, ki jo je pustil sovražnik najbrže z namenom, da bi razrušil nekaj mostov, ki se nahajajo v naši posesti. Intenzivna pazljivost naših straž je preprečila ta poizkus.
Mali boji so bili na hrbtišču Re-divala v dolini Strino med Serra-valle in Marco v Ečki dolini, o-koli Cime Ciste v dolini Sugara, kjer je bil sovražnik povsodi pri-moran umakniti se z izgubami. Na hrbtišču Redivala smo razbili tudi en okop. Naši so se polastili mnoge munieije in arugega številnega materijala, ki ga je bil sovražnik pustil za seboj. Neki lastni bateriji se je posrečilo zažgati ogrodje, katero je gradil sovražnik v svrho izboljšanja kupol for-ta na Dusso del Soniuo na višinski platnoti Folgarije. Na kraški planoti so pomaknili včeraj na nekaterih mestih naše črte naprej in smo se polastili nekaterih sovražnih okopov. Naše napredovanje je bilo znatno zlasti v Dober-dobskem odseku južno od ceste, ki vodi t je. Rezultat naših operacij v prostoru "dei sei busi" je bil 150 pušk, nekaj tisoč patron in drugi vojni materijah Nekaj dni sem se množijo slučaji, da sovražnik meče proklamacije na naše črte, ki liujskajo moštvo k begu, in vojna poročila, ki vsebujejo surove izmišljotine.
Joffre v Italiji.
'"Agenzia Štefani" poroča: — General Joffre je dospel pred kratkim v Italijo, da se predstavi kralju in spozna z gneralom grofom Cadorna.
Kral je odlikoval Joffreja z veliki m križcem Savojskega vojaškega reda. Joffre se je mudil dva dni pri najvišjem poveljstvu in je obiskal ob tej priliki stare karakteristične obmejne partije.
"Stampa" pravi k obisku Joffreja v Italiji, da je bil ta obisk političen akt, ki pomeni novo poglavje v vojevanju četverozveze, ki si vzame za vzgled enotnost vojevanja centralnih držav.
Zatem si je ogledal Joffre. kakor se poroča iz italjanskega glavnega stana, fronto od Tržiča do pozieij pred goriškim mostiščem. Joffre s svojo družbo, vojvodo d'Aosta in generaloma Cadorna in Porro je je bil večkrat pod
ognjem avstrijskih baterij, tako v Tržiču in južno od Doberdobske
planote. Potem si je obiskal 0-glej; vrnil se je preko Turina v Pariz.
I
Drobne vesti iz Italije.
"Gazzette de Lausane" prinaša zanimiva poročila s fronte:
Kako težko je prodiranje Italijanov, življenje v jarkih strašno, nikdo ne sme glave dvigniti, ker izmed avstrijskih strelov nobeden ne zgreši, vojaki trpijo mraz, oskrba s hrano se vrši po--noči.
DLANI NOVEGA FRANCOSKEGA KABINETA.
5LAB NA3WUA, «U. URTOBBA, mh.
MR ARIST1DE. BtaiAIHD V/UO MEADS NEW CABINET j
iz rserna se poroča, ti a so posia-li avstro-ogrske podanike v starosti 18 do 50 leta, ki so bili v Italiji ob izbruhu vojne, v Sardinijo, in ne v koncentracijski tabor; tam si lahko izberejo svoje bivališče, izvzeti so pa kraji Maddalena Asi-nara in Golfa Avanci.
Te dni je padel na čelu svojega polka polkovnik Luigi Trassarel-li. Polkovnik Lorenzo Bareo je težko ranjen.
Vojni nasprotna propaganda v Italiji.
"Popolo d'Italia" poživlja o-blasti, naj se postavi pred preki sod voditelje propagande nasprotne vojni, pred vsem senatorja Grassija in poslance Giolittije-ve stranke. Ti devajo v nič vojno, ker kažejo samo dosedanje neuspehe. V parlamcntnem poslopju. v hotelih in salonih vplivnih oseb se konspirira proti vojni jed-nako kakor v maju. Vlada nalaga prefektom, da naj strogo pazijo na vse sumljive osebe.
Rumunska armada.
Vesti o vojnih pripravah Romunije pohajajo večinoma iz en-tentinega vira in so torej jako nezanesljive. Vsekakor pa obračajo občo pozornost na Romunijo in njeno armado.
Organizator romunske brambne sile je pokojni kralj Karel, kateremu je bila vzor nemška armada. Pozneje so se pojavili močni francoski vplivi in mlajši romunski častniški naraščaj je vzgojen zelo v francoskem duhu.
Romunija ima seveda splošno vojaško dolžnost, ki traja od 21. do 46. leta. Romunski vojak služi T let pri "aktivni armadi", in sicer 2 leti (pri pehoti), oziroma 3 leta (pri ostalih strokah) v aktivni službi (pod zastavo), ostala leta v takozvanih "dopolnilnih zborih", ki se sklicujejo od časa do časa k orožnim vajam: 12 let traja služba v rezervi, in 6 let v milici (črni vojski). Aktivna in rezervna vojska tvorita takozvano operativno armado, milica je po organizaenem statutu določena za službo v etapnem prostoru in v notranjosti države. (Kakor znano, jo sedanja vojna razliko med "operativno armado" in 'črno vojsko' popolnoma izbrisala). Romunska armada je razdejana v pet armad-nih zborov z 10 pethotnimi divizijami. 10 brigadami pehote in 10 brigadami artilerije. Vsaka divizija sestoja iz dveh brigad pehote (po 2 polka = 6 bataljonov), iz 1 lovskega polka, treh eskadron, 1 artilerija brigada (2 polka po 6 baterij, vsaka s 4 topovi), 1 pi-jonirske stotnije, potrebnega tremi in tehničnih čet.
V vojni se mobilizira poleg 51 arinadnih zborov še takozvano ar-| madno zapovedništvo. ki razpolaga s 5 rezervnimi pehotnimi divizijami in 2 divizijama konjenice. Vsak annadni zbor razpolaga v vojni s 3 divizijami pehote, in .poleg ostalih čet še z 1 divizijo havbic, 1 telegrafni oddelek, 1 pon-j tonski bataljon, municijskimi in' tehničnimi ter sanitetnimi kolo-, I nami. Armadnemu zapovedništvu! j neposredno nodrejene pa so gor-! ske havbice in možnarji, 14 grani-( j carskih stotnij, avijatični park in! : železničarski bataljon.	1
MEM WHO (WILL CONTRIBUTE. STRENGTH TO NEW FRENCH fl
r-CENERPiL QGALUENIj/
Lahko noč.
Ivan Albreht.
Tvoja nežna roka je vzdrlitela v mrak
in kot pesem žalost inka je pretrgalo tišino: "Lahko noč."
In odšel sem sam v večerni mir — kakor smrt je bil korak težak. A od vsepovsod žarele tvoje so oči in dobrotno so voščile:
"Dragi, lahko noč!"
N 0 Č.
Kaktjr srebrni pasovi tonejo ceste v noč. Kam, sestre, drugovi utonila nam moč ?
Kakor goreči cvetovi padajo zvezde z neba.... Naše sanje, drogovi, uklenila tema,
naša vera, drugovi, naša ljubezen je šla. . .. Kakor goreči cvetovi padajo zvezde zneba.
Razodetje.
.... In smo spregledali: globlje so ceste
skozi življenje kot hrepenenje, globlja je vera nego nevera, a najglobočja je bolečina samospoznanja. Najgloboeji o slepih beračev smehljaji in njih —	*
brezdanje oči.
Romunska armada se spopolnu-je iz divizijskih dopolnilnih okrajev, kontingent je znašal leta 1913-14. 48.00CT + 4000 mož, število za vojaško službo sploh sposobnih znaša vsako leto 75.000. Zgoraj omenjenih 4000 letnih re-krutov pride vsako leto v poseb-jiie oddelke, podobne našim nadomestnim bataljonom. Vendar so ti oddelki stalili in menjajo le vsako leto po večkrat svoje moštvo, ki se izvežba in zopet odide.
Mirovno stanje romunske armade je znašalo leta 1913 6000 častnikov in vojaških uradnikov
5300 podčastnikov. 81,900 mož in 24,000 konj.
V vojski sestoji romunska operativna armada (brez nadomestnih in garnizijskih čet ter brez milice) iz 220 bataljonov. 14 graniearskih stotnij, S3 eskadronov, 174 baterij, 19 stotnij trdnjavske artilerije in 30 tehničnih stotnij, skupaj j 250,000 pušk, 18.000 sabelj (jezde-
jt-ev,, 700 modernih topov in 300 'strojnih pušk. IS pomočjo nadomestnega, že izvežbanega moštva pa je mogoče ustvariti v najkrajšem času nove formacije tako, da je vojno silo Romunije ceniti na najmanj 500,000 mož. j Romunska armada je dobro obkrožena. Pehota ima Manliherice, i kalibra 6.5 mm. kavalerija kara-jbinerje istega sistema, artilerija 'je opremljena večinoma s 7.5 cm ,brzostrelnimi topovi Kruppovega . izdelka. Poljska uniforma je ze-'leno-siva.
Bolgarska armada.
Organizatorji in učitelji bolgarske vojske so bili Rusi. Ruski generali in višji častniki so delovali v mladi armadi, ter so igrali v njej več let izključno vodilno vlogo. Ko je izbruhnila srbsko-bolgarska vojna 1. 18S6. je ruska vlada vse svoje častnike iz Bolgarije odpoklieala in mlada armada je bila čez noč brez voditeljev, i postavljena na lastne noge. Toda Bolgari so pokazali, da so se v ! malo letih mnogo naučili. Mladi j stotniki so prevzeli poveljstvo polkov, vojni minister je postal major, poročniki so komandirali bataljone. toda vojaške vrline za-povednika kneza Aleksandra Ba-tenberga in njegovega častniškega zbora so daleč nadkrilile zmedenost srbskega vodstva in Bolgarija je zmagala. Tako si je bolgarska armada že s svojim prvim nastopom pridobila dobro ime in poznejša leta so pokazala, da so njene vrline res odlične. Bolgari so ostali učenci Rusov. Oficirski naraščaj je študiral na ruskih vojaških visokih šolah in ruski vplivi v bolgarski armadi so bili vedno veliki. A"si sedanji bolgarski generali so vzgojeni v ruskih vojaških šolah. Še le pod sedanjim kraljem Ferdinandom se je ustanovila bolgarska častniška akademija in ndajši častniški zbor se je nekoliko oprostil ruskega duha. Izborne vrline je pokazala bolgarska armada v balkanski vojni, zlasti v borbi proti Turkom je vse to občudoval naravnost ognjeviti ofenzivni duh bolgarskega vojaka. Tudi v vojni proti Srbiji je \ bol j podlegla u-metnošt vojskovodij, kakor pa ži-avost in hrabrost bolgarskega vojaka. Od balkanske vojne sem so se razmere pri armadah balkanskih držav znatno spremenile, tako zlasti glede števila vojaštva, kakor tudi glede opreme. Preteklo leto svetovne vojne so porabile vse nevtralne dežele, da ojačijo svojo vojno pripravljenost in o bolgarski armadi smo že opetova-no slišali, da se nahaja v stanju najpopolnejše pripravljenosti.
L. 1912. je štela bolgarska vojska v strokovnih seznamih 190,-000 mož in 1080 topov. Balkanska vojna je pokazala, da je bila ta cenitev mnogo premajhna in da ie imela Bolgarska daleč nad tri-četrt milijona mož na razpolago. Sedaj je tudi število njenega prebivalstva naraslo in sicer na 4.-800.000. Nemški strokovnjak Rott-mann računa, da razpolaga Bolgarija s 380.000 vojaki, kar je gotovo zelo skromno računano, ako pomislimo, da ima Bolgarija uvedeno za moške med 20. in 46. letom splošno vojaško dolžnost, in da se torej v slučaju mobilizacije nahaja skoraj 10 odstotkov prebivalstva pod orožjem. Ako vpo-števamo, kako uporabljajo države v sedanji veliki vojni svoje vojaške rezervoarje potem moramo priti do zaključka, da šteje bolgarska armada danes najmanj pol milijona.
Bolgarska vojska je kakor srbska organizirana po divizijah, katerih je devet, oziroma dvanajst, ki tvorijo pri mobilizaciji tri ar-
Slovens ko katoliško]
podp. društvo	svete Barbare
E-feJ
ZA ZEDINJENE DRŽ A VE'.SEVER NE* AMERIKE. '
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirmno dne 21. januarja 1902 v "dr žari Pennsylvania.'
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, WWock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City. Pr.
II. podpredsednik: LOUIS TATJCHAR, Bus S35, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAM, Box 707, Fcrert City, Pa. tL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Jollet, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 900 Chicago St, Jollet, ILL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, P«. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh, Pa. HL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kani. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
made. Vsaka divizija ima 10 baterij artiljerije, 2 eskadrona konjenice, posebne oddelke za strojne puške in primemo šetvilo tehničnih čet. Armadnemu vodstvu na razpolago je 15 baterij težkih havbic, 3 baterije gorskega topništva. 1 divizija kavalerije, železničarski bataljon ter avijatični in avtomobilski oddelek. Vsaka divizija ima še posebno rezervno brigado. Posebno formacijo tvori takozvano "opolčenjel7 (naša črna vojska.)
Pehota je oborožena z S ram Manliliercami, ravno tako kavalerija. Normalni topovski tip ima kaliber 7.5 cm, brzostrelne havbice so kalibra 12 cm. gorski topovi imajo 7.5 centimetrov. Artilje-rija je deloma nemškega, deloma francoskega izdelka. Strojne puške so večinoma angleško delo. Po balkanskih vojnah zlasti pa preteklo leto je nabavila Bolgarija mnogo novega orožja in zlasti artilerija se je gotovo spopolnila v smislu izkušenj, ki so jih pridobile vojujoče se države na evro-pejskih bojiščih. Ali je mogla Bolgarija nabaviti tudi kaj modernih težkih topov, se ne ve. Že pri obleganju Odrina se je pokazalo, da je y tem oziru zaostala in verjetno je. da je skušala ta nedosta-tek kolikor mogoče popraviti.
Bolgarija razpolaga tudi s par vojnimi ladjami, ki služijo seveda le v obrambo obali. Jedro bolgarskega brodovja tvori 6 torpe-dovk, križarke ni nobene. V tem oziru jo Romunija znatno nad-kriljuje, ker ima 1 oklopno kri-žarko, 5 oklopnih topničark ter okrog 20 torpedovk.
Ker se računa, da razpolaga danes Grška z najmnaj 400.000 vojaki in ker ima Srbija po novejših cenitvah še kakih 250.000 mož, Rumunija pa 600.000 znaša torej celokupna balkanska sila 1.600,-000 do 1,800,000 mož.
Noč prisluškuje.
Pod večer je vse potihnilo. Xiti ena puška se ne izproži več, najmanjšega ropota ni več čuti, samo šumenje Soče. se šepetaje preriva skozi tišino. Prvi krajec je prišel izza oblaka in razpršil temo. Obstati moram kakor okamenel med tem. divjim skalovjem, zakaj na najbolj- izpostavljenem mestu prehitela mesečina. Ko bi se zdaj le malo premaknil, me obrenči takoj celi ducat jeklenk. Cujem. kako gori vrh grebena repetira dvoje sovražnih pušk. Nanmejen sem do rojne črte. Ni daleč od mene, par naglih skokov bi bilo treba, pa bi bil rešen teh mučnih tre-notkov. Pa vseeno presodim, da je bolje, ce počakam. Velik oblak se bliža mesecu; kmalu ga bo za-kril, potem sem rešen.
Šlo je vse po sreči. Zdaj sem v kritju in čutim, kako se srčni u-tripi blaže. Tesnoba je šla mimo.
Z vrha so mi prinesli pošto: —
dvoje kart. Xo, vendar! Že lepo vrsto dni nisem prejel nobenega glasa iz domovine in nadlegovala me je že misel, da so me vsi pozabili. Kdo nii neki piše? — Kolikor mi dovolijo zvezde, sodim, da je pisava na obeh kartah enaka, ampak nobene črke ne morem razbrati. Tako bi rad čital! Do jutra že ne bom strpel; predolga bi bila noč. Toda vžigalice ne smem prižgati. Bog ne daj! — Kritje je vse prenizko, da bi se ne videl žar gori na grebenu. Slednjič se domislim. Sosed ima odejo. Zakril se bom z njo kakor fotograf. vžigalice imam, tako poj-de....
Gospodična A. se me je spomnila, ko nisem tega nikdar pričakoval. Vse polno novic. Vse me zelo zanima. Pol škatljice vžigalic sem izpalil. da sem vse prečital in duši me že od dima ali še enkrat moram vse prečitati. To bo moja dušna hrana za vso noč.... Poslednja vžigalica je dogorela, čital bi sicer še in še.... F. je opasno obolela. — Takrat, ko sem odhajal na bojišče, me je še vsa čvrsta spremila prav do vlaka. V tako lepem spominu jo i-mam! V tistem rdečem kostumu se je najraje domislim, ne vem bas zakaj, ali najbolj všeč mi je bila taka....
Sentimetalnost me hoče zajeti, ali ubraniti se ji moram za vsako ceno; preveč skrbi in odgovornosti mi leži na ramah---- Plazim se po skalovju od moža do moža, da se prepričam, če kateri ne spi. Dve uri sem porabil za to opravilo; vsi so bili čuječi. Po tej utrudljivi službi sem dospel zopet v svoje kritje. Vse je še tako mirno kakor na večer. Žarometi otipavajo v dolgih trakovih dolino, ki jo zavije globoko pod mano gosta tema. Tu in tam plane na kakem obronku svetlobna raketa, visoko v zrak in ko se utrinja nizdol. razkaže v bogati luči vso okolico. Stotine oči je tedaj napeto uprtih v čeri in roke že drže za puške.. ..Nikjer sovražnika. Niti kamenček se ne izproži. Globoko zija prepad, ki hrani že kupe mrlieev.... Morda je to mir pred viharjem? — Xoe prisluškuje. —
V. a z i.
Izgube trgovske mornarice.
Francozi so izdelali statistiko, koliko trgovskih ladij so izgubile Nemčija, Avstrija in Turčija v prvem lietu vojne. Dotične številke
se glasijo 521 za Nemčijo, 75 za Avstrijo in 56 za Turčijo.
Duhovniki v italijanski armadi.
Preko Lugana se poroča, da je v italijanski armadi 19,320 duhovnikov na fronti, 745 jih je zaposlenih v vojaški oskrbi.
Vojvoda Albreht Meklenburški,
ki se je mudil sedaj v Carigradu in pri romunskem kralju, je prišel pred kratkim na Dunaj in je bil v posebni avdijenci pri avstr. cesarju.
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedneta
iniforporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNICI J
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o? box 87, Bra4«
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberto«
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JTjSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, Itev. I,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, irtev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, it., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov te ne bode odralo.
Društveno glasilo: "G LAS NARODA."
Roman o gospe Ani in študentu Avreliju,
Ivan Lah.
(Nadaljevanje).
Avrelij j«* videl gospo Ano v vsej krasoti, ko je stala pred kne-ginjo. Imela j«' svetlo belo obleko s širokimi preživi, z visokim ovratnikom, ki je tako vabljivo obdajali njeno nežno glavo. Prišla mu je J veselo nasproti in mu podala ro-, ko. Avrelij je poljubil njeno roko! in iskal besedo, ki bi jo izrekel v zahvalo.
"Milostiva gospa", je rekel z mirnim glasom, "slišal sem, da imati* sovražnike in sem Uot<*l govoriti z vami".
(iospa Ana se je nasmehnila njegovim besedam in je rekla:
' Prosim vas. ne govorite o tem, da vas kdo ne sliši, kneginja je zelo blagu gospa...."
llotel sem vam ponuditi svojo ponio"-. milostiva gospa, kajti ne mogel bi videti, da sem vam godi krviea."
"Hvala vam, toda sedaj sem pod zaščito same kneginje."
"Gospod Terramyszka me je o-pomnil na to."
"Hotela bi vas prositi za uslugo. ne odhajajte, dokler ne odidem jaz.
"Počakam vas, milostiva gospa, sprejmite mojo službo", je rekel Avrelij navdušeno.
Pri tem se je njima približal gospod Terramyszka in je zašepe tal gospe Ani nekaj laskavih besedi na uho. Gospa Ana se je po-smejala. Ciospod Terramyszka je rek«'l Avreliju, da žt*li kneginja nemudoma govoriti z njim in da bo med tem on nadomeščal kava-lirja. Avrelij se je začudil, vendar je prepustil svoje mesto gospodu Terraiuvszki in odšel v salon.
"Niti meni ne zaupa, tako je ljubosumen", je rekel gospod Tcr-ramvbzka gospe Ani. "Veseli me, da s. je tako izteklo; lahko bi se bilo ".godilo, da bi bil danes položil svoje življenj? za vas, kajti branil bi vas bil pod vsakim pogojem."
"Zelo sem vam hvaležna za vašo požrtvovalnost", je rekla gospa Ana. "Veseli me, da je kneginja spoznala resnico in prav razsodila med menoj in med drugimi. ''
"Milostiva gospa, vaša krasota b vas rešila tudi pred strožjimi sodniki nego je kneginja, kater i dobro srce je znano."
Go«pa Ana je zardela in rekla :
"Ne bi bilo prav. ko bi hoteli
grešiti na račun svoje zunanjosti. Hvaležna sem kneginji, da je pri-poznala mojo nedolžnost."
"1'pajmo. da bomo vas tudi drugod varovali vaših sovražnikov."
Gospa Ana je hotela nekaj reči, toda beseda ji je zastala.
"Sicer ste našli mladega kava- ' lirja, ki ima dovolj odločnosti, da 1 vas brani pred njimi; zato menda' želi priti na dvor."
"Tako?" se je začudila gospa1 Ana.	I
"Morebiti vam ni niti znano o ' tem. No, pride čas, ko vam raz- j krije svoje načrte", je rekel go- j spod Terramyszka. "Ne jezite se ' nad menoj, da sem ga vam odgnal. > Mogoče so ga namenili kaki drugi dami. Za danes potrpite z menoj, kajti vedite, da mnogo oči gleda J na vas. Pozneje ne pozabite, da je \ ljubezen najkrasnejša stvar na svetu. Jaz ostanem vaš zvest pri- i j ft tel j."	^	j
Gospa Ana se je čudila tem be- j sedam in je premišljala, zakaj bi šel študent Avrelij na dvor.
7- iJ!
Met1, tem je kneginja govorila z A v rel i jem.
"Profesor Grizelius mi je imenoval vaše ime in zelo me veseli, tla vas spoznam, kajti izkazali ste se tudi kot dober k aval i r."
Avreliju je zastala beseda. — Spomnil se je na vse nauke svojega očeta in na vse besede, ki jih je slišal govoriti pred visokimi osebami; toda našel ni ničesar primernega ; vse je prišlo tako nenadoma. Priklonil se je globoko in je rekel :
"Milostiva kneginja, moj oče mi je pisal, da me priporoča vaši milosti: želel bi stopiti v dvorno službo."
"Te se lahl.o zgodi", je rekla kneginja. "Ostanite zvest in dober kavalir."
"Vaše zaupanje, milostiva gospa, je zame največja sreča", je rekel Avrelij.
Takrat se je približala gospa de Champillon in je rekla:
"Gosj>od kavalir. ne pozabite na svoje dolžnosti; opazujem, da, se odtegujete skupni zabavi."
Avrelij se je čutil ponižanega, toda ni se mogel opravičiti. Priklonil se je kneginji in je sledil gospe de Champillon, ki ga je vedla v krog mladih gospodičen, Li so še čakale na kavalirje. Avrelij se je priklonil prvi in jo od-vedel na promenado. Njegove oči so iskale med družbo le gospo Ano, kajti še vedno se mu je zdelo. da ji preti nevarnost. Gledal je za njo in je videl, kako so jo obdali kavalirji, markiz de Pol-lian, gospod de Gorian in eksee-lenca Silva-Potok ter so ji delali poklone. Gospod Terramyszka ni hotel zapustiti svojega mesta in je stal zvesto na njeni strani. Tudi ona se je ozirala po dvorani in je videla Avrelij a obdanega od mladih gospodičen. Družba se je zabavala; stari mestni svetovalci so sedeli pri mizi in pili vino, profesor Grizelius pa je zabaval ba-■ roneso Sovanelli.
Tako je prešel večer, dokler se
ni kneginja poslovila. Vsi so hiteli okoli nje in ji poljubljali roko v slovo. Pri tem je Avrelij zopet našel gospo Ano.
I	"Prosim Vas", je rekla tiho, "počakajte me na dvoru, odpeljem se takoj."
j Nihče ni slišal teh besedi, razen gospoda Terramvszke, dasi so trije kavalir j i stali za gospo Ano. i "Zanašajte se na mojo pomoč", je rekel gospod Terramyszka Avreliju. "Ali znate urno skočiti v kočijo? Bog ve, da bi bil sam rajši na vašem mestu."
"Počakam vas", je šepetal gospe Ani in je ves trepetal neznane 'sreče. Pristopil je k kneginji in ji poljubil roko.
j "Na svidenje na dvoru", mu je rekla kneginja glasno. Avrelij ni odgovoril. Za njim je stopila gospa Ana pred kneginjo. Knegi-("ja jo je poljubila na celo in jf rekla:
"Tudi na Vas ne pozabim."
Gospa Ana ji je hvaležno poljubila roko. Gostje so odhajali v dvorano, kneginja pa je odšla z gospo de Champillon in s svojim ožjim spremstvom.
! .
Pogosto je težko najti vzroke
dogodkom, ki odločujejo našo u-sodo. Tako je bilo. ko je vozil ko-čijaž Simil ijan proti gradu. Videl je, da prihaja od druge strani velika kočija in si je mislil, da se pelje kneginja; zato je hotel biti prej na dvoru ; kajti navada je. da pridejo gostje prej. nego oni, ki se jim na čast vrši večer. Zato je udaril po konjih in je pripeljal do vrat v trenotku, ko je zavila tudi drugo kočija na dvorišče. Sluga Peter, ki je molče sedel poleg kočijaža Similijana, je hotel v zadnjem trenotku prijeti za vajeti in ustaviti konje, toda vsak kočijaž ima svoj ponos, ki se ga ne pusti vzeti, in zato je Similijan pognal lia dvor s tako silo, da sta se kočiji zadeli druga ob drugo. Vsemu temu pa je bilo krivo to, (da se je gospa Ana prepozno od-i peljala, ker se je predolgo naprav-
II	jala: v resnici pa se je kočijaž I Similijan obiral okoli konj še dol-igo potem, ko je gospa Ana sedela I že v kočiji. Nazadnje se je tudi j sluga Peter spomnil, da je nekaj i važnega pozabil — kajti v ničemer ni hotel zaostajati za knežjimi strežaji — in je odšel v svojo sobo, ko je kočijaž hotel že pognali. Tako so se zakasnili. Kdo je bil j kriv? In kdo je bil odgovoren za slučaj pri grajskih vratih, ki bi bil lahko postal za gospo Ano usoden? Kočijaž Similijan ni hotel slišati nikakih očitkov; zavedal se je, da je vozil prav, in se je jezil nad kočijažem kneginje Zapolj-ske, ker ni pravočasno zadržal | konj. Zgodila bi se bila lahko ne-, sreča. Vsi so namreč smatrali ta
slučaj za veliko razžaljenje kneginje in so menili, da bo gospa Ana odslovila kočijaža Similijana. Ta pa si je bil tako svest svoje poštenosti, da je hlapce in sluge odločno zavrnil. Ko pa so dobili kočijaži. strežaji, hlapci in sluge pijače, se je Similijan balial. da se ne ustraši niti kraljevskega kočijaža in da njegovi konji prehi-te tudi knežje konje, če je treba. Mnogi so se temu smejali in so mu ugovarjali. Kočijaž Similijan pa je na jezo pil mnogo vina in se je popolnoma upijanil. To pa je postalo bolj usodno za druge nego zanj.
(Pride še.) ________
Kako je ob Soči.
Predpoldne izbruhne nekoliko-krat top. Popoldne čuješ isto, oglasi se tudi ponoči. Daje Italijanom znamenje, da bdi, da ne spi. Ponoči se sliši tudi prasketanje pušk. Vojak na straži strelja. Strelja, da se mu prehude živci, da bi mu ne zaspali. Italijan, ki stoji na | straži, vrne takoj. Morda je bil i začel hudo preklinjati, ali žvižga- j nje nad glavo ga je prisililo k' molku, pritegne prst in ustreli v noč. Niti se nam ne zdi, da je vojna, tudi ako smo vkopani 100 do 150 korakov drug od drugega. V Gorici je življenje kakor v mirnem času. Kak dan prileti kakšna granata in kak šrapnel. kakor da hoče reči: — Vedi, da nisi še v mirnem času, marveč v vojni.
Neki dan je obiskal vojake v Podgori pred Gorico korni poveljnik z bivšim ministrom zunanjih poslov in s še nekoliko drugimi odličnimi gospodi. Pregledal je okope. Iznenadilo ga je, prav zadivilo, kako okope so napravili naši vojaki v kratkem času! Delali so dan in noč. Niso dremali. ker so pokusili, kaj pomeni granata težkega kalibra. Spočetka so padale po njih kakor dež. Oni so bili brez obrambe. Samo modro nebo nad "njimi. Razvrstili bi se na deset korakov. Kogar zadene, zadene. Okopa, katerega so imeli, ni mogel braniti. Bila je za obrambo samo puška in topovi malega kalibra. Ako bi zadela težka granata, ostalo bi mrtvih kar po deset. Raditega, ven, po trebuhu se plazi po zemlji, puško naperi proti Italijanom in tako čakaj sovražnika! Težki, pretežki trenotki! Ali v trpljenju se spozna junake, kakor zlato v ognju. Odoleli so vendar vsemu italijanskemu besnilu. Poprej so bili vrgli po desetisoč šrapnelov in gra-j nat kake dneve na nas. Sedaj jih lahko stoindesettisoč. Ne plaše
Za smeh in kratek čas.
A zato!
—	Komu pa pišeš, Anka? Ah — doktorju Srakarju. Te.... te.... te____
—	O, ni nič več te.... te....
te____
—	Zakaj si pa potem na zavitek zapisala "v lastne roke".
—	Zato, da bo njegova žena pismo odprla.
Težko ga je razžaliti.
Mlad kristijanski potnik, ki je na svojem prvem potovanju, se sestane na vlaku s starim židovskim potnikom, a razgovor se ne more prav razviti, ker je mladi potnik nekam potrt.
—	Kaj vam se je zgodilo, da ste tako klavrni, je vprašal stari potnik.
—	Trgovec Špinačar v Zeleni jami me je razžalil.
—	Lejte no! Razžalil vas je. Jaz sem star potnik in sem že marsikaj doživel; zmerjan sem že bil, ven sem bil vržen, celo brce sem že dobil, a razžalil me ni še nihče.
Odločno.
Krojač: — Že štiri leta ste mi dolžni obleko.___
Dolžnik: Slišite, gospod krojač, zdaj mi je pa tega dovolj. Že štiri leta vam vedno in vedno o-
betam, da vas bom plačal____ če
me ne boste nehali nadlegovati z ; opomini, vam kratkomalo sploh ne bom nič več obljubil.
Ne ve, kaj bi storil.
Matevž: — Čuvaj se tobaka, meni verjemi. Jaka, tobak je škodljiv. Kdor kadi, umrje zgodaj.
Jaka: — Mejš, zdaj pa ne vem. . pri čem da sem. Moj oče so kadi-'li za tri Turke, pa so postali 93
let stari, moj brat pa ni nikoli kadil, pa je tri tedne po rojstvu umrl ?
Sovražnika.
—	Ti, ali je res, da se tvoja hči poroči s trgovcem Smukom? Ti in Smuk sta vendar smrtna sovražnika.
—	Sva ja smrtma sovražnika in ravno zato mi je prav, da se poroči z mojo hčerjo. Hudič bo dobil mojo ženo za taščo in bo potlej šele spoznal, kaj je pekel.
Dober odgovor.
Mati: — Dovolite, gospod učitelj. da vas vprašam, kako pa kaj napreduje moja hčerka pri igranju na klavirju.
Učitelj: Vse bi bilo prav. če bi se le ne držala tako krčevito svetega pisma.
Mati: — Svetega pisma — a kako pa to ?
1 Učiteij : — Pri njej desnica nikoli ne ve, kaj dela levica.
Sreča.
Velik podjetnik je prišel nadzorovat eno svopjih stavb in je za-, gledal med delavci človeka, ki je držal roke v žepu in gledal, kako drugi garajo. Podjetnika je prevzela jeza.
! — Slišite vi, je zakričal, na moža, zdaj sem vas pol ure opazoval , in zdaj mi je vašega lenuštva dovolj. Tu imate deset kron — nič I ne ugovarjajte, — spravite se. iir [če vam ni prav, pojdite me tožit. ! Ko je mož z denarjem odšel, je podjetnik povedal polirju, kaj se je zgodilo.
i — Ali, gospod, je dejal polir, saj ta človek ni bil še najet, ampak je prišel le vprašat za delo.
- " " •......... -■ ■
nas. Nekoč mi reče neki vojak: — Ali so neumni ti Italijani. Z Dnini denarjem, ki so ga izmetali * v granatah in šrapnelih na Podporo, bi bili mogli vso pokriti z zlatom. In svetila bi se oddaleč kakor nekoč kip Palade Atene. — i Vsak potnik bi pokazal s prstom: Glej, to so storili leta 1915. dobri Italijani! Avstrija jim je storila toliko dobrega in v zahvalo so po- g zlatili Podgoro pred Gorico in izbrali so si baš to mesto radi krasne, bogate okolice in čarovite Soče, ki je s svojo lepoto začarala ' vsa srca. — Tvoj tek je živ in j je lehak. ko hod deklet s planine.— — poje o njej Gregorčič. Pa je tudi res divna. Človeškega srca ne bi prevzela nijedna lepo- * tiea s svojim spevom, plesom ali ( posmehom, kakor to stori Soča s svojo milino in s svojim vijuga- j ujeni. Divni perivoj Evrope, giar-dino d' Europa, tako nazivi jej o okolico Podgore. Dalje pravi prostovoljec : — Bolje bi bilo. da so j: tako napravili Italijani. Ali, da! J Pokazali so se nehvaležni napram |[ Avstriji. Podkupil jih je Anglež!j s svojim zlatom: — Ti, draga Ita-! lija! Evo ti zlata! Ti dodaj, kar j imaš še svojega ! Pretvori v topo- [ ve in municijo. Izdaj svojega za- j veznika, kakor Judež Kristusa, pa ! udari po njem! — In Italija je J J poslušala, pa se ljuto prevarala. !'
Tujec, ki pride danes na Kal-'/ varijo, bo iznenaden. Po sledu vi-5 . di. da je bila nekoč tam gosta šuma. Vidi, kako so granate raztre- . sale debela debla, pa so se jih vo- ■ jaki poslužili. Utrdili so ž njimi • svoje katakombe, pa tako, da so kos vsem granatam. Mogle so za-1 deti, se razbiti, ali do onega, ki je bil pod nasipom, niso mogle blizu. Pa one luknje v zemljo. — Niti jazbec bi se ne vkopal tako, ; niti pajk bi ne izpletel take mre- ; že. Tako po priliki poreče, ogle- 1 tloval bo naokoli in divil se bo.
Korni poveljnik je pohvalil vo- ' jake. Vsakemu je dal roko, z vsa-kim govoril. Pohvalil hrabrost polka. Pri odhodu reče: — Dokler ste vi tukaj, lahko mirno spim. —j Vojaki: — Dokler je eden izmed i nas živ, Italijana s puško sem ne bo! Brez puške mogoče, kakor jih je prišlo dosedaj že precej.
NAtX ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naro£ niuo sa "Olas Norela" ln knjige, kakor tudi sa vse oruge t caSo. strok«-spadajoče posle:
Jcmjt Lini. Ar k. In okolica: Mich*> Clrar.
Saa Fraaelseo, Cal.: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M : Kojts. Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Co atello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis Ind.: Alois Rudmaa Woodward, la. In okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbli. Oglesby, HL: Math. Hribernik. Chicago, 111.: Frank Jorjoveo. Depne, HL: Dan. Badovinao. La Salle, HL: Mat. Kom?. Joliet, HL: Frank Laurlch. Job a Sa letel in Frank Bambich. Mineral, Kans.: John Stala. Wankeps, HL: Frank PetkovBek 3» Math. Ogrln. 0«. Chi car«, UL: Frank Cera* Id
Budoll Požek.
Springfield. Ml.: Matija BarborM. Frantena«. Kans. In okolica: Frank Kerne.
Mnlkery, Knss. la okolica: Marti* Eos.
CbIumI, Mich, tm tkalies: Parti
tn M F Kafer MititWu, Mick. In okolico r E
Kotslan
So. Bang«, Miefc. tn «£*lle») <* i> Ukori«.
Aurora	Jn»ln Fualia«
Chliholm, Minit: K. Zgone, Jako* Petrlch In Frank Žagar.
Dulath, Minn.: Joseph Sharabon. Dr, Minn, in okolica: Ivan Goale M. L. Kapsch, Jo«. J. Peshel bi Loots M. PeruSek
Kfeletk, Min.: Jurij Kotae. Gilbert. Minn. In okolica: L. Vasal Hibbing, Minn.: Ivan Poole. Kitzville, Minn. In okolico: Joe
Adaxnlch.
Nashtrank. Minn.: Geo. Maaria. Virginia, Minn.: Frank Hrov&tlefe St Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldrldce. Mont.: Gregor Zobec Great Fails, Mont: Math Urlek
«400 N. 6th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. Koprivfiek. Roundup, Mont.: Tomaž Paultn. Little Falls. N. I.: Frank Gregorka Cleveland. Ohio: Frank 8akw. J MarinČIc, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik in John Prostor.
Bnrfeertoa, O. tm okoflea: Alois Ba Tan*
Bridgeport, O.: Frank HoSevan Collinwood, O.: Math. Slapulk. Lorain, Ohio la okolica: John Kosa is 1736 B. 88. St. Xoongstea, O.: Ant. KlkelJ.
Oregon City, Oreg.: M. Justin. j ftllegfcenj. Pa. in okoilea: M. Kla
rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hrlhax. Braddock, Pa: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Bnrdine, Pa. la okolica: John Kcr mm*
Cenemaugh, Fa.: Ivan Pajk. Oaridce. Pa.: Anton Jerlna. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. la okolica: A. Dsss-lax.
Darragh, Pa.: Dragutln Slavil. Dunlo. Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa in okolica: Frank Trebeč.
Forest City. Pa.: Karl Zalar la Fr Leben.
Pal	ValaaMnVL
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlieher. Grcensburg Pa. in okolica: Josepb Novak.
Jrwia, Pa. la okolica: Frank Dtn-. tmr
Johnstown, Pa: Frank Gabrenja In John Polanc. Meadow Lands, Pa: Georg Schulta,1 Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Wwm Bun. Pa. la okolica: FraaB Maček.
Flltsasigh, Pa.f Ignacij PodvasaiJfc Igaas Magister, Z. Jakfle la TJ *. Ja-roblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
C ally bisu. Fa.: Joseph Skerij.
West Newton, Pa. to •fc^lea: Joclp Jo-ran.
Wiilock. Pa.: frank >em la J«M#a FstoraaL
Tocle. Utah: Antoa FaUi«.
Wlaterquarters, C tak: Louis Jtia-stok.
Black Diamond, Wash.: Gr. Poresia*
Saveosdale, Wash.: Jakob Rone fait
Davis. W. 7a. In okoilea: Joka rich.
TWhuu,	in afcr.tt«ai FranS
Kocljan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John StampfsL
Kenoha, Wis.: Aleksander Pexdlr.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ta Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplcfc I* Heronlm Svetilu.
West Allis, Wis.: Frank S*«* *a Loni* Lončarll
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Vali Stalich In Valentin Marclna.
tnnwr«r. tari.i Trwtu *»
>CENIK KNJIG
'	katere ima v zalogi
8LOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK. N. Y
MOLIT VENIKI:
Duhovni boj	i—.SO
barija Kraljica	—.60
Frtec nebeški	«—.4€
POUČNE KNJIGE:
\hnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Berilo prvo, vezano	t—.30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Berilo tretje, vezano	»—.40 Cerkvena zgodovina	«—.70' Evangelij	r—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Katekizem vez. veliki	i—.40 katekizem vez. mali	—.15 STemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50č, oba	$1.00, Dbčna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnlc«	$1.00 Poljedelstvo	t—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	t—.20 Sadjereja v pogovorih	t^-.25 Schimpffov nemsko-sloven-
ski slovar	$1.20 3chimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, ve«.	$1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	•—.50 Umni kmetovalec	t—«50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	s—.20 Belgrajski biser	t—-20 Beneška vedeževalka	t—.20 Bitka pri Visu	-—.30 Bodi svoje sreče kovač	t—.30 Boj s prirodo	=—.15 Božični darovi	t—.15 Burska vojska	t—.25 Cerkvica na skali	c—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	^--20 Don Kižot	'—-20 Dobrota in hvaležnost	»—.60 Fabiola	t-.35 George Stephenson, oče železnic	*—-20 Grizelda	-10 Hubad, pripovedk«, 1. in 2.
zvezek po	i—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	«—.20
Ivan Resnicoljub	t—.20
Izanami, mala Japonka	t—.20
Izidor, pobožni kmet	t—.20
Jama nad Dobrušo	t—.20
Jaromil	—.20
Jeruzalemski romar	t—.45
Krištof Kolumb	(—.20
Križana umilejnost	t—.40 Kaj se je Mak aru sanjalo t r—.50
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan L	s—-20
Marija, hei polkov*	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicijo	«—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko PoštenjakovlS	»—.20
Na divjem zapada, vei.	t—.60
Na jutrovem	<—
Na krivih potih	«—
Na različnih potih	»—J20
Narodne pripovesti, 1. in	3.
zvezek po	—.20 Naseljenci
Sia valovih južnega morja	:—.19
Nikolaj Zrinski	t—.20 0 jetiki ^
Ddkritje Amtrikt, ▼•«.	—
Prihajač	—.3«
Pregovori, prilik«, raki	r- J29
Prst božji	—.23
Bandevoua	t—.2®
Revolucija na Portugalskem	—.28
Senila	<—.18 Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. »vezek po	.Si
Sveta noč	i—.28
Srečolovec	i—.23 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	.—.20
Sanjska knjiga, velika	ir--.30
Štiri povesti	e—.20
Tegetthof	t-.25
Vojan na Balkanu, 13 zveg.	$1.89
Zlate jagode, vez.	—.88
Življenja trn jeva pot	»—.59
Za kruhom	s— .24 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča JRudolfa (Tragedija v Meyrrlingu) —.78
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	>—.29
2.	zv. Mar on, krščanski deček	t—.29)
4. zv. Praški judek	»—.28
6.	zv. Arumugan, sLi indijskega kneza	t—.23
7.	zv. Sultanovi sužnji	t^.29
8.	zv. Tri indijanske povesti	t—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	t—.Si
11.	zv. Bdeča in bela	vrtnica	(—.3®
12.	zv. Boj in zmaga	t—.3Q
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—.30
15.	zv. Angelj sužnjov;	i^.BO
16.	zv. Zlatokopi	—.80
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	i—.3®
19.	zv. Mlada mornarja »—
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger: Brat sokol
Pri puščavniku	r—.20
Raztresenca	*—.30
Starinariea	»—.20
Županova Micka	t—.30
Idealna Tašča	.21
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	s—.01
dueat po	t—.21
Z slikami mesta New Yorka
po	i—.2|
Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali --.3(1
ZEMLJEVIDI:
Avstro-O grške, mali	—.Id
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.2J|
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.18
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.51 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih
držav po	—.31
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v £*• to vini, poštni nakaznici, ali ooštn ih imamkah. Poštnina ie nri ^otb U vračunan*.
GLAS NARODA, 30. OKTOBRA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Iz italijanskega ujetništva seje oglasil Anton Pegam, posestnik :/. M Liar >t. 2, p. Podnart, Gorenjsko. Pegam je bil od začetka mobilizacij- v Galiciji; tam ga je zadela ruska krogla v levo roko. Ko je zopet okreval, je šel na južno bojišče in je bil dne 26. junija i i> t. Nahaja se sedaj na Siciliji in	da se mu razmeroma do-
Pogreša se poročnik Preinfalk. }• >-• i^ko - hercegovinskega polka ^t. 1, doma iz Litije. Najbrž je bil
Padel na bojnem polju. Iz častniških kn»gov pišejo: Stotnik Ru-■ Jo!f Šmuc je padel. Na Mali Šmaren je prišel njegov dečko s severnega bojišča in prinesel nevr-j'-ino ve-»t. Smuč, pa mrtev! Se pred nekaj tedni smo se veselili v njegovi družbi, zdaj pa v grobu slavnih ! Rojen je bil v Ljubljani leta 1**4; sin sirom naših krajev znanega kantinerja Šmuca. Služil j pri zagrebškem 53. pešpolku, Ti • ■. ■ i v ili pandurov, nazadnje pri 4. bataljonu v Foči; letos sredi
. i/ tsta sM ga pa prestavili k iiešpoiku. Vojak od pete do glave kn' <>.'■,. njegov. Pred letom se je vojskoval na hereegovsko-erno-gorski meji ter zaplenil v Zagrebu i a/sta vljeni črnogorski top. Takrat j«' bil težko ranjen v desno roko, odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem za hrabrost n kmalo nato povišan za stotnika. V bolnišnici ni imel obstanka, leiuveč se je prostovoljno javil za službo pri kadru. Zavoljo njegovih velikih zmožnosti so ga odredili /a učitelji na ogulinski šoli za pričivne častnike. Njegovi učenci so ga spominjajo z velikim spoštovanjem iu pravijo, da je bil go-tovo njihov najboljši učitelj. Ko ■-o Italijani napovedali vojno, na-«šemu Šniueu to ni dalo miru. Pu->rti 1 je šolo in se v varstvo svoje o/j.- domovine prostovoljno javil na fronto. Imel je oditi septembra. medtem so ga pa prestavili k drugemu polku. O njegovih zadnjih urah sem zvedel toliko: Pri napadu dne 2. septembra popoldne na ruske postojanke v iz-
i m Galiciji se je držal nadvse hrabro in ujel s svojimi ljudmi <■•■/. 4m Rusov. Med jurišem dobi str.! v meča leve noge. D:i se obuvali za silo, pa naprej s svojimi vojaki. Ko so jurišali zadnjo postojanko. dobi zaporen dve krogli \ glavo. Pokopali so ga z vojaškimi častmi izza fronte v jugoiztoč-
Umrla je v Ljubljani v visoki starosti Antonija Koslerjeva, podpredsednica deželnega gospejnega društva Rdečega križa.
Nesreče. Pri svoji materi poleg njive se je igral Hletni sinček Franeek, mati se imenuje Marija s r junec. Zgodilo se je to v kamniškem okraju. Kar naenkrat pa M' je splašila krava, vprežena v \o/. obložen s krompirjem, in je /dirjala eez j>olje. Deček je pri tem prišel pod voz, kolesa so mu šla eez trebuh, tako da je na težkih poškodbah eez dva dni umrl.
Ko se je TOletna Marija Puc-lieva v Kopitarjevi ulici v Ljubljani hotela umakniti dvema vozovoma, je prihajal nasproti neki vojak, kateri jo je podrl in je pri padcu zadobila tako poškodbo, da so jo /, rešilnim vozom morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Padla je 52 let na Jera Širok iz Srednje vasi pri Polhovem grad-eu tako nesrečno, da si je pri pad-cu zlomila desno roko.
Imenovanje. Ljubljančan dr. Boris Zamik, izredni profesor zoologije na univerzi v Wurzbur-gu, je imenovan za rednega profesorja naravoslovja na cesarski otomanski univerzi v Carigradu. — Predstojnik državnopravnega oddelka v ministrskem predsedstvu, dr. Ivan Žolger, ki je tudij docent na dunajskem vseučilišču'
in si je z znamenitimi znanstveni-!
J	- • I
mi deli državnopravnega značaja
pridobil velik ugled, je imenovan'
za pravega sekcijtkega šefa.
Realka v Idriji se spremeni v realno gimnacijo z 8 razredi. Poučevalo se bo latinščina kot obli-gatni, grščina pa kot neobvezni predmet.
Vpokojen je bil na lastno prošnjo nadučitelj v Hrušici Ivan Lo-kar.
Notarske vesti. Frančišek Tav-zes, doslej notarski substitu v Litiji, gre v Trebnje, v Litijo pa pride dosedanji trebenjski notar, Josip Kuhar.
Mesar pred sodiščem. Ljubljanski mesar Anton Iiizilj je bil od leta 1898. do leta 1900. pomočnik pri mesarju Jagru. 0 delovanju
{ v tem času ima Bizelj spričevalo i Jagra, r.a katerem spričevalu pa t ni podpisa načelnnika mesarske zadruge in torej pravno ni veljav-I no. Bizilj se je pozneje poročil z Jagrovo hčerjo in je ostal do leta 1904. pri Jagru v službi. Po Ja-grovi smrti je prevzel obrt, ki jo vodi še danes. Mesarska zadruga je Bizilju prerekala pravico izvrševati obrt, ker nima postavnega dokaza usposobljenosti in ni postavni čas bil pomočnik. Bizilj se je obrnil na deželno vlado s prošnjo, naj mu spregleda postavne dokaze, ter je prošnji priložil potrdilo 12 ljubljanskih mesarjev, da deluje od Teta 1S98. nepretr-doma v mesarski obrti in da je bil dve leti pri svojem tastu za pomočnika. Mesarska zadruga in trgovska zbornica sta zastopali zakonito stališče, deželna vlada pa je odločila, da se Bizelju spregledajo postavna doloeiia. To odločbo deželne vlade je trgovinsko ministrstvo razveljavilo, zdaj je pa upravno sodišče ugodilo pritožbi Bizilja, ki ga je zastopal dr. Havnihar, in je odločilo, da trgovinsko ministrstvo sploh ni imelo pravice, razveljaviti odločbe dež. vlade v Ljubljani.
Na trg so jeli prinašati letošnji domač kostanj in ga prodajajo po 24—28 vin., kakor je pač kvaliteta. Še malo tepk in orehov, pa bodo z letošnjim sadjem končali.
Krompir se izvaža. V Mostah pri Ljubljani pokupujejo velike množine krompirja, ki jih plačujejo po 11. 12 in celo 13 K ter jih izvažajo v Trst. Najbrž se tako godi tudi drugod in se zna koneč-no zgoditi, da doma še krompirja ne bodo imeli,
Vlcmi in tatvine. V zaprto stanovanje dr. Samuela Gujerja v Fužinah, občina Šturije, se je priklatil skozi okno neznan tat in odnesel črno moško obleko in še nekaj druge obleke, iz kleti pa več sadnih konserv. — Pred nekaj dnevi je prišla v neko gostilno v Spodnji Šiški neka črno oblečena kmečka ženska in je pripovedovala, da je doma pri Škof j i Loki. da je njen mož v ljubljanski bolnišnici, ker je bil ranjen na bojišču, in da ima več nepreskrbljenih otrok. Krčmar ji je dal večerjo. ker se mu je smilila, nataka-riea pa ji je preskrbela prenočišče pri neki stranki. V zahvalo za vse to pa je ona ženska ukradla natakarici 28 K. drugo jutro je imela dobiti še zajterk, predno odide; to priliko pa je porabila za tatvino in odšla brez zajterka. i Aretirali so jo na Dunajski cesti, j Piše se Antonija Jurjec iz Brega I pri Celju. — Aretirali so v Ljubljani nekega delavca, ki je baje doma s Tolminskega, ker je v neki gostilni v Florijanski ulici pil in jedel, pa ni imel s čim plačati.
Ko je natakarica zahtevala plačilo 3 K 80 v, se je pokazalo, da mož nima niti beliča. Poklicali so redarja, kiga je aretiral. — S tiralico je iskala sodna oblast 51-letno vdovo, delavko Ano Potočnik, in sicer radi raznih tatvin in goljufij, izvršenih v poslednjem času. Potočnikovo so aretirali na Zaloški cesti in jo izročili sodišču.
Štajersko.
Justifikacija. V Gradcu je bil neki infanterist 27. pešpolka obsojen na smrt, ker je dne 10. julija dezertiral. Sodba je že izvršena.
Požar. V Rančah pri Mariboru je pogorela posestnica Marija Napast. Zgorela ji je ne samo hiša, nego tudi hlev in gospodarsko po-| slop je, vsi pridelki, vse kmetijsko i orodje, pa še sedem glav goveje j živine in dva prašiča. Žena ima šest otrok, moj že pa v vojni. Škode je požar povzročil 17.000 I kron, zavarovalnina pa znaša le !9600 kron.
Oslovski kašelj. Iz Ljubnega v Savinski dolini poročajo: V tukajšnji občini je nastopil epide-inično oslovski kašelj.
Goriški begunci. Iz Maribora se [poroča: V Mariboru in okolici imamo še zelo mnogo beguncev iz Primorja. Večinoma so zaposleni kot rokodelci, obrtniki in manj je takih, kateri so preskrbljeni. Življenje je že danes drago, še dražje pa bo postalo in zima je pred vrati. Večina jih je s perilom in toplo obleko zelo slabo preskrbljenih, mraz pa že sedaj trka j nepričakovano zgodaj in občutno. ! Ravno naši begunci pa so zelo ma-ilo v stiki s svojimi rojaki in men-(da najbolj navezani sami nase. | Dobero bi bilo, da naša javnost prične skrbeti, da bomo vsaj nekaj malega imeli za vse slučaje pripravljenega in vsaj temu ali o-
nemu mogli priskočiti na pomoč. Dajali smo doslej vedno dosti v narodne namene. Dajmo še sedaj, ko gre vendar naravnost v narodne svrhe, za one Slovence, kateri so bili doslej vedno nam nekakšen vzor naših narodnih teženj. Čez eno leto ne dajemo narodnega davka, dajmo ga sedaj! Onim goriškim beguncem, kateri imajo sredstva, pa bi svetovali, da si tukaj napravijo svoj odsek, kar bi vsem. v prvi vrsti pa ljubljanskemu odboru, oziroma posredovalnici, gotovo izdatno olajšalo skrb za tiste, do kojih ne more lahko.
KOROŠKO.
Ustreljeno dekle. V Ob irske m grabnu se je zgodila v nedeljo 12. septembra pri Pegrinovi kajži velika nesreča. Prišla je Bohtjano-va sestra obiskat popoldne svojo prijateljico, gospodarjevo hčer v Peer rinovo kajžo. Obe sta sedeli ob hišnem pragu in se pogovarjali. kar poči strel in 191etna Boh-tjanova sestra se zgrudi mrtva na tla. Strel je prišel čisto od blizu: ali iz hiše, ali iz bližnjega skednja ali iz lesa. Kakor je dognala obdukcija, je šel strel skozi desna in leva pljuča naravnost skozi srce. Ce se je izvršil zločin, sodni-ja dosedaj še ni dognala. Kapel-ski orožnik je aretiral nekega tam
stanujočega človeka. *
PRIMORSKO.
Tiralico objavlja uradni "Os-servatore Triestino" za naslednje oseb;% ki so pobegnile v inozemstvo in jih vojaško sodišče zasleduje zaradi zločina proti državni oboroženi sili v smislu § 327 vojaškega kazenskega zakonika: dr. Ilinko Ilinkovie, odvetnik in hrvatski poslanec; dr. Franjo Po-točnjak; Fran Supilo, izdajatelj in odgovorni urednik 44Rječkega
Novega Lista'"; Dragotin Gustin-čie, inženir.
Pod ognjem. "Kraji, južno od Gorice, so bili pod sovražnim ognjem..." tako je povedalo uradno poročilo z dne 18. sept. Južno od Gorice so: Št. Andrež, Sovod-nje, Rubije, Gabrije, Rupa, Miren. Orehovlje. Na vse te kraje streljajo Italijani pogostoma in so napravili tam že dosti škode na poslopjih iu po poljih. Zadeli so tudi že Bilje. Že pred časom je priletela granata v šolsko poslopje v Biljah in druga je obiskala župana Savnika. Iz nekega pisma z goriške fronte je posneti: "Grem skozi Št. Andrež. Cerkev je porušena, porušena hiša poleg nje. (To je lepo poslopje, krčma Petra Lutmana.) Vsakih deset korakov kaka jama. katero je izkopala granata. Srečam dva vojaka. Peljeta mrtvega tovariša, z apnom je obeljen. Že vem, za kako boleznijo je umrl. Razvila se je močna kanonada. sovražnikova in naša. Jaham čez polje. Nisem ravno dobro razpoložen. Vsak drug korak moraš ali preskočiti jamo, ali iti okoli nje, italijanske granate kopljejo jamo pri jami..."
600 granat. Na Paljevo so leteli v nedeljo 19. sept. sovražni izstrelki; baje je padlo okoli 600 granat, ki so povzročile ogenj. Požar je bil velik, zgorelo je več hiš.
Iz Gorice. Na poslopje okrajnega glavarstva v Gorici so padale.
kakor je bilo sporočeno, pred par dnevi granate; da ni zadela ena ob veliko močno tramovje. bi bilo sovražno obstreljevanje doseglo še kako človeško žrtev. Tako je v Gorici. Kako pa bo, ako začno obiskavati mesto vžigalne granate?— Vse opikane od projektilov so zatvornice na prodajalnah od pokritega trga v Gorici dalje do! hiše, kjer je bival dr. Piki. Pro-I jektili iz pušk iz Brd letijo v me-j sto ter zadevajo v zidovje in tr--govske zatvornice. Navadno je to, ponoči, zjutraj pa otroci pobirajo projektile in jih spravljajo. — Mestni vrt v Gorici je precej poškodovan. Žalostno povessa glavo Zorut tam ob strani, mestni vrtni uslužbenec grabi listje, tuintam sedi na klopi na solncu kak meščan, ki se ne boji, da bi padla nanj granata. Pride kak begunec: gleda okoli; milo mu je pri srcu, ker je bilo včasih tako prijetno v mestnem vrtu, še enkrat se ozre nazaj in ubere pot v Volčjodrago. — Iz vrst goriških beguncev prosijo oblast v Gorici, naj jim varujejo njihovo imetje v času njihove odsotnosti in naj se nemudoma spreskrbi beguncem olajšave, da bodo mogli dobiti svoje reči iz Gorice v svoje novo domovje. — V Gorici se živo občuti pomanjka-i nje drv. Na posvetovanju, ki se je vršilo na glavarstvu, se je raz-j pravljalo o tem pomanjkanju; do-_ ločilo se je, da mora vsako župan-' stvo naznaniti, koliko more dati , drv za kurjavo. Kaj in kje naj se poseče, določijo župani. Na onem
posvetovanju se je razpravljalo tudi o raznih pritožbah iz vrst meščanstva.
Umrl je Janko Cotar, občinski tajnik v Škrbini in v Gabrovici ter krčmar "Vinorejskega društva" v Komnu, pb dolgi bolezni za sušico. Janko Cotar je dočakali 48. leto. Bil je svoječasno kance-list na e. kr. okr. sodišču v Sežani. Pokopali so ga 23. sept.
Umrl je v Repentabru na Krasu c. kr. poštni asistent Ljudevit Ravbar.
Boročil se je na Bledu dr. Henrik Okretič, odvetniški kandidat in sin glavnega odvetnika na ka-sacijskem dvoru Ivana Okretiča. z gdč. Edito Pretnerjevo, hčerko tržaškega odvetnika dr. M. Pret-nerja.
Darcvi. Damski odsek vojne o-skrbe v Pulju je dobil doslej darov 39,751 K 33 v, Rdeči križ pa 59,578 K 57 v.
Z gebami so se zastrupile na Reki tri osebe: Marija Valentin, 28 let stara; Vekoslav Valentin, star 6 let in Dinka Blečič. stara 66 let. Nabrali so gobe in jih priredili doma, dasi tržno nadzorstvo vedno opozarja meščanstvo, da naj ne je gob, katerih se ni pregledalo po nadzornikih, za to postavljenih. Vse tri osebe so bile oddane v bolnišnico; ženski sta se mogli kmalu vrniti, dečka še zdravijo.
Eksplozija.
"Matin" javlja: V tovarni za izdelovanje smodnika in granat Le peeque se je pred kratkim zgodila nova. ravno tako močna eksplozija. ki je vnovič napravila jako veliko škodo. Tudi to pot je bilo več delavcev ranjenih. Vojaška oblast je uvedla strogo preiskavo.
50-letnico svojega rojstva
praznuje slavni učenjak dr. Lu-bor Niederle. profesor arheologije in slovanske etnologije na praški univerzi.
Niederle si je že v mladih letih pridobil svetovno ime in velja kot ena prvih avtoritet na polju slovanske etnologije.
DAROVI.
Za Emila Tomšiča, ustreljenega dne 16. oktobra v Delagua, Colo., so darovali: Po $6: J. Žele.
Po $5: J. Tomšič, Santa Senic-eo, M. Orekar, A. Valenčič. Po $3: M. Karčič. Po $-2: A. Rehar, F. Tomšič, A. Fatur, J. Jensterle, A. Slak. F. Žele, A. Žele, St. Slavec, V. Kaluža, A. Šajn, J. Lipec, A. Ludvik, A. Lavee, J. Šajn, J. Fatur, F. U-dovie.
Po $1.50: J. Ludvik, J. Lazar. M. Tomšič, M. Beniger. Po $1.25: J. Kreševic. Po $1: F. Kosana, R. Škrajner. F. Strle, A. UdoviČ, A. Fatur, J. Cerin, J. Salapič, F. Smith, J. Slak, J. Novak, F. Ludvik, P. Staler, A. Samsa, And. Samsa, K. Be-nedetti, C. E. Botto, J. Peček, J. Simčič, P. Pavlovec, J. Tomšič, A. Tomšič, J. Pavlovec, A. Grozdnik. F. Snubec, A. Marinčič, A. Kali-ster, J. Krastič, L. Nordino, F. Tomšič, A. Delost. J. Delost, A. Ludvik, A. Urbančič, J. Kristan. J. Zemba, J. Krulc, V. Lazar, J. Tomažineie, M. Tomšič, M. Kal-čič, J. Cerjak, J. Pogačnik, D. Karčič, J. Žele, A. Slak, A. Valenčič, A. Simčič, M. Valenčič, F. Zornak, J. č1ekada, P. Bana.
Po 50^: A. Knafelc, M. Perko-vič, J. Sarič, F. Novak, J. Pavlič: M. Pavlic, Roman Deinotti, A. Krulc, A. Dolšak. J. Centa, G. Pavlovec, J. Koželj, J. Sose, J. Susman, J. Host, J. Tankovič, A. Muller, J. Klobasa, M. Kresovič. Mary Kresovič, P. Julius, J. Tur-kovič, F. Zatkovic. Po 35^: J. Posega. Po 25<*: A. Kmetavka, J. Sed-mak, Jak. Sedmak, Fr. Mossel, J. Žulj, J. Sardas, V. Macelo, A. •Srak, V. Jugo, E. Jurdana.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj svak FRANC ŠTEKAR. Doma i je iz Kojskega na Primorskem, j Pred tremi leti je bival nekje J v Zenith, N. Dak. Ker mu imam poročati včč va>.Mh zadev, zato prosim cenjene rojak2, 3e kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Kari Jančič, Box 113. Claren-don, Pa._(28-30—10)
ŽENITNA PONUDBA.
Rad bi se seznanil s Slovenko v starosti od 20 do 30 let, tudi je lahko vdova z enim otrokom v starosti od 20 do 30 let. Jaz sem vdovec s tremi otroci. Katero veseli, naj piše in priloži sliko.
Tony Pugel, Box 16,	Seevers, Iowa.
Kje sta ANTON JELERČTČ in JOSIP BOŽIČ, podomače Kuše iz Zarečja pri Ilirski Bistrici? Prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve zanju, da mi javi. John Zida rich1, Box 44, Mav-burg, Pa.	(30-10—1-11)
PRODAM
40 akrov za ceno, ki sem jo sam plačal. Hiša, hlev in dobra voda eno miljo od Arrne, Kansas. Kupec naj se oglasi pri lastniku.
Frank Čremošnik, R. R. 2. Box 73, Mulberry, Kan.
NAJBOLJŠE AMERIŠKE CIGARETE
Izdelovale ri.iteHnb tciikih
in ttic ranslcili cicaret. j
Dr. Richterjev
jgj PA1N-EXPELLER
O za revmatične boleči-(l*j| ne, okrrelost in negib-tifjfi čnost sklepov in mi-
"UIMjF^t^ I'® Pristni prihaja SiUmia&l&l ^BB"7 zavoju, kot je
llslbs ^ 1 tli Odklonite vtUkaj" j^^^^Tj j j K varstveno znam-
MIH F. AD. feif Irichter
iBli|j| i & CO.
IJ5*^|l|l|!|g|| Ip 74-SO Washington St., "	New Y«rk. N. Y.
NAZNANILO.
Rojakom r Lorain, Ohio, ha o-koliei naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik
JOHN KUMfcB, ki je pooblaščen pobirati maroi-*ino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravnižtvo Glas Narodn.
Vodnik sreče.
Zdravniška knjiga, kako se hitro doma ozdravati vseh bolezni, posebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
Želim zvedeti za prijatelja LOUIS JUSTINA, doma iz Zabrežnice. V Ameriko je prišel precl dvema letoma. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Otto Žele, Box 101, Delagua, Colo. (27-29—10)
NAZNANILO.
Cenjenim maracnikom t P«*m-•ylvaniji sporočamo, da jik bo i kratkem obiakal aa2 potovala! zastopnik
MM, KTOIZ0 Jinn,
k! je pooblaščsn pobirat! M^oi* niao is iidajati tosaderm* 411*.
Sedaj se miti j Pa., im okolici,
I n*ravniitT« ^Glaa Wai*2s™
! ________
Kje je JOSIP KAUŠE ? Doma je iz Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bartender. Že tri leta nisem nič slišala o njem. Zajedno im pa tudi izvedeti za JOSIPA MIH KLIC, ki že tudi eno leto ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lueia Kure, 149 Noll St., Brooklyn, N. V. (23-10—10-11)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in ! popravljam po najnižjih cenah, a de-i lo trpežno in zanesljivo. V poprav j i zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem ža j nad 18 let tuka j v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse dra»9 harmonike te*- računam po delu ka-koršno kdo zahteva bre2 nadaljnlti vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62ud St.. Cleveland. Ohio.
NAZNANILO, Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal nai sastopidk
<L
................. ®
Mr. FRANE MiSE kateri je opravičen pobirati nar» nino za list "Glas Naroda" in ji dajati pravoveljavna potrdila. B< jakom ga toplo priporočamo.
Unravnlitvo 'Olr.j
dobita "GLAS NARODA" skori stirl mesece dnevno, isvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno-poročila x bojišča in rasne *li-| ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ika jasno govori, da je list selo razširjen. nrcranl5drfi.no in snada v strokovne trni i«.
13,000! — Ta štev 7m osebje Usta je
VRNIMO SE
Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo bili polni	Mij | ; p
zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pri-	jf|! I j |j j
pravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo	ffl izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot
zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu	jp|JIi|M
življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k	I^P^SI
svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni	Ky^ffSj sistem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in
nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro	j lilP^vl opazite kako neredno^t, vzemite
TRINER-JEVO JWH
ameriško Elixir grenko
^WffBTSa	mx- i - | jl".1"' ' 'TSTJi '	^^
To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne vjupof/^ funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, fej^	i
dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To ' EI-IX1B*	|
sredstvo tudi	BlTTER-W!HE I
Olajša bolečine v notranjosti,	t
odpravi konstipacijo,	>	% I
ustvari tek,	V	v N^ 8
ojači prebavno moč,	V	|
vzdrži organe pri delu,	ty tyW^vlE \ I
odpravi nervoznost.	IU '»ter V/l** Hn
tjiinerovo
Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša H0RKE VIKO 11 konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in "-rf^Wi b^JosEprTrSiNEF | ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti 75oSciMrtnd Avc m klorozi.	» n
Cena $1.00	V lekarnah
JOS. TRINER, izdelovalec
-1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Ce
se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c.
I	___
GLAS NARODA, 30. OKTOBRA. 1915.
Marija Grubbe
m m--
Spisal J. P. JAKOBSEN.
i-o
Za Glas N aroda prevel G. P.
3G	(Nadaljevanje)
Marija pa je ostala doma, a delo ji ni hotelo iti od rok in v nj^'j j<- hil nepnstan nemir. Šla je od enega dela do drugega, a le toliko, da ga je takoj zopet zapustila. Koneeno je šla v vrt z izgovorom, da bo popravila, kar so konji v pretekli noči pomandrali. Na vrtu pa je napravila kaj malo koristi, kajti skoro celi čas je sedela z zukama v naročju ter zrla predse.
N«'inir, ki s.* je polastil Marije, je ni zapustil, temveč je postajal cm i dm- do dne močnejši. Naenkrat je našla veliko veselje v samotnih izprehodih proti Fastruplund ali v nižji del zunanjega vrta. Tako njen mož kot oče sta jo zmerjala raditega. Ona pa je bila kot gluha t**r ni niti odgovorila in oba sta prila do prepričanja, da je nit jbolj>(, če jo prepustita nekaj časa sami sebi, ker se z deli ni tako mudilo.
Nekako osem dni po požaru je napravila popoldne svoj običajni sprehod proti Fastrup ter je ravno šla ob robu na dolgo raztezajoče se meje iz grmičevja, ko je naenkrat zapazila velikega hlapca Soereua, ležečega ob robu grmovja ter z zaprtimi očmi, kot da spi. Nekoliko od lijega proe je ležala kosa in tam, kjer je stala ona, je bit :<< precejšen kos travnika pokošen.
Dolgo časa je stala ter zrla v njegove trde, pravilne poteze, lia njegova široka, krepko dihajoča prsa ter na zagorele, z debelimi žilami posejane roke. Soeren }.a je bolj počival kot pa spal ter j naenkrat odprl oči ter se ozrl vanjo. Nekoliko se je prestrašil, ker j ga je naletela gospoda pri spanju, mesto pri delu. V resnici pa je bil presenečen vsh-d nečesa v pogledu Marije in ko je slednja vsa zardela nekaj rekla o vročini ter šla nato naprej, je prijel Soeren za koso in brus ter pričel brusiti, da je zvenelo v zraku.
Nalo pa je pričel kositi kot tla gre za njegovo življenje.
Koneeno, ko je videl oditi Marijo po stezi v gozd, je prenehal ler stal nekaj časa, zroč za njo ter opirajoč se z obema rokama na koso. Nato je naenkrat vrgel koso od sebe ter sedel z razprtima nogama ter odprtimi usti v travo. Tako je sedel v nemem občudovanju tainega sebe in svojih čudnih misli.
Bil je popolnoma sličen možu. ki je padel z drevesa.
Njegova glava se mu je zdela polna kot da sanja. — Pa ga \ i-mlar ni kdo začaral? Tako mu ni bilo še nikdar pri sreu in v glavi mu je gomazelo in plavalo. Zdelo se mu je, da more misliti na Kedem stvari naenkrat, da pa nima nikake oblasti nad temi mislimi. Priha.iale so sameposebi in odhajale istotako. kot da nima sam nobenega opravka s tem. — Bilo je vendar tako čudovito, kako ga je pogledala in ona ni rekla niti besedice glede tega, da je ležal pri belem dnevu ter spal ! — Prosto iz svojih jasnih oči se je ozrla vanj tako milo in nežno.... prav kot Jens Petersen-ova Trine, prav tako gn je pogledala. Milostljiva gospa! Po Noerbaekhof je sla povest o gospe j, ki je zbežala z lovcem .Če se je na tega ona dru^ii prav tako ozrla, dočim je spal in sanjal! Milostljiva gospa! (V bo pač mogel postati prav tako dober prijatelj gospe kot je post. 11 oni lovec one druge? On ni mogel tega razumeti. — Ali je pa mogoče bolan? CJorelo je v njegovih obeh licih, srce mu je bilo in čutil j ■ tesno krog njega, da mu je postalo dihanje težko. Prijel je za robec krog vratu, a ga ni mogel odtrgati. Skočil je raditega pokonci, prijel /. koso ter pričel kositi, da je bilo veselje.
V naglej« I njih dnevih se je večkrat primerilo, da je prišla Marija prav v bližino Soereua. Imel je namreč povečini dela na dvoru sa-niem. Ob takih prilikah se je oziral vanjo z nesrečnim, zmešanim in vprašujoči™ pogledom, kot da jo hoče prositi za rešitev te čudovite uganke, katero mu je bila vrgla na pot. Marija pa se je le postrani ozirala vanj ter nato obrnila svojo glavo proč.
Soeren se je sramoval pred samim seboj ter je živel v stalnem si rali u. da bi njegovi sohlapci ne zapazili, da r.i z njim čisto tako kot je i !< ponavadi. Nikdar v celem življenju jra ni še obšel kak
občutek ali kako hrepenenje, ki bi bilo v najmanjši meri fantastie-i " ^ - -j jc bil nemiren in čudno mu je bilo pri srcu. Lahko je bilo tudi mogoče, da je postajal čudak ali da je pričenjal blazneti. Saj V. udar noben človek ne ve, kako pride kaj takega nad človeka in pr ! si je. da ne ve. kako pride kaj takega nad človeka in pi i . -. I si je. da ne bo nikdar več zapadel tem Čudovitim mislim.
Tr. ,utek pozneje pa so bile vse njegove misli zopet tam. odkoder jih je hotel odstraniti. Ravno to, da se ni mogel iznebiti misli, da jih ni mogel odvrniti od mesta, ga je delalo otožnega, kajti primerjal je svoje stanje s tem. kar je bil slišal o Ciprianu, da se lahko namreč nekoga lahko sežge ali potopi, da se bo pa kljub temu zo-j t vrnil. Kljub temu pa je negoval v svoji najgloblji notranjosti žel jo, da bi te misli ne porazgubile, ker bi nato postalo krog njega vs.' tako pusto in prazno. Tega pa si ni hotel priznati samemu sebi in sramoval se je, da mu je večkrat stopala rdečica v liee.
Ver dni pozneje je s.-dela Marija pod veliko bukvo na ajdovskem griču, v sredini Fastrup gozda. Sedela je, obrnjena s hrbtom proti d bin Ter je imela v naročju odprto knjigd, katere pa ni čitala. K. -NO pa je dvigala pogled pred seboj v višino ter opazovala veliko roparsko ptico, ki je plula v lahnem poletu visoko v zraku. S soln-čno lin jo pr. pojeno ozračje je bilo napolnjeno z vspavajočim pe-tiein neštevilnih čričkov in iz cvetk so se dvigali opojni duhovi, pomešani 7. močnim duhom gozda.
Marija je pričela peti. Pela je neko otožno francosko pesem. l:i je kmalu izzvenela. Marija je zopet položila roki v naročje, se sklonila nazaj ter zaprla oči. Bilo je tako čudno, tako tesno, da jo je prijelo sedaj, v tej starosti to tesno čustvo, to hrepenenje, katero j.- doživela v svojih mladih letih. Vpraševala se je, če bo imela tudi razum če bo vzela vse za nekaj drugega kot blesk poznega poletja, pozno poganjanje, pri katerem se uporablja zadnje sile, izpostvlje-ne neizprosnemu snegu zime. Saj je bila ona mrtva ter je oočivala v svojem grobu. Kaj je hotela, zakaj se je vrnila? Ali ni bil namen njenega življenja izpolnjen, da je mogla počivati v miru. da se ji ni bilo treba dvigniti v zlagani obliki življenja, da zopet igra igro mladosti? —	S^^RI
Tako je sicer mislila Marija, a njene misli niso bile nikakor resne ter je le pesnikovala ter si mislila celo stvar neosebno, tako-rekoč spojeno z mišljenjem nekega drugega.
Mislila si je. če bo imel Soeren dosti poguma, da bi se potezal I
fca njo. —
Ona si je mogla kaj takega komaj misliti. Bil je vendar kmet ill ona si je izslikala njegovo suženjsko ponižnost in njegov suženjski strah pred plemenitaši---- njegov pasji občutek pokorščine.
njegovo plazeče, samoponižujoče spoštovanje. Mislila je na njegove navadne namire in njegovo nevednost, njegovo surovo delo ter banalna po/eljenja. In vsemu naj bi se podvrgla ona, vse to naj bi ljubila dobro ali slabo ter sprejela iz njegovih rok____Bilo je nekaj poniževalnega v tem, a vendar občutek surove poželjivosti____
Taka pa je bila tudi ilovica, iz katere je bila sestavljena ona.
Nekaj dni pozneje je bila Marija zaposlena v pivovarni na
Tjele ter mešala medico.
Stala je ravno za pečjo ter zrla skozi vrata. V istem trenutku pa je privozil na dvorišče Soeren s praznim privatnim vozom, s katerim je bil popeljal Palle Dvre v Vilborg.
Videl je sliko Marije ter hitel, da je izpregel. Nato je hodil nekaj časa semintja. z rokama, pogreznjenima v žepe ter pogledom, ki je bil vprt na velike škornje, katere je nosil. Naenkrat se je obrnil ter šel proti pivovarni kot človek, ki sili samega sebe k neprijetni in mučni odločitvi. Na celi poti. ko je spremljal gospodarja, si je prisegal, da bo napravil stvari konec in s pomočjo majhne steklenice, katero je pozabil Palle Dvre v vozu. si je delal korajžo.
Vzel je svoj klobuk v roko, a ni rekel ničesar, temveč stal v veliki zadregi pred Marijo.
Marija je vprašala, če ima kako naročilo od njenega moža.
— Ne.
Nato je vprašala, če je Soeren poskusil pivo.
On je odgovoril na to. da mu ni potrebe in da ni prišel radi tega. Marija je zardela ter čutila tesno pri srcu.
Vprašal jo je. čc ji sme staviti neko vprašanje.
Ona je odgovorila, da to lahko stori.
Nato je rekel s hladnim	Ja ni z njim vse v redu, da
ima vedno milostljivo gospo v misli, naj bedi ali spi, da pa on ne more ničesar za to.
To pa je bila za Soeren prav pravilno, da je povedal.
Soeren se je boječe in obenem vprašujoče oziral v Marijo in iskal je besede. Konečno pa je v skoro jeznem tonu nadaljeval, da bi bilo za tako fino žensko neprijetno dotakniti se tako priprostega hlapca, dasiravno so kmetje tudi ljudje ter nimajo niti vode niti kislega mleka v žilah mesto krvi, kot pravijo nekateri.
(Nadaljuje se).
MODERNO UREJENA
TEKAM KLAS NARODI
—fi bi
mam**
S^S? VSAKOVRSTNE TISKOVINE
IZVRŠUJE PO NIZKIH .252*
I	CENAH.
i
m • • m
• • DELO OKUSNO • •
e • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE ^
v • v v
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
VlVi POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI ŠT VO NE UREDNIŠTVO.
Kaj pravijo pisatelji. uSenjakl la dziavalkl e kajl*! lwM §L Battuer
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Taistoj je pisal: Knjigo aem ■ velikim ulitkom prebral ta v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga val• vpliva na človeka ln obsega hebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla mirtama Btaal al fcilo na. sveta tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A Dodel: "Doli % orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: celo dobza knjiga.
Dr. Lad. Jakobcvski: Te knjigo bi človek naj raj de poljubil V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter ftosegger piše: Sedel sem ▼ nekem Koadu pri Krleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli a orofi-jemt" Prebiral sem jo dva dneva nepreneboma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem »želel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vaa kulturne Jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi aa as moglo ustanoviti družbe, ki bi rasUrjala U knjigo?
Heartk Hart: ^ To Ja najbolj ožarljlva knjiga, kar sam ,1k Kdaj bral....	/
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar oo jih spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu)! Ne tO slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-nudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoetolje, ki bi DI inja križema ve t ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProslnatfTas, posvetite par ur temu delu. fla m ne bo nlkdo veš navduševal za vojno, če bo prebral to knjig«.
CENA N CENTOV.
Hmfcdta jo srif
Slovenic Publishing Co.,
£2 Cortlandt Street, New York City* H. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
mmmmmmmmmmm^mmmmmm-mM^^^-KmmmmiM
- iraxum
Cenjenim naročnikom v Kansas, Iowa in New Mexico sporočano, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni sastopnik,
Ur. OTO »EZDDL, d j« pooMalian pobirati naroinf-no in kdajati tosadsvna potrdila Upravniftvo "Glaa Naroda*
Presti nasvsi ii infor-itaciji priseljencih
*fH Spl&i M ialmsfclds ^ IntifliatioB" M fefcftTO 1ta* Twri vanje la pomaga pxiaeljtu-etsa, ki m bili ooleparjaai, oropani iH ■ katerimi as i« slab« wv> Uii.
Bresplafoo si daje aar?«t* pvi
soljsacsm, kateri «o bili oaiepai j mu cd baakirjev, odvetnikov, t? £Otmv a iemljii&i, prodajala«« paraferodnik listkov, spremljevai e*v, kažipotov ia poe»stoikov f- • sfcBa*
Dafc S3 informacij* v aafaz&Lv seskih sadavak: kako portati
£*fiav2jan, kje? se *flasii! aa d?-Lavljsmsk* listine.
{brodniki maj bi se sestali s ivljezti na Bills Islsads aH isi OffUi. bbIAVNI tmmrxm
DSPAB7UK9
(fiats Department ol EaM$ 3UXEAU OF INDUSTW11
AND IMMIGRATION. TJrad t meatu New Torktfs M Sasfc §9tk 8t., odprt vsaki daa od 9, sjatraj do S. »opeMaS lil
u nfe&» iril» Id a ti II, n
rOIOK EOJ/UOI
ne osiveli. Revmatlzem, koatibol ali trganje v rokah. nogth in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, hale, tare, kraste in grinte, potne noge. kurje cči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez
uspeha rabil, mu jamčim xa 15.00. Piiit« takoj po
cenik in knjižico, pošlism zastonj.
JAKII WANflCL WSEIUim Clsvslaafi, OUt
BOJAJtl MABOCAJT1 8B Ni »LA& WlBODA'!t NAJVBCH <LQT1NHD DNBTNIM m BDM. SflMli
Veliki vojni atlas
?ojskajočib s« evropskih držav in pa kohnij-skih posestev vseh ^eksiL,
Obsega 11 i-aTO^h zemljevidov." •a JOtih straneh in veakR atrar. je 104 pri lSi palca voliks; Cena samo 25 cer.tov.5
Manjši vojni atlas
'obtega dev«l nxnih Mmljavldo^
»» 8 vtraash, vsaka stran 8 r-ri 14 palcev.
Cena samo 15 cen?r>v, ▼si ssmljevidi so narejeni ▼ raznih barvah, da ia lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prs-blvalcev držav in posameznih mest. Ravne tako Je poviod tndi označen obse* i»ovršine, katero zarzrmfijcJpoBamsta« države.
Pošljite 25c. ali pa 16c. v raamkah la - ^iaačen našlo? ta mi vam takoj odpošljemo z&željeni atias Pri vsčjsn sdjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. i:
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
- ^ j ■ ■ 1	m. .—. _____ —^ _ ___ _ ^_ — . .. ____ — _
Ta POSEBNI KUPON js vreden desst (10) Y HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako h 1 R g* predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vsi rs* | f aimi HASSAN CIGARETNIMI KUPON! v kaki § E tih HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ aH
L	THE AMERICAN TOBACCO CO,	J
Prtaimo Dept. 49« B-ocme St, New York, F5 1 Jk ^^ (Ta ponuja ucat«nt 3L decembra 1815.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost |e 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. ^—i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas Je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
~~ Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do^dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po§iljatve tndi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev i sorodnikom in znancem v staro domovino?
100 E velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.