263. številka. Ljubljana, v četrtek 15. novembra 1900. leto. lehaja vsak dan zvečer, LzimSi nedelje in praznike, ter velja po poitt prejem an za avstro-ogrska deSeia za vse leto ■ K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za j eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom račona ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h: 3e so dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so izvolč frankovati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12; »Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Rojaki! Državni zbor se je razpustil, razpisane so nove volitve! Časi, pod katerimi še vršijo te volitve, so resni; resni za bodočnost Avstrije, resni za obstanek slovanskih narodov v Avstriji. Nesrečne pogodbe z Ogrsko in s tujimi državami, nesrečna železniška politika s svojimi, vsak gospodarski napredek zavirajočimi tarifi, spravile so naše narodno gospodarstvo na kant; našo državo poplavljajo tuji pridelki ter jemljejo vrednost in ceno domačim. — Naše kmetijstvo, naša industrija trepečeta za svoj obstanek. Zadnji čas je, da se v tem oziru krene na drugo pot, da se od države pospešuje, podpira in ščiti domače delo, domače kmetijstvo in domača industrija po pametnih, dobro premišljenih postavah in pogodbah. Avstrijo, sestavljeno iz raznih narodov, državo, katera bi po svojem početku in po obstoječi ustavi morala vsem narodom biti enako pravična, hočejo nemški naši državljani pre-ustrojiti v nemško državo, vse nemške stranke, od najbolj radikalne do konservativne, so se našle sedaj skupaj v zahtevi, da se naj zakonitim potom odkaže in zajamči nemščini prvenstvo in neomejeno nadvlado'; zahtevajo ene, da se proglasi nemščina za državni jezik, druge, da se proglasi ona, — kar je v bistvu isto — za splošni občeval ni jezik. Kake posledice bi imelo tako povišanje nemščine, kaže nam v grozečo svaritev pogled na osodo nemadjar-skih narodov na Ogrskem, kateri so vsled proglašenja madjarskega jezika za državni jezik postali narodno popolnoma brezpravni; kaže nam pogled na grozovito tlačenje Dancev in Poljakov v Nemčiji, kjer je nemščina državni jezik. Da nikdo ne bo dvomil, kaj bi čakalo avstrijske Slovane tedaj, naznanjajo nemške stranke, izvajajoč iz tega svojega programa že sedaj posledice rekoč: S Slovani in njihovimi tirjat-vami nobene sprave in poravnave; toraj samo boj in uničenje! Brezobzirna sebičnost in surova sila je geslo teh nemških strank. — Ker so izgubile v državnem zboru večino, in s tem vlado, onemogočile so nemške stranke z divjo obstrukcijo in celo z golo surovo silovitostjo vsako delovanje državnega zbora, ne zmeneč se, če tudi propade avstrijska država. Danes se gre torej za to, ali Avstrija ostane Avstrija, ali ostane ona zaščitnica vseh svojih narodov, ali pa postane kruta nemška mačeha po pruskem uzoru. V teh resnih časih treba slovenskemu narodu kot zastopnike odločnih mož; mož, kateri bodo v vzajemnem postopanju z zastopniki drugih slovanskih narodov v Avstriji, sosebno s Cehi, tirjali popolno, vsestransko enakopravnost za vse slovanske narode v Avstriji, kateri bodo tirjali kot prvi pogoj temu pravic^} za stop v državnem zboru na podlagi splošne direktne in enake volilne pravice: kateri bodo posebno tirjali z vso odločnostjo, in če treba tudi z vso brezobzirnostjo, slovenskemu narodu in njegovemu jeziku priznanje popolne enakopravne veljave v šoli. uradu in javnem življenju; kateri bodo vsled tega zahtevali pred vsem ustanovitev vseh potrebnih šol, tudi strokovnih, obrtnih in trgovskih, do tehnike in vseučilišča ter združitev vseh slo venskih pokraj in v eno administrativno in pravosodno skupino. Osoda slovenskega naroda je v Božjih rokah; ista je pa tudi v rokah slovenskega naroda samega in v rokah njegovih zastopnikov! Ako je stališče slovenskega naroda tudi težavno, ako ga tudi sosedni narodi tlačijo in skušajo pritisniti ob tla, zlomili ga ne bodo! Tudi slovenskega naroda pravica mora zmagati in bo zmagala, ako smo Slovenci složni med seboj, ako zaupa narod v svoje voditelje, v sebe in svojo lastno moč! Spodbuja pa naj slovenski narod zavest v teh težkih časih, da je tudi on vejica na mogočnem deblu slovanskem, da je del onega slovan-stva, čegar orjaški pokret in napredek svedočita, da je bodoči vek vek slovanski! Rojaki! S to zavestjo, s temi načeli stopimo v bodočo volilno borbo: „Naprej, zastave Slave"! V Celji, meseca novembra 1900. Narodni volilni odbor. Državnozborske volitve. Rojaki I Pri zaupnih shodih v Celji dne l. oktobra t. L, v Mariboru dne 4. okt t. !. in v Ptuji dne 18. oktobra t. 1. določili so se za slovenske kandidate na Spodnjem Štajerskem za razpisane volitve v državni zbor. A. za k m e t s k e skupine, ki volijo dne 8. januarja 1900 v sodišč-nih okrajih. 1. Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Brežice, Kozje, Sevnica g. Hugon vitez Berks, graščak na Blagovni; 2. Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec g. Franc Robič, profesor ter deželni odbornik; 3. Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec Šmarje, Ljutomer in Gornja Radgona g. dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaji. B. za mestne skupine, ki volijo dne 11. januarja 1901 1. Celje, Žalec, Vitanje, Vojnik, Laško, Mozirie, Gornjigrad, Ljubno, Vransko, Rogatec, Šmarje, Brežice, Sevnica, Kozje Konjice in Šoštanj g. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji, 2. Maribor, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Mata, Marenberg, Vuzenica, Ptuj, Št. Lenart, Ormož, Ljutomer in Središče g. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. C za splošno volilno skupino, ki voli dne 3. januarja 1 9 0 1 v so-diščnih okrajih 1. Maribor desni in levi dravski breg, Slov. Bistrica, Marenberg, Radgona, Cinurek, Lipnica, Arvež, Nemški Lonč, Stainz, Feldbach, Fehring, Furstenfeld, Kirchbah in Glei3dorf g. Franc Mlaker, veleposestnik v Hošnici; 2. za Celje, Vransko, Gornjigrad. Laško, Šoštanj, Konjice, Slov. Gradec, Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje Ljutomer, Sevnica, Gornja Radgona se ni določil definitivni kandidat, ampak sta se imenovala za kandidata g. Jože Ž i č k a r , dekan v Vidmu in gosp. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celji, med katerima dvema naj volilci sami odločijo, ker pri zaupnem shodu ne prvi ne drugi ni dobil večine. Rojaki! udeležite se polnoštevilno volitev ter dajte tem postavljenim kandidatom vsi svoje glasove ! V Celji, meseca novembra 1900. Narodni volilni odbor. Grof Alberto. Spisal Ivanov. Pusto jesensko nebo je bilo prrpre-ženo s sivimi, vlažnimi oblaki. Droben dež je pršil. Raz grad je plapolala črna zastava in se vila v zraku. Trstje pri vodi je za-šumelo pri najmanjšem dihu mrzlega vetra, in se nagibalo k vodi. Grof Alberto je zatisnil na vekov veke oči. . . Koračil sem črez grajski most. Nekako sredi starega, s preperelimi deskami kritega mosta je ležal grajski pes; zdaj pa zcaj je žalostno zatulil, kakor da bi tudi on žaloval za umrlim svojim gospodarjem Prišel sem na konec mosta in zavil P° peščeni stezi proti grajski kapelici. Stopil sem vanjo. Na visokem, mrtvaškem odru, zastrtim s črnim suknom je ležal pokojni grof. velika, siva brada mu je padala na prsi. njegov obraz in njegovo visoko, izbočeno čfelo sta bila voščeno bleda in hladna. V stisnjenih, aristokratsko ozkih rokah je držal križec. Njegovo truplo je pokrival bel Pajčolan. Po njegovih ustnicah je lezla muha. ^"e so zaprte in se niso zganile. Počasi je nlezla na njegovo veliko zatisnjeno oko. In bilo mi je, kakor da se bod« zdaj in zdaj zganil, da prepodi nadležno živalico. A ležal je tu brezčuten, mrtev. „Taki so, kakor da bi bili živi," se je oglasil v kotu šepavi berač Jaka, ki je nosil očali in govoril več jezikov. Nekak težak, mračen duh, duh smiti je plaval po vzduhu in polnil moje srce s tajno grozo. Pogledal sem na dvorišče. Tu sem zapazil komteso, gledajočo v grajsko kapelico, na mrtvaški oder, okoli katerega so plam-tele visoke sveče. Krčevito ihtenje je pretresalo njeno slabotno, nežno telo. S svečanimi, resnimi obrazi so stopicali grajski posli po dvorišču in se trudili nabrati svoj obraz v kolikor mogoče žalostne gube. Temu ali onemu se je posrečilo, da je izsilil solzo iz očesa. Kaka grajska dekla je zajavkala z visokim, cvi-lečim glasom, in bujne prsi so se ji dvigale v vsej svežosti in najboljšem zdravju. „Joj nam, ni jih več našega gospoda grofa, ni jih! Koliko sem prečula, koliko premolila in pretrpela, koliko shujšala v teh dnevih žalosti in nesreče!0 Pri tem se ti je pa smejal nasproti zdrav, rdečelicen obraz košate grajske dekle. Sicer pa noben glas ni prekinil tišine, ki je vladala v grada. Otožni angelj smrti je razprostrl svoji črni pernti nad gradom. * * Bil pa je grof Alberto svoje dni mlad, kakor vsak človek ki učaka starejša leta. Bil pa je tudi krasen mladenič in ni imel nič grofovskega na sebi. Občeval je z vsa kim priljudno in neprisiljeno. Ni čuda, da so ga imeli vsi radi. Takrat pa v teh prostorih ni vladala žalost, takrat ni objemala mrtvaška tišina začrnelih stolpov starodavnega gradu. Takrat se je tukaj rajalo in plesalo pozno v noč. Romantika je takrat poganjala tudi svoje bujne cvetove. Lovski rogovi so se razlegali po graj skih šumah in odmevali črez hrib in dol. Mladi grof Alberto pa je koračil po svojih gozdovih z risanico na rami, zdravje mu je odsevalo iz obraza, in mladeniška svežost mu je polnila krepke ude. Veselil se je življenja in ga užival, kakor ga je mogel samo grof Alberto, potomec stare grofovske rodovine, gospodar širnih gozdov, sočnih travnikov in obsežnih njiv. Naravo je ljubi nad vse. Da, zgodilo se je večkrat, da ga je noč dohitela, ko je tako krožil po gozdovih, daleč od rodnega grada. In prisiljen je bil, da je prenočil pri kakem kmetu, ki si je seveda štel v izvanredno čast, da ima pri sebi tako imenitnega gospoda črez noč. Kedar je bil torej grof sam na Širni poljani, ko je solnce ugasnilo, in so že zvezde zablestele na obnebju, tedaj je pre- nočil rri kakem kmetu, ki je imel — je l1 bilo slučajno ali ne — lepo hčerko ali ženo. In veselil se je življenja grof Alberto kakor malokdo. V šumnih veselicah in takem nočnem četovanju mu je potekalo mlado življenje-Jason smehljaj mu je vedno obkrožal majhne ustnice in vedrega Čela ni obsen-čila skrb. A nekoč se je bil na svojem nočnem četovanju prehladil. Protin mu je prešinil vse kosti in ga vrgel na posteljo. Postaral se je. Na svojem gradu je premišljeval mladostne svoje grehe in si grel mrzle ude ob toplo zakurjeni peči. Hudo je obolel — in nekega lepega dne je zakrožila vest po gradu in okolioi, da grofa ni med živimi. — Sedaj pa je ležal na mrtvaškem odru in snival smrtni sen mož, katerega so za njegovega življenja preklinjali kmetski očetje, ki je v mladostnih letih pahnil v nesrečo in sramoto marsikatero kmetsko rodbino. Otroci, ki so se valjali, odeti v raztrgane cunje, v prahu in blatu po bornih kmetskih kočah, so bili v zasmeh svojim vrstnikom — ker se je po njihovih žilah pretakala modra kri. Oko mi je zrlo v oledeneli obraz moža, ki je s smehljajem na lica in hladnokrvnim srcem provzročil toliko gorja in solz . . . Učeni berač Jaka je že odšel iz kapelice. (Konec prih.) Mirna peči V tej mali dolenjski vasi so 11. novembra izvedeli naši duhovniki, kaj je žaljen slovenski kmet. Izvedeli so, da ima celo potrpljenje našega kmetovalca neko mejo Že dva meseca obdelujejo kmeta. V cerkvi se sliSi le zabavljanje na one, ki se duhovnikom zunaj cerkve zadosti globoko ne klanjajo. In tudi nad časopise gre. . Vrzite tega hudiča .Rodoljuba" v ogenj", je minolo nedeljo upil dekan Fettich-Frankheim v Št. Jerneju z leče. »Kdor. ga bere, stori smrtni greh". — Možje že nečejo več k zjutranjim nedeljskim opravilom. Molčati morajo v cerkvi, da se ne pregrešijo proti kazenskemu zakonu. Vladni uradniki tudi molče. Znabiti bi kateri še rad videl, da bi se v cerkvi kaj zgodilo, kar bi se dalo izkoristiti kot hudodelstvo. Zato možje že rajše ne hodijo k opravilu. In če pridejo, vprašujejo že pred cerkvijo: .Kaj mislite, o čem bo danes razsajal, katerega hudiča bo pa danes izganjal?" Duhovnik in kmetovalec si nista od krita prijatelja. V vsakem kmetu je nekaj sovražne žrjavice. Odkar pa se je izvedelo, da na Kranjskem izbirajo kmete kot kan didate za poslanstvo, in se teh kandidatov z vsem srcem oprijemajo, odkar duhovniki niso s tem zadovoljni, da naj kmeta kmet zastopa, in so nezadovoljni s postavljenimi kandidati, je postalo nasprotje mej farovžem in kmetom veliko in tudi očitno. Tiho, na dnu srca je tielo že dolgo Ošabnost nekaterih duhovnikov je razjezila marsikaterega kmeta. Zdaj pa še ta sovražnost proti kme-tom-kandidatom, katere so kmetovalci sami postavili. Zdaj to letanje od vasi do vasi, zdaj to shajanje vranov! — Stojte, še nismo kranjski kmetje postali živina, ki jo gospodar vpreže, kakor hoče. In bruhnilo je. Za-tlelo je že prejšnjo nedeljo nasproti Pfeiferju v Prečini malo, mirnopeški kmetovalci pa so duhovnikom oči v oči glasno povedali: „Ne boste nas več jahali". In prav so imeli; vi druge krotke ovčice, ki v srcu isto mislite, pa si ne upate na dan s pravo besedo, vi soglašate s tem, veseli ste mirnope-škega dne. „V šmirnici vam bomo prinesli, ko nas boste klicali obhajat", je bogokletno zaklical kmetom v Mirnipeči srdit duhovnik vpričo škofovega odposlanca. „Pe-Ijite tega prešiča, vašega komandanta, v Trst, da ga tam zakoljejo", klicalo je isto grdobno Človeče v duhovniški suknji, žaleč s tem 701etnega kmetovalca. Če bi kdo drugi Boga tako ponižal, ga tako grdil, kako upitje bi bilo, kaj bi vse ne zbobnali vkup! Norca se delajo ti blagoslovljeni ljudje iz vere. Dr Šusteršič zbija šale s svetim Duhom, mirnopeški kaplan pa jz svete popotnice. Ali ni bilo krvavo potrebno, da se takim ljudem vrata pokažejo ? Ali boš, kmetovalec, drugo vero iskal in druge duhovnike, in denar trosil za kaj takega, ko je že skozi 1500 let tvoj očak tlakoval in zbiral za zgradbo cerkva, farovžev ter za fonde, iz katerih se duhovniki redijo? Ne, tega ne boš storil, bi bil neumen A'i moža jim boš slovenski kmet pokazal, kakor so ga 11. novembra v Mirni peči videli, in krotki, mirni bodo postali ti gospodje Ali ne spečejo vsacega vas kmetovalcev psovke duhovnika, ki je v vsej občini čislanega, veljavnega, 70 let starega moža, ki še ni spregel, ki še trdno svojo kmetijo opravlja, zmerjal s prešičem, katerega jevTrst poslati in zaklati? Kaj takega se upajo tvoji služabniki, tvoji uradniki v farovžu, katere ti rediš! Ali boš stopil na noge, če se tvoj stan tako ponižuje? Imaš li kaj ponosa v sebi? Mirnapeč! Videla si 11. novembra razžaljene kmetovalce, slišalo je pa ta gromo-viti glas tudi vse, kar je še moža kmeta. .Če me ne boste prišli obhajat", za klical je 701etni Anton Galič z gromovitim svojim glasom, „boste vi za to pred Bogom odgovorni, ne jaz, klicati vas bom dal, ali na moji kmetiji in čez sebe sem do smrti jaz gospodar in Bog, ne pa vi duhovniki". Mirnapeč od 11. novembra! Da bi bila velik kres, ki se vidi po vsem Dolenjskem, po vsem Slovenskem. S hrbta kmetovalca doli, doli duhovniki, se vam kliče iz Mirne-peči z gromovitim glasom starega Galiča, in iz grl 300 zbranih mož in žena! Ali vidite, Slovenci — v mirnopeški občini tudi ženska ve, zakaj se gre, in ona je nastopila roko v roki z možem. * * Iz Prasko pri Medvodah, 13. nov. Nikar ne mislite, da smo mi tako pozabljeni na sveta, kakor se nekaterim zdi. Tudi k nam se včasih prikaže kakšna častitljiva glava. Ta sreča in izvanredna čast nas je zadela 8. t. m. Na večer tega dne se pripelje z vlakom iz Ljubljane precej debela in postavna, z velikimi brkami okrašena oseba. Mislili smo nekateri radovedneži, kdo če to biti A, ga že poznamo ! Naš g. župnik so ga dokaj lepo sprejeli na kolodvora. To je naš bivši „mnogo zasluženi1 državni poslanec, najnovejši advokat in predsednik tihotapskega društva na Glincah, prečastiti g. Ivan P. Vencajz. Kaj neki hoče tako pozno tukaj, smo si mislili. V farovž gresta, g. Vencajz z g. župnikom, in drugi dan smo slišali, da je bil pri nas — shod! Koliko volilcev je bilo na tem shoda, še danes ne vemo, to pa prav dobro vemo, da dvakrat deset jih ni bilo. Nekaj cerkvenih ključarjev z g. županom, ki pa je shod skoraj zamudil, ker je bil predolgo v Ljubljani. Kaj so sklepali na tem večernem shodu, nam tudi še ni znano ; kaj posebnega gotovo ne. Bržčas bi bil gospod Vencajz rad zopet izvoljen za našega poslanca. No, Bog mu daj srečo ! Samo to nas zanima, zakaj ni bil ta shod bolje razglašen, da bi bili ljudje prišli in tam povedali svoje mnenje, no, pa p. župnik so skoraj gotovo to pozabili povedati na priž nici, kakor sploh radi kaj pozabijo, kar jim ne diši. _ V X<|isbljanl4 15. novembra Nesloga v češkem klubu. „Information" poroča, da dr. Engel, dosedanji načelnik češkega kluba, noče več kandidirati ter je vse ponudbe energično odklonil. Engel je proti obstrukciji in proti temu, da bi se zahtevalo, naj se češko državno pravo upelje nemudoma. V klubu pa je močna frakcija, ki stoji na docela drugem stališču ter je zategadelj napadala načelnika Engla v svojih glasilih. Ako Engel ne bo več vodja Mladočehov, je baje nevarnost, da se češki klub razcepi na dva kluba. Dalmatinci in bosenske železnice. Radi zmage Ogrske v zadevi bosenskih železnic vlada v Dalmaciji silna ogorčenost. Ako bi voditelji ne mirili naroda, bi se bili pripetili že veliki poulični nemiri Poslanci pa bodo na prizadeto zaušnico odgovorili s tem, da v deželnem zboru ne dovolijo davka na opojne tekočine, nato bodo zapustili dež. zbor in začeli agitacijo za zvezo Dalmacije s Hrvatsko. V državnem zboru pa bodo poslanci pri prvi priliki obstruirali v zvezi s Čehi. Dogodki na Kitajskem. Mirovni pogoji, katere so narekovali zastopniki velevlastij kitajski vladi, zanimajo sedaj pred vsem evropsko Časopisje. Ali jih sprejmo Kitajci? — to je sedaj pereče vprašanje. Ako vstreže kitajska vlada vsem tera zahtevam, potem je konec samostojno i kitajskega cesarstva, predvsem pa konec vladarstva cesarice vdove. Mirovni pogoji odprd svetu v kitajsko državo vrata na stežaj. Največje reforme se bodo poslej same od sebe izvršile. Listi pa že danes dvomijo, da bi sedanja kitajska vlada hotela vstreči vsem narekovanim zahtevam, ki so resnično največje in najtežje; zlasti pa ni možno verjeti, da bi imela vlada pogum izročiti krvniku očeta bodočega cesarja, še vedno sila vplivnega in mogočnega princa Tuana. Ako pade ta, pade z njim tudi pretendenstvo prestolonaslednika, s tem pa bržčas tudi dinastija Mandžu. S Tuanovo glavo bi padla namreč avtoriteta in vplivnost cele cesarske rodbine, proti kateri bi se nedvomno dvignilo veliko število pokrajin. Velikanske te posledice, ki nikakor niso sad bojazljivih politikov, skrbe že danes vlado Zjedinjenih držav in morda povzroči Washingtonaka vlada, da se pogoji velevlastij vendarle še nekoliko omilijo in ublažijo. O cesarja Kwangsu, ki je ujetnik cesarice vdove, so prišle v javnost nove vesti. Mandarini v Šanghaju pripovedujejo, da je hotel cesar Kwangsu pred štirinajstimi dnevi vrniti se v Pekin ter da je skrivoma stopil z Walderseejem že v zvezo. Waldersee mu je baje obljubil vojaško spremstvo, ki ga sprejme v Mengtsinu ob Hoanghu. Princ Tuan in general Tungfuhsiang sta cesarja zagrozila, da bo odstavljen in proglašen cesarjem prestolonaslednik, Tuanov sin. Zbrala sta baje v Kaulu in v Mongoliji veliko armado. Vojna v Južni Afriki. Bolezni, ki divjajo epidemično v angleški vojni, so zašle tudi v naj višje kroge. General Baden Powell, pogumni branitelj Kimberleya, je na smrt bolan in bo menda umrl. Tudi Robertsova hči je baje izgubljena. Da vojne še ne bo tako kmalu konec, dokazuje dejstvo, da je dobil 1. polk royal-dragoncev povelje vkrcati se koncem t m. na ladjo, ki jih odpelje v Južno Afriko. Iz Pretorije poročajo, da v okraja Rustenburg kar .mrgoli" burakih čet pod poveljništvom Delareya. Na Doornkopu, vshodno Kroons-taea, stoji močan oddelek Burov. General Bruce Hamilton jih je šel 11. t. m. preganjat. Uspeh še ni znan. Med Kosbergom in Rouxvillom je več burskih čet. Primerilo se je zopet več prask, v katerih so imeli Angleži in Buri enako hude izgube. Angleška vlada ima samo še 4 mil. funt. šterlingov na razpolago za vojne svrhe, dasi ji je parlament naknadni kredit dovolil že dvakrat. Dopisi. Z Gorenjskega, dne 14. novembra. .Namen posvečuje sredstva", to je vsem pristnim klerikalcem direktiva v njihovem političnem rokovnjaštvu. To nam kažejo brezštevilni izgledi. Jeden tak izgled je bil „tipičen" v dopisu v vzornem „S1. Listu" št. 41. Pretekli so že nekateri tedni od tedaj, kar me je napadlo skupno več mojih dobrih prijateljev, hoteč me denuncirati pri šolski oblasti. Prištevajo me liberalnim agitatorjem, me slikajo nekako tako, da sem nevaren vsem klerikalnim mahinaci-jam na gospodarskem in političnem polji. Ljubi moji! Kaj ne, boli vas, ker sem večkrat naslikal s peresom in z besedo več resničnih stvari, katerih nobene niste mogli negirati; in ker me niste mogli tedaj postaviti na laž, preostalo je jedino sredstvo, denuncirati. Denuncira se pač lahko, a to je pes, da se kaj resničnega ne da povedati tako lahko. Če se popečam z dopisom samim, ki je opisan „v interesu splošne koristi v blagor in ugled velevažnega učiteljskega stanu* (se smejem!), potrdim naj • pred, da sem mlad, kar me reklamira pri renskem spolu in je znamenje, da še lahko živim dolgo, če bodem zdrav. Vprašam pa, ali so tisti vojskujoči se kaplani po vsi Kranjski kaj starejši? Sploh pa mladost ne odvrača nikogar od dela. Pri vsakem delu je treba mladih močij. Pri nas pri Sv. Lenartu ni vedelo ljudstvo za liberalizem in tudi ne za klerikalizem dotlej, da so bojeviti selški duhovniki jeli slepomišiti po naši fari. Ranjki g. Ivan Vavpotič se je vedno ogibal teh stvari, zato je bil prilju bljen pri faranih. Buditi ste začeli drugi in sicer v takem tonu, ki ni dostojen poštenemu človeku. Napadati ste jeli kmetijsko družbo in jo naslikali kot družbo neverni-kov. Porabili ste v ta namen vse mogoče prilike, še na „vohcet" ste razvili agitacijo proti kmetijski družbi. Prijatelji kmeta! Zasejali ste prepir in sovraštvo, a sebi več v škodo kakor v prid. Če je padel kakšen udarec, ste ga izzvali sami. Poprašam, kaj naj pomenjajo te le vrstice v Vašem članku: „Učitelj je mlad . . . njegovo vedenje je tako, da bi se, ko bi bila to naša navada (kar seveda ni! ?) dalo lako opisati, da bi mu vsa priporočila pri šolstvu vplivnih oseb, ki s posebno gorečnostjo protežirajo liberalne učitelje, ne mogla rešiti ugleda." Če bi vedeli o mojem vedenji le kaj malega, ne bi mi prizanesli, saj v novejšem času še delujoče dame napadate z raznimi izmišljijami. Ker mi ne veste očitati ničesar, ima ta stavek lumparski namen, cigansko sredstvo, me očrniti pred svetom. Prosim le na dan o mojega vedenja napakah. Pripravljenih imam celo nenasitno bisago čudnih dogodbic, vam lahko postrežem, zajedno pa vem, da s tem le koristim vam, ker pri vas plačujejo slabo vedenje z mastnimi službami. Imenujem vas zbog teh vrst lažnjive „obrekovalce". Dalje odgovarjam, da ne mislim, biti voditelj velike selške doline, ker nisem v to poklican in tudi ne hrepenim po taki ulogi. Dobe se že drugi možje, in teh je mnogo, ki bodo strmoglavili vse napade na ljudstvo po selški dolini. Jaz bodem le pomagal po svojih močeh. Mene liberalna inteligenca ni sistematično vzgojila, temveč vzgojil me je ljudski učitelj, ki je mnogo povedal o tistih časih, ko so imeli nad učitelji komando gotovi ljudje. Še več kot ta pa so me vzgojili ne brojni izgledi na drugih, in tudi nekaj na sebi. Jaz sem bil popolnoma miren, dokler me niso začeli napadati dragi, to sami lahko veste. Nekaj časa sem držal klofute, potem sem jih pa začel vračati. Kljub tema, da sem liberalen, se da govoriti z menoj mnoga pametna beseda, samo tisti pametni besedi .Molči, ukloni se pred menoj, zato ker sem jaz!" — ne pritrdim nikdar in pod nobenim pogojem. Šolski upravi ste dali brco, ker nastavlja .take mladeniče" na samostojne službe. Šolska uprava bi rada storila na sprotno, a ne more, ker nedostaje učiteljev. In med drugimi vzroki, da ni dosti učiteljev, je tudi, ker se boji vsak vstopiti v naš stan, misleč, da se napori, učiteljstvo zasužnjiti, posrečijo. .Hlapec nečem biti, to je revni stan, škornje biksat, to je mene sram8, pojo mnogi učiteljski abiturijenti Sploh pa, kako je pri možeh z akademično omiko, v zvezi s »strogo" semeniško vzgojo, ker so pod nadzorstvom izkušenih mož?: Od katerih se več čuje, od teh stroge se meniške vzgoje in pod nadzorstvom izkušenih mož, ali od učiteljev? Od katerega perila bi tekla bolj umazana voda ?! Izgledi' Tudi me veseli, če je mnogo takih mladeničev, kakor pravite. Znamenje je to, da bode naša stvar napredovala še bolj. Še bi rad kaj napisal, pa se bojim škarij v uredništvu. Dostavljam le na kritičen izrek da so moji dopisi bili kakor srednje dobre naloge kakšnega tretješolca, da je .Slovenski List" ves spisan tako, kakor bi izhajal v kakšnem roparskem brlogu, izdajan in spi sovan od poglavarja vseh tolovajskih če' in njegovih pomagačev vsega okroglega sveta K. N. Iz Mozirja, 14 novembra. Vaš ob5e spoštovani in že iz Trbovelj dobro znani Pankracij je res neutruden in vsestransko delaven mož. Briga in vtika se v vse stvari, tudi take, ki mu prav za prav nič niso mar, zlasti pa so mu gospodarsk razmere tesno pri srcu. Kakor hitro izve da je kmet prigospodaril par literčkov iza bele, takoj vzame brentico ter hodi hišice do hišice isto nastavljat. Če tu opazi na tem kmetoljubnem potovanju dosti iznenadeno — kislih obrazov, in če tudi se mu tu in tam malo .pobrusi" tako si vendir kot človek, ki gori za bla gor ljudstva — kaj še — za blagor svojega žepa, smo hoteli reči, vse to šteje v veliko čast. — Pa še drug velevažen pc-eel opravlja naš dragi Pankracij. Ker ima mnogo časa, pa jako malo dela, zato je začel krošnjariti z zaslugami g. Žičkarja. katere raznaša po župniji. Gotovo se na deja, da mu bode g. ŽiČkar vsa ta potu plačal tako dobro, kakor so mu moral kmetje plačati tisti „trudapolni pot" od Mozirja do Libije. Ker je neki šaljive dejal, da bo ŽiČkar, ki je učil, kako se iz vode dela pijača za de 1 a v c e, kot bodoči poslanec V. kurije gotovo še učil, kako se iz turšičnih 3torŽev dela moka, iz katera se bode pekel krub za delavce, zato g. Pankracija na vse to še posebej opozorimo. Prepričani sni" nan?;eč, da bodo te čisto izvanredne za sluge g. Žičkarja vrlo dobro priporočale, da bode vse kar enoglasno volilo mož ki je tako vnet in navdušen za blag »kmetov, obrtnikov in delavcev!" Kak: goreče bije predobro Žičkarjevo srce zlast za naše domače obrtnike, priča tudi t< da na vse pretega hvalisa in priporočuje v .slovenskem Gospodarju" vsem našim župnikom in cerkvenim predstojništvora da kipe in razne cerkvene podobe kupu jejo pri tujih kiparjih na Tirolskem, dast imamo, kakor je to umetniška razstava v Liubljani pokazala, dovolj domačinov, ki so pravi mojstri v svoji stroki. Naj toka omenimo n. pr. le našega domačega kiparja Ivana Cesarja, katerega izborni izdelki s( se v Ljubljani kar občudovali. Vrli in ne utrudni naš Pankracij naj nikar ne pozabi pri svoji burni agitaciji omeniti tudi te čisto posebne Žičkarjeve zasluge za na-^ obrtniški stan, kajti uverjeni smo, da ^' morajo prezasluženem delovanju za blagor naših domačih obrtnikov vsa srca za g Žičkarja kar užgati. Pa tudi naš prečastiti Pankracij si bode še s svojo neutrudnostjo nabral, kar cele koše zaslug, na katere se gotovo pozabilo ne bode! S Ponikva, 12. novembra. Naš ško fov hlapec, kaplan Pintarič, približuje se v zadnjem času vedno očitneje svojim ,vele^ 03T Daljo v prilogi. njenim" kranjskim tovarišem. Zateka se namreč v kritičnih časih prav nepremišljeno k „Slovenskemu Gospodarju" ter br ska P° političnem stranišču maribor- stib kanonikov z očividnim namenom obriz-gati vse. kar se ne skriva pod njegove dolgo" suknjo. Ta učenec sv. Liguorija pa ne premisli, da ni varno na solnce hoditi, ge ae ima maslo na glavi. Jedenkrat piše v „ Gospodarja", »da, kdor se mašnika dotakne, Boga v oči dre-gne". G kaplana je bržčas strah, da bi se kdo njega dotaknil. Saj povoda ima dovolj. q fcaplana jezi, ker se govori na Ponikvi o njegovi dolgi suknji. Čemu neki? Še prekratka je bila, ker baje ni mogel ž njo po jjri:i župnikovega hlapca, ko je prišel v praku na kozolec po mrvo in nehote motil g. kaplana pri študiranju ženskega miate-rija". In če sedaj dotičui hlapec pridove-duje to Bvečerno jajce", dotika se res du huvnika-mašnika, a ne verjame, da bi s tem ljubega »Boga v oči dregal". Ko bi bilo to res, potem so ga kranjski liberalci že davno oslepil', zoper katero grozno hudodelstvo bi tudi štajerski popi, postavivši se nad devico Mirijo, ničesar ne imeli PonikovŠka popa se nadalje kaj rada zadi rata v necega tamošnjega visokošolca, če?, da še vedno ni »koristen ud človeške družbe, posebej še slovenskega narod*". Bog ve, kateri je koristnejši ud, ali tam<šn)i ju rist, ki se »dobrika" občinskim odbornikom in jih nagovarja, naj volijo g. Hcibarja, a!i pa farovškega gospoda. Če je človek .koristen ud človeške družbe, posebej še slovenskega naroda", ako ima plačano, bernjo in kljnb temu v posmeh vsem zakonom berači; ako cafehfa od ubogih kmetov vina, s katerim naliva sebe in druge, da se jim noge opletajo; ako dela proti dragemu denarju Bo gove, Marije, tabernakelje, pozlačuje nagrobne križe, V3e to in drugo, ne da bi mu trebalo davke plačevati, kakor jih morajo drugi obrtniki; ako se končno vsem Ponikovlja-nom v zahvalo zato, ker ga redijo, po „SIo venskem Gospodarju" posmehuje in jim odreka sleherno ..razsodnost", tedaj ima ta posestnik »dobrega duha" prav. In dejanski je doslej tudi prav imela »črna suknja", ker se je Ponikovljani niso upali odločnejše dotakniti Toda priprost ponikovški kmet je nedavno temu dejal: „Svita se že". In zato bo prihodnjič svoje gospode sodil bolj po trebuhu, na katerem rasejo, nego po dobu, ki razgrinja svoj mrak po fari. Zatorej g kaplan! Opustite v bodoče pisareuje po .Slovenskem Gospodarju", katerega je ocenil železniški čuvaj takole: Ko bi „Gospodarja" še dolgo bral, postal bi tako neumen, da bi pozabil celo šrange zapirati". Ne iz dirajte pezdera iz očesa svojega političnega nasprotnika, dokler trpite v svojem bruno, kakorSno je mej drugimi ono, o katerem pojj znar.a narodna: »Pa še gospod kaplan so d/al", da si bodo jedno zbral1." „Narodov valpet" II. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dne vb e rasti V Ljubljani 15. novembra — Osebne vesti. Z-t člana izpraše valne komisije za ljudske in meščanske Šole v L;ubljani sta imenovana gg. učit-j Ijiščni profesor dr. Fran 11 e š i č in vad sitni učitelj Fran Suher. — Značilno imenovanje. ..Slovenec" javlja, da je imenovan za vodjo deškega strnenišča kanonik Andrej Kalan, in ne dr. Evgen Lampe, ki se je močno pehal za to sinekuro. Lampe prevzame vodstvo .Slovenca". Kako je izkazal Andrej Km lan Svojo strokovno usposobljenost v smislu zakona, nam še ni znano, niti ne vemo. če 89 to „imenovanje" strinja s statuti , Mari janišča". — Čegavi zaupniki so poslanci? Dcbrepoljskega Jakliča je menda cbsenčil šusteršičev sv. Duh, zakaj v njegovem dopisu, ki ga je včeraj priobčil BS'ovenec", Čitamo nekaj, česar doslej nismo vedeli niti mi niti najznamenitejši poznavalci naše Ustave. Kar je sloveči kupčevalec s petjo tom zasledil, je take važno, da bi mož zaslužil posebno odlikovanje ali vsaj profe-suro ustavoznanstva na bodoči katoliški univerzi v Solnogradu, kjer bi mu vsaj ne bila na poti siva brada sedanjega njego vega nadučitelja. Jaklič je namreč našel, da državni poslanci niso samo ljudski zaupniki, ampak tudi cesarjevi zaupniki. Tega doslej živ krst ni vedel in ]e Jakliču po vse zagotovljena prioriteta pri tem razkritju. Tudi posledice že izvaja iz tega. kakor je posneti iz „Slovenca", kjer naznauja, da on in drugi klerikalci v Dobre poljah se že pripravljajo »za izvolitev tacih poslancev, ki bi bili vredni našega in ce sarjevega zaupanja*. Kakor znano, je klerikalna stranka duločila Dobrepoljcem za poslanca Petjot Vencajza in Žlindra Šusteršič a. Klerikalci so seveda določili ta dva kandidata tedaj, ko še niso vedeli za Jakličevo senzacionalno razkritje. Ko bi bili prej vedeli, kaj je Jaklič zasledil v naši ustavi, bi gotovo ne bili izbrali tacih kandidatov, o katerih Jaklič ne bo dvomil, da je naravnost razžaljenje Veličanstva, če se reče, da sta ta dva moža vredna cesarjevega zaupanja. Vsled tega smo sila radovelni kaj stori Jaklič ali bo zahteval, da mora njegova srranka postaviti dva, cesarjevega zaupanja vredna poslanca ali pa bo samega sebe vdani po zobeh in razglasil, da je njegovo tolma čenje ustave tako neumno, da naj se čim prej pozabi. — Kako klerikalci agitirajo. Iz krškega okraja senampše: Viljemu Pfeiferju gre pa že zelo trda V torek, 6. t. m se je kar sama gospa Pfeiferjeva peljala v Radelco iu na Bučko za svojega Viljema agitirat. Posebno se je obrnila do neoega Mat. Jakliča, posestnika na Jurčku pri Bučki. Milo mu je tožila, da volilci več ne marajo njenega Viljema za poslanca, ko je vendar »toliko dobrega storil" za svoje vohlce. Govori se, da je gospa s solznimi očmi prosila Jakliča, naj ji pomaga, prosjačiti glasove za njenega Viljema. Gospa — ne bo nič! Jaklič Vam ne more pri tej reči nič pomagati, akoravno on sicer ženskam v vsem prav rad ustreže. V četrtek. 8 t m. je Pfeifer v Lenicah pri Raki vino točil in prodal. Pri ti priliki je pustil na Raki vino po hišah deliti samo zato, da bi ga še volili. Posebno veliko ga je poslal tamešnjemu občinskemu tajniku, najstrastnejšemu svojemu agitatorju. Ta je bil tisti popoldan kar skrivncstnosladko ginjen od Pfeiferjeve do brote. R-_-s slabo se Pfeiferju godi. Najbolje bi storil, če bi zlezel v postelj in pustd nas kmete, da si izberemo poslanca, ki bo še za kaj druzega, kakor da samo predstavlja našo revščino — Izpite učne usposobljenosti so prebili pred ljubljansko komisijo: Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gg.: Bernard Miroslav, (imper-šek Leopold. CiuhaFranc, Demšar Ivan,Jen s ko Avgust, K o ro š e c K ari, Mahorčič Božidar. Š i j anec L u d o v i k, Vrabl Rudolf, Žen Ivan in gospodične Aachmann Marija, Baltic Marija (z odliko), Bernard Matilda, sestra Bez 1 a j A polonija, Bezlaj Marija, sestra Be-zla j Sofija, sestra Bregar Ljudmila, Burgarell Gizela. sestra G e r ča r Meh tildis, Gherbaz Ida, Jamšek Erne-stina. Kline O Iga sestra Kopitar Ana stazija, Košar Agneza, Kratner Ma rija, Likar Antonija, Mazi Olga, Oblak Ljudmila, Pire Katarina, Po ljanecLjudmila,Raunicher Helena, Schitnik Ema, Tavčar Gizela, Te-kavčič Helena, Zaje Zofija in Žerjav Berta (zodliko); z nemškim učnim jezikom pa gospodične: Burgarell Olga, Černe Ivana, Naglas Miroslava, sestra Š i n-k o v ec E me r i ka in gosp. Jašovc Kari Za francoski jezik so usposobljene gospo dične: Nadeniczek Olga, Pajörpl. Ma yersberg Kristina (z odliko), Wolff pl Wolffenberg Lydia (z odliko) in gosp. Pogrujc Henrik Dopolniloi izpit za sub sidijarno poučevanje v katoliškem verouku je prebil gospod Jeuko Matevž — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo imelo je v sredo 14. t. m. svoj službeni shod, kojega se je udeležilo 61 članov. Obravnave so se vršile stvarno in mirno ; izključeni člani so se zopet sprejeli v društvo, vse prepoine zadeve so se po ravnale in načelniku izrekla zaupnica. Naj bi imeli storjeni sklepi uspeh, in preneha naj za vselej osebni prepir v društvu — ,,Russki kružok" priredi danes, v četrtek zvečer ob 8 uri v zgorenji mali dvorani „Narodnega doma" zabavni večer s petjem in godbo. Vstop prost. Gostje dobrodošli! Ker je današnji zabavni večer prvi, katerega priredi russki kružok v svojem drugem letu, se je nadejati največje udeležbe — ,,Ljubljansko učiteljsko društvo" priredi v soboto dne 17. t. m. zabavni večer, ob 8 uri zvečer v »Narodnem domu" (v pritlični sobi na levo) po nastopnem vzporedu: 1. Nagovor. 2. Šolstvo na pariški razstavi. 3 Petje. — Gostje dobro došli! — Južna železnica. Gosp. inšpektor in južnoželezuični postajenačelnik nam z ozirom na notico „Čudno postopanje južne železnice" piše: Določba, da spremljevalci popotnikov, če imajo vstopnica za peron, ne smejo stopati v vagone, je veljavna pri vseh železnicah. Ta določba je, v kolikor se tiče našega kolodvora, daleč vidno nabita pri vseh blagajnah kakor, tudi v ve-stibulu. Prav tako je na avtomatu, iz ka terega se dobivajo vstopnice, objavljena v obeh jezikih. Poleg tega pa ima vsaka vstopnica na obratni strani isti pouk. Mislim, da zadostujejo te odredbe za občinstvo, in pritrdili mi boste, da pač ne gre, vratarju še povih nalagati, naj ponavlja onim potnikom in njih spremljevalcem pri vstopu v oddeljene prostore kolodvora objavljene razglase in določbe, katerih ti sami nečejo citati. — Kitajska poštevanka — ka-li? V neki stari renomirani ljubljanski peka-riji računajo na prav poseben način. Tistim, ki so se učili starega »ajnmalajnsa" kar ne gre v glavo, kako so v tej pekariji našli, da 2krat 3 je — 7. In vendar je tako! V tej pekari|i prodajajo namreč 2 zemlji za 3 kr. Vsakdo, kdor se je učil »ajnmalajnsa", bo rekel da morajo 4 zemlje vendar veljati 6 kr. A temu ni tako ! 2 zemlji veljata 3 kr., 4 zemlje pa ne 2krat 3 kr., ampak — 7 kr. Kd>r je toli prebrisan, da kupi najprej dve zemlji in gre pred vrata, potem se pa vrne in kupi zopet dve, tisti jih dobi pač za 6 kr„ kdor pa 4 zemlje nakrat kupi, plača 7 kr. Ker je na Kitajskem udomačena lepa navada, da je blago vedno toliko dražje, kolikor več ga kdo kupi, zdi se nam, da imamo tudi v rečeni pekariji opraviti s poskusom, uvesti pri nas kitajsko poštevanko. To je gotovo zanimivo, če tudi za prijatelje že-melj ne ravno veselo. — Akademično tehnično društvo ,,Triglav" v Gradcu sestavilo je na II. rednem občnem zborovanju sledeč odbor: Predsednik: iur. Ivan Fermevc, podpredsednik: med. Branko Žižek, tajnik: iur. Otmar Golob, blagajnik: iur. A nt. Prus, knjižničar: iur. Ivan Spitzer, gospodar: phil. Ivan Masten, odb. namestnik: iur. Josip Krevl. — Na tla podrl je včeraj zvečer na Starem trgu neki voznik tesarja Ant. Zajca, stanujočega v sv. Florijana ulicah štev. 48 Zaje je padel na hrbet in z glavo udaril ob tla. Prestrašil se je tako, da je bil nekaj časa nezavesten. Kriv je neki sam, ker je gledal na stran, in se ni brigal za voznikov opomin. Voznik je vozil korakoma. — Policaja „šte!ar' je danes zjutraj neki brambovski stotnik v kolodvorski re stavraciji, ker ga ni takoj pozdravil Gospod menda ni vedel, da policaj ni dolžan častnikov pozdravljati, in da stori to le iz uljud nosti. — Po nosu udaril je mizarski vajenec A. Š v Gradaških ulicah št. 12 mizarskega vajenca Iv B, ko sta Sla iz šole Udaril ga je tako, da je padel na tla in se mu je kri vlila iz nosa. — Ponesrečil se je včeraj zvečer pri napolnjevanju steklenic pekovski mojster Jakob Zalaznik na Starem trgu. Obrezal se je na roki tako, da so ga prepeljali v deželno bolnico. — Tatvina. Včeraj popoludne je prišel h g. Ani Tribučevi na Mestnem trgu št. 3 mlad človek in jo prosil, da bi ga vzela v stanovanje. Pripovedoval je, da je dobil službo na pošti. Tribuč ga je res sprejela in šla takoj kupit posteljno opravo. Neznanec je ostal mej tem sam v stanovanju. Ko je bila prišla Ana Tribuč nazaj, je bil neznanec že odšel, a se ji to ni nič sumljivo zdelo. Šele na večer, ko ga ni bilo od nikoder, vzbudil se ji je sum, da je bil neznanec morda kak tat. Pogledala je v kovčeg in res ji je manjkalo 17 kron. G. Mariji Balfovi stanujoči ravno tam pa je izginilo 5 kron, zlat medajlon, srebrna verižica in zlati uhani. — Tatvina v Rudniku. Včeraj popoludne ob 3. uri, ko ni bilo nikogar doma, je ulomil neznan tat v klet pri posestniku Juriju Nežmanu v Rudniku in iz kleti je prišel potem v sobo. V veži je vzel sekiro in ž njo odprl omaro, iz katere je vse pometal. Iskal je denarja, pa ga ni dobil. O d-nesel je le pol hleba kruha. — Zaprli so nekega Antona Bičiča ali Vičiča, zidarja iz Renč, ki je v Vodmatu in na Radeckega cesti pričakoval zjutraj mle karice in druga dekleta in se njim nasproti prav nespodobno vedel. — Koncert meščanska godbe v »Narodni kavarni" ne bode v soboto, ka-kar je bilo naznanjeno, marveč bode v nedeljo dne 18 t. m. ob 1 a9. uri zvečer; — to pa, ker je meščanska godba v soboto drugod angaževana. * Prepoved prodajati v kantinah al-koholične pijače. Francoski vojni minister je izdal, kakor poroča „Milif är-Zeitung' za celo armado veljaven ukaz, v katerem je rečeno: V namen, obvarovati vojaštvo pred nasledki alkoholizma, so vojažki zapoved-mki ukrenili različne odredbe, da se utesni konsum alkohola v vojašnicah. Nove odredbe prepovedujejo markatenderjem prodajati žganje ob gotovih urah ali pa določajo, da se smejo samo neke vrste žganih pijač prodajati, ali pa odrejajo, da se v kantinah sploh ne smejo točiti alkoholične pijače. Iz ozirov na higijeno in na disciplino je potrebno, da se naredi razliki mej temi odredbami konec, in da se vstvarijo jednotne profilaktične odredbe zoper alkohol, veljavne za celo armado. Vsled tega sem brezpogojno prepovedal, prodajati v kantinah žganje ali alkoholične likere in tiste mešanice ki se zovejo »aperitif\ Ta prepoved velja za vse kantine v vojašnicah in na vežbališčah. V kantinah se sme v prihodnje prodajati samo vino, pivo, mošt in navadne druge pijače, kakor kava, čaj, mleko, čokolada itd., ki ne obsesajo alkohola. Pozivljem Vas, ukreniti kar treba, da se ta ukaz nabije v vseh kantinah in da se strogo izvršuje. * Nesrečen porod kraljica Drage. Iz Budimpešte poročajo, da je imela te dni srbska kraljica nesrečen porod. Beligrajskim listom je prepovedano pisati o tem. * Blagajnica ju je ubila. Iz Draždan poročajo: V banki El. Rockscha sta kjučav-ničarski mojster Gigas in njegov pomočnik premikala veliko, teško blagajnico, ne da bi bila počakala delavcev, ki bi jima oskrbeli delo. Blagajnica je padla na mojstra in pomočnika in ju ubila. Ko so prišli delavci, so našli nesrečneža mrtva pod blagajnico.' * Bogata beračica. V Versaillesu je umrla 83Ietna beračica Marija Laret, ki je beračila pred cerkvami, na postajah in po cestah. V njeni zapuščini sobi so našli denarja in vrednostnih papirjev za 160.000 frankov. Leret ima nekaj revnih sorodnikov, ki so njeni pravni dediči. * Nesreča pri borbi z bikom. Iz Madrida poročajo, da so se pri borbi z bikom v Pedreguerju v pokrajini Alicante porušile klopi. Dvanajst oseb je bilo ubitih in 200 ranjenih. * Vihar na morju. V luki Honkong so bile radi groznega viharja poškodovane tri angleške ladje. Več kitajskih ladij se je potopilo. Utonilo je baje več sto oseb. Književnost — ..Svetovna korespondenca" glasilo internacijonalne korespondenčne družbe na Dunaju. Tako se imenuje mesečnik, ki je glasilo dopisovalne družbe, koje členi se nahajajo že po vsem svetu. Namen družbe je omogočiti pi smerno zvezo med člani različnega stanu, ne da bi se sicer poznali osebno. V družbi je 8 oddelkov in sicer za dopisovanje radi zabave ali pouka; za spopolnitev v tujih jezikih; za poizvedovanja, privatna ali kupčijska; za žurnalistiko; za izvrševanja malih naročil v tujih krajih; za nabiralce; za šport in za fotografeamaterje. Vsak novo pristopi vši član prejme tiskan zapisnik vseh članov, iz katerega si lahko izbere člana, s katerim hoče dopisovati; pri vsakem članu je naveden tudi predmet, o katerem je do-tični pripravljen dopisovati n. pr. o literaturi, o slikarstvu, o fjlkloristiki, o poli tiki — stenografiji raznih sistemov, tujih jezikih itd. itd. Vsak član pa je dolžan na doSlo pismo v gotovem času odgovoriti bodisi ugodno ali tudi neugodno. Zastopani so najrazličnejši stanovi in narazličnejS jeziki, med temi tudi vsi slovanski jeziki »Svetovna korespondenca" je izhajala do slej večinoma v nemSkem jeziku, a spre jema tudi doneske v vseh druzih jezikih Letni donesek znaša K 9 60, do konca tega leta pa samo K 1 20. Kdor hoče o tej za nimivi družb', pri kateri je tudi nekaj Slo vencev in Slovenk ter mnogo Slovanov kaj več izvedeti, naj se oglasi na naslov „Welt Correspondenz" Organ der Internati onalen Correspondenz-Gesellschaft in Wien III/2 Hansalgasse Nr 3. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 15. novembra. Narodno-napredna stranka je pridobila v prvih treh dneh 12 glasov, ki so bili še ja-nuvarja za klerikalce. Zmagala je po hudi borbi z 2 glasovoma v V. kuriji v Št. Petru pri Gorici, včeraj pa v Rihenbergu in Solkanu z 10 glasovi Rihenberg in Solkan sta bili dve kle rikalni trdnjavi. V Rihenbergu župa-nuje še vedno Pavlica, oče obeh kleri kalnih doktorjev. Po teh uspehih je peta kurija gotova za našo stranko. Slava! Trst 15 novembra. Uradni list „Osservatore Triestino" prijavlja članek v prid pogubonosne vinske klavzule. Dunaj 15. novembra. Danes ponoči ob 2. uri je došlo iz Petrograda brzojavno naznanilo, da je ruski car za trebušnim legarjem obolel. Do danes popoldne ob v* 3. uri ni došlo nikako daljše pojasnilo. Ker je danes tu praznik, ni možno reči, kakšen utis je ta vest naredila na politične kroge in na borzo. Dunaj 15. novembra. „Arbeiter Zeitung" prijavlja senzacijonalna razkritja glede načina, kako so nemški nacijonalci pri volitvi volilnih mož v Mor. Šumberku, v Jičinu in drugod dobili večino. Prisilili so z grožnjami na tisoče čeških delavcev, da so glasovali za nacijonalce. Zoper dotične fabrikante se je podala kaz. ovadba radi izsilovanja Dunaj 15. novembra. Minister Kallay je odpotoval v Bosno »na inšpekcijo". Dunaj 15. novembra. »Deutsches Volksblatt" razpisuje 2000 K tistemu, ki najde Hilsnerjeve sokrivce. V Piseku so več oseb radi ščuvanja zoper Žide aretirali. Zagreb 15. novembra. Danes se je sešel sabor. Opozicija namerava čim prej spraviti v razgovor: 1. Deklaracijo nadvojvode Frana Ferdinanda. 2. Udeležbo Hrvatsko na pariški razstavi. 3. Bosanske železnice. 4. Afero Stadler. Budimpešta 15. novembra. Vest, da vstopi Szilagv kot minister notranjih del v Szellov kabinet, se de-mentuje. Budimpešta 15. novembra. Mestne finance so v tako obupnem stanu, da hoče občinski zastop prositi vlado, naj se loti ona saniranja, in naj postavi sekvestra. Poslano.*) Uredništvu »Slovenca". Veliko imam opraviti. Oprostite torej, prijatelji pri „Slovencu", ki se mene vsak dan v svojih molitvah pobožno spominjate, da vam ne odgovarjam točno in se vam spodobno ne zahvaljujem. Morebiti po volitvah. Pa tedaj menda tudi ne, kajti te-peni boste prav gotovo na dveh voliščih Dolenjske, tepeni na deieli. Samo ob sebi se umeje, da tudi v mestni skupini tako kakor se spodobi. Tam boste 14 dnij svoje kosti pobirali. In tedaj bom rekel: »De mortuis" . . . Pa jedno predebelo vašo laž moram danes vendar v naglici popraviti. V št. 258. piše neki mož resnice in pravice v dopisu iz Novega mesta, da na našem volilnem shodu, na katerem je bila Plantanova *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. kandidatura sprejeta, se je naS župan za Šukljeta potegoval. To ni res. NaS župan je zadnji govoril in odločno op tiral za neodvisnega kandidata, Plantana. To tedaj popravite. Vi ne morete v srce svojih dopisnikov gledati iz Ljubljane sem, in zato vas ti ljudje včasih »farbajo", da je kar grdo. Taka farbarija je n. pr tudi to, kar vaS dopisnik v istem dopisu piše, da ima namreč g dr. Elbert, naš prošr,, že velike zasluge za Dolenjsko, da je Dolenjski že veliko koristil. Dozdaj je, dasi tekom pol leta, že sedmi konj ali kobila v njegovem hlevu. Toda mi Dolenjci mislimo koD)erejo opustiti Brali smo tudi v ..Slovencu'1, da morajo zaslužni možje pri nas kandidirati in v »Domoljubu" nekaj časa pozneje, da so najmerodaijnejši možje v našem mestu gospodu proštu kandidaturo ponuddi Da se ne boste jezili nad temi dopisniki, ki zasluge tega in onega kar le iz rokavov tresejo, sem vam tudi še to povedal. V Novem mestu 12. nov. 1900. Z Bogom! Vaš Dr. Slane, m. p. Darila. Dijaški kuhinji v Kranju so v času od 1. avgusta do 31. oktobra 1900 leta razun rednih prispevateljev izroCili, oziroma doposlali p. n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove: M. K. v V. »namesto venca na grob g. dekanu Ant. Mežnarcu" G K, učitelj Jos. Lapajne imenom cerkljanskega učiteljstva »polovico čistega dohodka vrtne veselice v gostilni gospe Vavkenove v Cerkljah" 90 K 34 vin., Vinko Majdič iz Kranja povodom sedemdesetletnice rojstva Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa daroval 500 K, osmerica pod „Golico" igrala „sveto resnico" in darovala 1 K, župnik M. Narobe v Zapogah 10 K, uredništvo ^Slovenca" kot darilo župnika Mihe Sajeta v Štangi 2 K, prof. Anton Zupan najdenih 10 vin, dr. Edv. Globočnik 1 K 10 vin., po dr. Fr. Prevcu „iz kazenske pravde" G. c. K. 10 K, V. Watzak, merosodec v Šmartnem pri Litiji 4 K, prof. Anton Zupan najdenih 10 vin., prof. Anton Štritof povodom svoje odhodnice daroval 20 K, vdeleženci te odhodnice darovali še posebej 44 K, profesorski kolegij kranjske gimnazije (izvzemši onih ki posebej prispevajo) za mesec oktober 8 K, inženir Viljem Pollak v Tržiču 30 K, Neža Ukmar iz Kranja 4 K, župnik Jan Brenco v Preski 2 K. Fr. Rudolf, posestnik v Črnem vrhu pri Idriji 6 K, J. Tiringer, kaplan v Jelšanah 4 K, dr. Fr. Perne", »namesto venca na grob svojega nekdanjega učitelja dr. Fr. Lampeta" 6 K, župnik Jern. RamoveS v Poljanah 40 K, župan Niko Lenček v Škofjiloki 5 K, davkar Ant. Kuralt v Senožečah 4 K, J. Volk .dobrotna roka iz Selc" 2 K, župnik Anton Kukelj v Šent Jurju 5 K, Ivan Renier, župni upravitelj v Kranju, 1 cekin za 10 frankov, Janez Pfaifar, župni upravitelj v Javorjah 10 K, župnik Jern. Primožič v Goricah 6 K, Matija Ažman, mizar in posestnik v Kranju 2 K, slav. ravnateljstvo kranjske gimnazije : preostanek prostovoljnih prispevkov povodom slavnosti, katero je priredila gimnazija v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice 325 K 89 vin., Mavril Mayr »odškodnino za nezgodo" 60 K, dr. Ant. Arko v Škofjiloki 10 K, župnika Lovro ,Kri-Stofič v K vorju 10 K in Jan Škerjanec v Vre-mah 10 K kaplan Franc Juvan v Staremtrgu pri Ložu 5 K. Janko Majdič rnabiral za refoško", preostanek 2 K 60 vin , durakisti pri Pet. Mayrju 2 K 40 vir , Gilbert Fuchs v Kokri 20 K, J. C. Demšar trgovec v Železnikih 4 K, župniki: Jos. Preša v Gršicah 10 K, Franc Eržen v Zalem Logu 6 K 50 vin., Franc Okornovc v Dražgošah 4 K, Jan. Teran v Ljubnem 6 K, Frid. Hudovernik v Lescah 6 K, Blaž Petrič v Velesovem 5 K in Martin Poč v Komendi 8 K, županstva: Škofja-loka 20 K Radomlje 10 K in KGvor 8 K, župniki: Simon Žužek v Vodicah 10 K, Baltazar Bartol v p. na Spodnjem Berniku 4 K, Jan Oblak v Gradu (Bled) 4 K, Mat. Preželj v Mavčičah 10 K, Jan Molj v Stranjah 10 K, Blaž Muhovec v Kamniku 20 K, Jakob Strupi na Goričici 10 K in Franc Rajčevic v Grahovem pri Cirknici 10 K. Na živilih je darovala @ospa Eliza Matajc iz StražiSča 176 kg krompirja in 27 kg fižola. Odbor izreka p. n. dobrotnikom in dobrot-nicam za naklonjene velikodušne darove svojo najtoplejšo zahvalo in prosi slavno občinstvo, da imej svojo dobrotno roko še nadalje odprto blagemu namenu našega zavoda. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 27. Dr. pr. 1046 Opera. V petek, dne 16. novembra 1900. Drugikrat v sezoni: Trubadur. Opera v 4 dejanjih. Spisal S Cammarano, vglasbil G. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Kapelnik g. Hilanj Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Ilanjnot n odpre eb 7. uri. — ZaitUk M ari. — Konte p« 10. vi. Pri pridstavl sodeluje orkester si. c. In kr. poti. polka Leopold II. it. 27. Prihodnjo nedeljo, dne" 18. novembra t. 1., popolu-dne ob '/»3. uri popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Drugikrat: .Četrta božja apoved". — Zvečer ob '/t8. uri operna predstava: .Nikola Šubid-Zrin jsk|i". Pri Ervlnu llurdjeh-u, lekarju v NkofJI Loki ko dobiva (321-80) ustna voda K novim autlseptikom katero je sestavil zobozdravnik dr. Kuilo Fi-Ihh, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane * kroni, po pofiti «-«5 kroni. Umrli so - t. jubljani: V hiralnici: Dne 13. novembra: Ivan Rožič, delavec, 50 let, kap. V deželni bolnici: Dne 8. novembra: Josip Dimic, dninar, 42 let, jetika Dne 10. novembra: Fran Rus, posestnikov sin, 9 let, vnetje možganske mrene. — Lucija Kregar pocestnica, 49 let, rak. Dne 12. novembra : Matija Ožina, gostija, 61 let, oslabljenje srca. Dne 13. novembra: Ana Soklič, davčnega oficiiala hči, O'/, let, davica. V otroški bolnici.- Dne 13. novembra: Ivan Strukel, črevljarjev sin, 1 mes, oslabelost. iVIeteorologtCiio poročilo. VIjh.a nad morjem 306 2 m. Brada)! -.rs, m tlak T.. 6 ■: mm Stanje Cas opa-j baro-zovanja metra a. > Vegovi N,ho 14 9. zvečer j 733 0 15 7. ajatraj j 7335 . j 2. popol. 732 7 70 bL svzhod oblačno g 6 7 sr. jjvzh.j oblačno ° 8 4 al. jvzhod oblačno ö Srednja vče rajšnja temperatura 7 2"1, normale: 3 9'. IDwzi±? j3k'a "borza, dne 14 novembra 1900. Skupni državni dolg v noisfa ... 88*15 3kupni državn« dolg v mfara .... 9790 ivutrijska zlata renta ....... 11605 9845 114 95 90 35 1692 avstrijska kronska renta 4% Dgrska zlata renta 4°/8. . . ogrska kronska renta 4% . i.vst.ru-ogrske bančne --'.alriica Kreditno delnici........ 66350 London v ista iJcmžki drž. baukovc xa 100 mark S) mark.......... 30 frankov ......... itali.ianoki bankovci...... kr. cekini......... 210-65 11770 23 62 1919 90 65 1138 Odkar Kzillirli, nadoficijal južne železnice naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu ter v imenu pokojnikove soproge Klize MzllSleh. da je po Vsemogočnega volji se preselil v boljši svet nepozabni, iskreno ljubljeni oče, oziroma soprog, stari oče itd., gospod Karel Szillich vpokojeni uradnik južne železnice v Ljubljani ki je preminul danes zjutraj ob 10. uri po dolgem trpljenji, previden s sveto-tajstvi in tolažili sv. vere, v 82. L Pogreb pokojnika bode v soboto dne 17. t. m. popoludne ob 1 ,4 iz mrtvašnice pri sv. Krištofu, kamor se je preneslo truplo ranjcega. (2363) V Ljubljani, 15. novembra 1900. Mesto vsacega druzega naznanila. rs Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev ra/mm-niiie temne In Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča ■loslp ^rhar 19R4—8) načelnik Spretr^e, solidne potovalne uradnike (akwixlterj za vse zavarovalne stroke vttprejme proti vlMokl proviziji, sšasoma tudi • hIhIiio p I aro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ,,akvlxiter **" upravništvu „Slov. Naroda". (1531—31) Cas. kr. avstrijski jfe igmi žtitznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čaz Trbii. Ob 18. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthilv Avasee Solnograd; čez Klein-Reifl'D<» v S'eyr, v Liuc na Da naj via Amstetteo. — Ob 7. ari 17 ui zjutraj osobni via* v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, F> anzensfest Ljubno Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ibihm čez Amsietten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nt dt-lah in praznikih v Line — Ob 11. uri 51 m <1 . poldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthnl. Dunaj — Ob 4. uri 2 m popoldne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Ce!ov c, PrmBMBtfMtc Ljubno, čez Selzthal v Somugrad, Lend-Gastein. Z ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gen. vo, Paril čez Klein Re.fling v Stt-yr, Line, Budeievice, MarijiM vare, Heb, Pianov« vaie, Karlove vu, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prog«, t Novo mesto in v Kačerje Osobni vlaki: Ob ti. ari r>4 m zjutraj ob 1 uri 5 m popoludne, ob ti. un ••> • m zvečer. Prihod v Ljubljano jui. koL Progi iz Tr iža. Ob 5. uri Id m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten. Lipskega Prage Francovib rarov, Karlovih vmrev, H. ha. Marijini]) varov. Plana, 11 dejevic Sdnograda Linca Sttvra, Ausseea, Ljobaa Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 1. uri :• ni dopoludne os bni vlak z Dunaja via fli—tttfm. k.tr lovih varov, Heba. Mariji ih .arov, Plzna, Budejevii Solnograda, Line.?, Stevra, Pariza, Gt-neve, Cur ha, Bregenca. Inomosta Ztlla ob jezeru Lend-Gastein 1 Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. un 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak z Dan*,*, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktoimi aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Prc. . ia Norega mesta in Eotovja Osobni vlaki: Ob 8. tu i in 21 m zjutraj, ob 2. uri '¿1 m popoludne in o\ 8. nri 48 m zvečer. — Oahod iz Ljubljane drž. k V Kamnik. Ob 7. nri 28 rn zjutraj, ob 8. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prih:d v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob ti. uri 4;* m ftjatraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob ti. nri 10 m zvečer. Volilni katekizem IOO l-^crxi^do^ S kron |i 1*0 (laja „Narodna tiskarna" v Ljubjani. Trgovski pomočnik spreten prodajalec, manufakturist, sprejme se z novim letom pri (8368 Jos. Medvedu v Novem mestu. Radi družbinskih razmer proda se stara trgovina z gostilno, trafiko in žganjetočom, več praznih todov ter nad 80 raz ličnih vrtnic (Gartenrosen). Pojasnila daje Ivan Lovšin v Dolenji vasi pri Ribnici. 12360 1 Kranjske klobase iz samo prešičevega mesa, velike po 18 kr, šnnke brez kosti po 90 kr. kig., suho »«eso in slanino po 70 kr. klg., g»«- renko iz svežega prešičevega mesa po 8 klg., nasoljena suha čeva, koma', 17 kr., pošilja po postnem povzetju (22 Janko Ev. Sire v Kranj i. Polkrita, popolnoma nova in po najnovejšem sistema izdelana (2839 kočija za enega ali dva konja proda se po nizki ceni. Na željo proda se tudi še mlad in popolnoma zanesljiv Jccnj z vso opravo Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.- V najem se dajo ena kovaška, ena ključav-ničp^rska in ena kleparska delavnica. Več pove «J. J. Kant z. Rimska cesta št. 16. (23io Gospodična zmožna računstva, nemškega in sloven skega je/ika, ter z jako lepo in hitro pi savo, želi dobiti službo v kaki pisarni, naj rajši pri kakem g. odvetniku ali notarju. Ponudbe na) se pošljejo pod naslovom: ,,Pisava" poste restante Novo mesto. '• V/ v - S peci 111it vin: Pristno štajersko surovo maslo * * * * * * %a cof ima redno »veze Marol Maninšeh ßana'iska cesta. (22U6.2) 74 Doma vkuhane, jako dobre brusnice |irreiselbeei*eii) in jamčeno pristno, domačo slivovko in sadjevec priporoča tvrdka Kham & Murnik trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna. (2345—2) Vino cviček nepokvarjeno, dolenjsko • ss« to«! • • • t aosOlni .Tnolav Lesce, Gorenjsko. (2354—1) Nihalne ure z glasbo so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki in umeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena s prevoznim zabojem ismo » »siti. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, s prevoznim zabojem hhbiio 4* *?ld. 8» kr. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — Velik iluMrovan cenik o urah, verlzirah in protanih i. t. d. brezplačno in franko. Josip Spiering, Dunaj, 1977 I. Bez., Postgasse Nr. 2. 8 a Organist 2342 poučeval bi na glasovirju. Naslov: Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej), III. nadstropje, pri J. Podkrajšek. Ferian d i ese k vsem žrebanjem. Borzna naročila. 1 pozor! Jžče se sirota markerja, ki naj je po telefonu nemudoma zglasi, da se ji po namenu ustanove &roči prebitek fonda *a „štri%e". Pogoj pristna čisto^rvnost pokoljenja. (2355) Pd bee-Semite. The Gresham" I zavarovalna družba za življenje v Londonu. rilijala za Avstrijo: Filljala za OjterMko: Dunaj, L, Giselastrasse 1 Pešta,Franz-Josefspl.5,6 v hiši društva. v hiši društva. Društvena aktiva dne" 31. decembra 1899 ................kron 177,060.451-— Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 ............ „ 34,259.092-— Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja družbe -1848)......................... 383,793.888 — Med letom 1899 je društvo izpostavilo 5838 polic z glavnico........ „ 66,097.103- — Za špecijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne" 31. decembra 1899 založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—1) nom. kron 20,359.000* pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko vila nasproti »Narodnemu domu". Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične v soboto, dne 3. listopada t. I. v Prešerno vili ulicah št. 1, v Friš-ovi palači velika prodaja "blaga in sicer pride na prodaj: vel i K;* partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za baveloke ; velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar- benta meter od 15 kr. naprej; velika partija Smyrna preprog (tepiliov) vsake velikosti, kakor pre prege za pred postelje in za na stene. Preproge 2 metra široke in 3 metre dolge po 5 gld. 90 kr.; velika partija svilnatega blaga, mea tem najnovejši vzorci Taft svile meter po 95 kr.; velika partija inoilercev, približno 500 komadov iz neke konkurzne mase od 30 kr. višje. (2344—2) Vrhu tega še nekaj izvanredno ceniti partij raznega blaga, Tgsii Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati; da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugodno pril ko uporabiti, pravočasno z nakupom preskrbi. I860 P. A. F. M. rC. nETEPEVPL' Varstvena znamka. ristne ruske (2289—3) se dobivajo fvialisali renak pri tvrdkah: J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Reoknagel, Pr. Szantner, P. M. Schmitt. LODEN za obleke „ plašče ca ©j « ca — C fj> »me ouleke ° "S "o |fasllce • g > *Js*~ SUKNENEGA BLAGA Najmodernejše za moške obleke 1KHH 1 USTa-JTrečj:--t zalega raznega "bla.gra- za ZIMSKE SUKNJE Orno in modro tkano blago (Kammgarne), ševiot od 14 3.— naprej. Vzsiel strsaio-ir prosti. Oddelek; za ©\xlcra.© firme KÄSTNER & OHLER, GRADEC. V konkurzno maso Atlolfa Kopriva, trgovca v LJubljani spadajoče špecerijsko in mešano blago o priliki inventure cenjenega na 3651 K 95 v.5 proda se vsled sklepa upniškega odbora potom povpreka, in to pod sledečimi pogoji: Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost niti za množico v prodajo penuja rega blaga, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na presti ogled. Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odi.Ioni Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnin) t-jkom treh od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo pc nu I v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljene reči po plačilu kupnine osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10° 0 cenilne vrednosti kot varščino. Kupcem sc naznanja, daje konkurzno blago na žalitev« In proti zglasitvi pri upravniku mase vsak dan na vpogled razstavljeno. Dotične ponudbe je podati najpozneje tlo vštetega f. decembra lfMMI-podpisanemu oskrbniku mase. Natančna pojasnila daje podpisani. V Ljubljani, dne 10. novembra 1900. (2317—2) kot oskrbnik konkurzne mase Adolfa Koprive. ^uöjo zahuate izie&ava -p-ta-o topfo coem nama naklonjenim pa&na-nim in nepoznanim p. vi. odiematcem, &ta»ti pa tvte-¿poStovanemii ienztvu, fiatczo zahteva j tako odtoc-nostje po vocíx pxo?aja£viicaíi najine testenine. ?UCIH1«MH Žnider^ic $ Ualeneié. Btvt. cBi^ttica, v ofito-Cm 1900. (880—29) Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko in bogato zalego različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah. P^gT Za vsako uro jamčim jedno leto. ~Š£Q Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s 51etnim jamstvom FRANC ČUJDBN, urar v Ljubljani AmAfnn Najboljši in najglasnejši iznajdeni V**! Oll I 1. glasbeni aparat, kateri svira po- polnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo. Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarje. (123—88) OS §flcl.sj autouiati«-nec|s» 120 jglcl. # Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodaja!nici. # na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža. IxdftiaUÜ in »dsovutiii arednik. Joaip Nolli Lastnina in tiak -Narodu« Tiskarna'. 0012