OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 17, 1947
Domače vesti
Podr. št. 106 Sansa
Jutri, v torek 18. marca se vrši redna mesečna seja podr. št. 106 SANSa v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Naproša se članstvo in društvene zastopnike, da se pol-noštevilno udeleže.
ŠTEVILKA (NUMBER) 53
Drama "Svet brez sovraštva" iz borno podana
Snoči so podali igralci dramskega zbora "Ivan Cankar" pretresljivo dramo v treh dejanjih "Svet brez sovraštva". Vsi igralci, osem žensk in trije moški, so izbomo podali svoje vloge. Posebno so se odlikovale Olga Marn-Dunn, Josephine Mi-lavec-Levstik in Jennie Fatur.
Igra je živa slika strašnega trpljenja, skozi katerega so šli naši ljudje v času nemške okupacije v Sloveniji. Igro je spisala Mira Puc. Režiral je Joseph Skuk. Udeležba je bila dobra, okrog 700 oseb.
Progresivci obsojajo Trumanovo politiko
Odbor progresivnih državljanov v Clevelandu je povzal svoje člane, naj na svoje kongresni-ke naslovijo proteste pri Tru-manovi politiki v Grčiji in Turčiji.
Clevelandski odbor je napadal predloge Trumana za 400 milijonsko posojilo Grčiji in Turški kot "poizkus, da se svet podeli v dva tabora" in obenem obtožil Trumana, da s takšno politiko "vodi deželo v vojjj£."
Pobegli jetnik ustanovil dobičkanosno podjetje
George Mason, bivši Cleve-landčan, je pred 12 leti ušel iz zapora "London Prison Farm," spremenil svoje ime v Melvin Shane in ustanovil v Detroitu dobičkanosno podjetje, z letnimi dohodki $500,000.
Toda policija je vendar po 12 letih prišla na sled pobeglemu jetniku, ki se je sam podal iz De-troita v Akron. V Akronu se je srečal s svojim bratom, nakar je v njegovem spremstvu odpotoval z avtom nazaj v zapor.
Gov. Kim Sigler iz Michiga-na, kije podpisal ukaz za izro-čenje Masona, je izjavil, da bo priporočil oblastem v Ohiju po-mUoščenje pobelglega kaznjenca.
Shane, odnosno Mason, je leta 1932 bil obsojen na kazen zapora od 1 do 20 let, zaradi nelegalnega posedovanja orožja in eksploziva. Ko je služil svojo kazno je leta 1935 ušel iz zapora.
Shane seje povrnil v zapor oblečen kot neki konzervativni podjetnik in je bil dobro razpoložen. Izjavil je, da se vrača v zapor in da upa, da se bo vse "dobro končalo."
Za časa njegove odsotnosti bo podjetje vodil njegov upravitelj.
v glavnem in provincijskih mestih postalo neznosno.
Ljuli se zapira brez vsakih obtožb, in vsak je lahko v odsotnosti obsojen, ne da bi vedel za to.
Thoma.«!.,jft izjavil, da so otoki okrog Grčije polni političnih jetnikov. "Verujem", je rekel, "da bi vse stranke gledale na vlado, ki uničuje politično opozicijo s tem, da opozicionar je meče v pregnanstvo, z neodo-bravanjem in studom."
Nov grob
CATHERINE PATERNIE
Preminila je Catherine Pater-nie, stara 74 let. Stanovala je 1617 E. 33 St. Doma je bila IZ Markovca v Avstriji, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila je članica društva št. ^74. Tukaj zapušča soproga Ml chaela, sinova Patrick in Mi chael ml. ter hčeri P.earl in An na, vnuke in pravnuke. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Golubovega pogreb nega zavoda na E. 47 St. in Su Perior Ave. v cerkev sv. Niko la.
Angleški laborit okrcal monarhistični režim Grčije
"Španski režim v primerjanju z režimom v Grčiji izgleda kot 'Sunday School party'," je rekel
LONDON, 14. marca—Delavski poslanec T. G. Thomas, ki se je pred kratkim vrnil iz Grčije, je v parlamentu napadel vladni predlog, da se Grčiji odobri kredit v znesku $76,000,000 in da grški režim ni vreden angleške pomoči.
"Bila bi tragedija," je rekel,*
"če. bi se odobrilo to vsoto za	hnrhp
podpiranje sistema, pod kate y UViUe Ž6U1UH
rim tisti, ki so se borili proti fllle V PalCStiui nacistom, trpijo."	j	_
Španski režim, če se ga pri- JERUZALEM, i6. marca-merja s ^da„j.m reborn v Gr- p,fe,ti„,ka vlada je objavila, č,jyzsleda kot "Sunday school	preki sod v Sveti deželi
1 • • -	. ukinjen jutri opoldne, toda ta-
Thomas, ki je za časa svoie- , ^/. , , . , . .
. . . .	'	J- koj po ti vladni objavi so iz-
ga bivanja tam govcoril z vodi- ,	, , •'
f,.. ., ■	I" J I bruhnile nove borbe.
telji gerilcev in voditelji seda-	^ .
. „ v. . 1 1 J • Ekspložije m streljanja v Je-
njega režima, je rekel, da mu je __i , V
, . v. ... , 1 J , ruzalemu m predmestjin so se bivsi minister rekel, da na glav-	, % _ , , ,
^ slisala celo noč. Ena od eksplo
nih' ulicah Atene obstoja nekaj svobode, toda "če vas vidijo či-tati kak levičarski list v predmestju, vas bodo tepli."
Med gerilci je srečal učitelje, odvetnike in zdravnike, ki so
zij je uničila časnikarsko sobo judovske časnikarske agencije.
Policija je izjavila, da je to bil prvi napad na judovske ustanove in označila atentatorje za
. ,.	.... , .	"judovske teroriste." Napad se
prostovoljno zapustili svoje do- . . .
.	J ,.	pripisuje judovski organizaciji
move in se podah v planine m . ^	, ... •'
J 1 • "	Irgun Zvai Leumi In je baje od-gozdove, ker je življenje za nje „	• j , ,
v <xi«vn«rv, in	me- 8°vor na govorice, da bodo
zmerni Judje sodelovali s palestinsko vlado v borbah proti teroristom."
Petrolejske napeljave iz Iraka, ki tečejo skozi Palestino, so bile uničene na treh mestih.
Neko drugo poročilo javlja, da so štirje policaji bili ranjeni, ko je njih jeep raznesla bomba v bližini Tiberiasa.
'Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost !'*
VeČina ameriških magazinov, filmov in knjig je nemoralna, trdi katoliški škof
CHICAGO, 111. — Katoliški škof John F. Noll iz Fort Wayne, Ind., je ostro napadel ameriške magazine, knjige in filme, o katerih je rekel, da izvajajo "zlo-čest vpliv na javno moralo in pospešujejo n e d o stojnost in spolzkost."
Škof je v govoru na katoliški konferenci glede družinskega življenja ožigosal znane magazine, kot "Ladies Home Journal," "Cosmopolitan," "C o I-lier's," "McCalls" in "Parents Magazine," o katerih je rekel, da v vsaki izdaji priobčajo vsaj eno povest, ki opisuje ljubezen na splozek način.
"Naša dežela je izgubila svoj krščanski značaj,' je dejal škof, "in je v mnogih ozirih bolj pa-ganska kot pa so bili paganski narodi v starem veku."
Škof Noll je udaril po sodobni ameriški književnosti ter dejal, da večina najbolj popularnih in najbolj čitanih knjig "greši proti moralnosti in izpodkopava tako vero kot moralnost."
Tudi glede ameriškega dnevnega tiska je rekel, da je "okužen s posvetnostjo," in da se v njem slika "najbolj odporne strani človeškega obnašanja."
V tej zvezi je škof Noll opozoril, da je položaj v tem pogledu najslabši v velikih ameriških L- mestih, v katerih prebiva več katoličanov kot pa protestantov. - Baš v teh mestih se razpeča največ knjig in magazinov z nemoralno vsebino in tam se na-•- hajajo tudi največja filmska gle-L- dališča, ki prikazujejo spolzke filme.
renči govoril Rev. Patrick Mas-terson, tajnik "narodne legije za dostojnost," ki je izjavil, da ameriška družina stalno propada. Masterson je označil film "Best Years of My Life" za obsodbe vreden, ker na ugoden način obravnava vprašanje razporoke.
(Ta film je te dni dobil nagrado kot najboljši film, kar jih je bilo produciranih v Holly-woodu v minulem letu, in kot najboljši karakterni igralec je bil odlikovan igralec Frederic March, ki v filmu igra glavno vlogo.)
PREDLOG ZA PODALŠANJE RACIONIRANJA SLADKORJA
WASHINGTON, 14. marca— Senatni bančni odbor je danes odobril predlog, da se nadaljuje z racioniranjem in kontrolo sladkorja do 31. oktobra. Kontrolo sladkorja naj bi se izročilo poljedelskemu tajniku.
Predsednik odbora Jesse P. Wolcott je izjavil, da bo tozadevni predlog predložen na odobritev v senatu.
Racioniranje sladkorja se je imelo nehati koncem tekočega meseca.
"St. Patrick's Day"
Clevelandski Irci, kakor Irci širom sveta, bodo danes praznovali dan svetega Patricija, patro-na Irske, s paradami, banketi in veselicami. Pričakuje se, da bo navzlic hladnemu vremenu v paradi, ki se bo vršila danes popoldne v "down-townu," kora
AMERIŠKA POSLANIKA V GRČIJI IN TURČIJI POKLICANA DOMOV
WASHINGTON, 16. mar, —Državni department je nocoj naznanil, da sta bila ameriška ambasadorja v Grčiji in Turčiji poklicana domov v svrho posveftova-nja glede razvoja dogodkov v zvezi s priporočilom predsednika Trumana za finančno in vojaško pomoč omenjenima deželama.
Ameriški ambasador v Grčiji je Lincoln MacVeagh. v Turčiji pa Edwin C. Wilson.
Govorila bosta s predsednikom Trumanom, čim se v sredo vrne z oddiha v Floridi, in nastopila bosta tudi pred odseki za zunanje zadeve poslanske in senatne zbornice, da pojasnita zakonodaj cem položaj, radi katerega je Truman pozval kongres, da odobri finančno pomoč omenjenima deželama, z namenom, da se ustavi "prodiranje komunizma v Sredozemlju."
Herbert nastopil proti stavkarjem pri gradnji cest
Governer pravi, da imajo sicer pravico pustiti delo, da pa nimajo pravice stavkati
COLUMBUS, 14. marca—Governer Thomas J. Herbert je danes ukazal delavcem, ki so upu-sleni pri gadnji cest v južnem Ohiu, naj se do torka vrnejo na delo.
Izvršni tajnik ohijskega državnega sveta javnih uslužbencev je med tem sklical sejo lokalnih predsednikov unij AFD, da razmotriva možnosti za splošno stavko 1,400 delavcev, ki so uposleni pri delih na cestah.
Okrog 300 delavcev, katerih delo se smatra za nekvalificirano in ki pripadajo deveti diviziji, je napovedalo danes stavko. Obtožili so divizij skega inženirja, da odpušča uposlene delavce pod pretvezo, da ni denarja, potem pa na njihova mesta postavlja druge, ki jih podpirajo okrajne republikanske organizacije.
Gov. Herbert je dal "ultimatum" delavcem, naj se do torka vrnejo na delo po konferenci, ki jo je imel z uličnim direktorjem Murray D. Shafferjem. "če se do tedaj ne vrnejo na delo," je rekel governor, "bo smatrano, da so zapustili delo." Herbert je rekel, da delavci imajo pravico, da zapustijo delo, toda da on ne pripozna pravice, da lahko napovedajo stavko.
kalo nad 6,000 članov in članic V sličnem tonu je na konfe- raznih irskih društev.
POLJAKI BODO KMALU MANJ JEDLI KOT PA NEMCI
WARŠAVA, 14. marca. — Poljska vlada je danes ukazala znižanje odmerkov hrane za najmanj 4,000,000 Poljakov, da na ta način ohrani zaloge hrane v težki krizi, o kateri nekateri uradniki UNRRA-e verujejo, da bo povzročila, da bodo v kratkem času imeli Nemci večje odmerke hrane kot pa Poljaki.
Uradniki pravijo, da je Amerika edina nada za Poljake, katerih, potrebe v hrani bodo postale do prihodnje žetve zelo kritične.
Vlada je zasegla vse zaloge žita v mlinih in privatnih rokah. Prepovedala je restavracijam serviranje več kot enega koščka kruha z vsakim obrokom hrane.
Francozi na konferenci v Moskvi predlagajo razpršitev Nemcev
Revolta v Paragvaju se obrača v prilog upornikom
Glavna vojaška posadka se je pridružila revolucionar j em
BUENOS AIRES, 14. marca. — Poročila iz argentinskih obmejnih mest Posadas in Formo-sara pravijo, da se z razvojem dogodkov v paragvajski revoluciji položaj razvija v korist upornikom, katerih cilj je, da vržejo diktatorsko vlado predsednika Higinio Moringa.
Smatrajo, da bi se z emigracijo znižalo nemški vojni potencijal
MOSKVA, 15. marca—Francija je danes na seji ministrov za zunanje zadeve predlagala izselitev Nemcev iz njihove domovine, da se tako zmanjša nemški vojaški potencijal. Predlog je dal francoski zunanji minister Georges Bidault, ki je rekel, da bi zavezniki morali pod-vzeti organizirano znižanje nemškega prebivalstva potom izseljevanja Nemcev.
Bidault je rekel, da bi Fran-*-cija bila pripravljena, da pomeša Nemce iz gosto naseljenih področij Nemčije med svoje lastno prebivalstvo. Rekel je, da Francija smatra nemško prebivalstvo, ki je dosti bolj gosto
Poročevalec "United Pressa" naseljeno, kot pa prebivalstvo
poroča iz Posadasa, da se je posadka v Chaco, ki se jo smatra za odločujočo za izid revolucije, pridružila upornikom. Čete te posadke so v hitrem maršu prispele v mesto Conception, ki je v rokah upornikov, nakar je njih poveljnik polkovnik Alfredo Galeano bil imenovan za vrhovnega poveljnika vsega revolucionarnega gibanja.
Uporniška radio postaja "Glas zmage" je snoči naznanila cilje upornikov, ki so: da se vrže Mo-ringovo vlado, katero smatrajo za "nelegalno", da se ustanovi vojaško vlado, dokler se ne razpišejo volitve; da se razpišejo volitve, in da se ponovno vzpo-istavi polna svoboda za vse politične stranke in delavske unije.
Velike sile odkrile število nemških vojnih ujetnikov
NEW YORK, 14. marca. — Moskovski radio je naznanil, da Sovjetska zveza še vedno drži 890,532 nemških vojnih ujetnikov znotraj Sovjetske zveze in da jih je bilo 1,003,974 do sedaj repatriranih, t. j. vrnjenih domov v Nemčijo.
Na predlog angleškega zunanjega ministra Ernest a Be-vina, je v zvezi s konferenco ministrov za zunanje zadeve, ki se vrši v Moskvi, bilo razkrito, koliko nemških vojnih ujetnikov držijo posamezne velike sile.
Francija drži še vedno 631,-483 vojnih ujetnikov, od katerih se jih 19,601 nahaja na delu v seVerni Afriki, ostali pa so v Franciji. Anglija ima 435,295 nemških vojnih ujetnikov izven Nemčije, Zedinjene države pa 15,103 izven Nemčije in 15,873 v ameriši zoni okupacije.
V svoji radio izjavi je Molo-tov povedal, da je ameriški državni tajnik Marshall dal nekoliko značilnih opomb, tikajočih se programa demokratizacije Nemčije, in s katerimi se sovjetska delegacija strinja, toda pomen besede "demokracija" bo moral biti raztolmačen pozneje.
VEČ MU JE BILO ZA ZNAMKE KOT PA ZA 2ENU
SEATTLE, 14. marca.—Mrs Olin C. Dwyer, 19 let stara vojna nevesta iz Anglije, je vložila tožbo za razporoka od svojega moža, ki je strasten nabiralec poštnih znamk. Sodniku William J. Wilkinsu je povedala, da se je njen mož bolj zanimal za poštne znamke kot pa zanjo.
Razporoko je dobila in tako bo njen mož odslej brez skrbi zbiral svoje znamke.
sosednih držav, za vojni potencial, ki se ga lahko poveže z nemškim industrijskim potencialom.
V predlogu, ki je bil označen za "senzacijski", je Bidault pojasnil, da bi se s povrnitvijo Nemcev, ki se nahajajo v tuje-zemstvu, zvišala gostača prebivalstva na 196 na kvadratni kilometer, dočim ima Francija samo 75 prebivalcev na kvadratni kilometer. Poljska pa 62. To bi bilo 40 oseb več, kot pa jih je bilo takrat, ko je Hitler dvignil svoj krik za "življenski prostor".
Francoski zunanji minister'je predlagal, naj se takoj ustavi izgon Nemcev iz drugih držav, ki so tam živeli kot narodne manjšine.
Pričakuje se konferenco s premier jem Stalinom
Pričakuje se, da bodo ameriški državni tajnik in drugi ministri za zunanje zadeve imeli sestanek s sovjetskim premi-erjem Stalinom. Baje so republikanski senatorji v Zedinjenih državah svetovali Marshallu, naj pojasni ameriško politiko v Sredozemlju sovjetskemu voditelju.
Marshall je prečital izjavo, ti-kajočo se razmeščenih oseb (beguncev) in teritorijalno preureditev. Rekel je, da Zedinjene države dajejo polno podporo Mednarodnemu odboru za begunce in da misli, da ni potrebno, da bi se zunanji ministri v to vmešavali.
Strinjal se je z sugestijo Mo-lotova (isto kot ostali ministri), da se teritorijalne spremembe v bodočnosti vršijo samo v sporazumu z zavezniškim kontrolnim svetom.
Višinski zopet dvignil vprašanje beguncev
Zastopnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andrej Višinski je ponovno dvignil vprašanje beguncev. Izjavil je, da so Rusi poslali izven svoje zone 24,524 Angležev, pribhžno isto število Amerikancev in 314,-000 Francozov.
Obtožil je zapadne sile, da sovjetske državljane v ostalih zonah zadržujejo in izpostavljajo fašistični propagandi, ter da so sovjetski inšpektorji bili napadeni in žaljeni.
Višinski je urgiral, naj se sprejme program s sedmimi točkami, po katerem bo dobili uradniki vseh prizadetih' držav svoboden dostop v razna taborišča, da bi smeli onemogočati propagando proti katerikoli zavezniški sili, prepovedovati rekruta-cijo mož po taboriščih za straže
ali pa druge oborožene dolžnosti, postaviti taborišča v roke državljanov države, iz katere so dotični begunci, izročiti takoj vojne zločince državam, ki jih zahtevajo, in ustanoviti preiskovalno komisijo štirih velikih sil.
"Izvestija" okrcala Trumanovo politiko
MOSKVA, 14. marca.—Vladni časopis "Izvestija" je danes okrcal predloge presednika Trumana za pomoč Grčiji in Turčiji, ko je iste označil za "novo vmešavanje, ki ogroža svobodo teh dveh držav."
V uredniškem članku "Izves-tije", ki je prva reakcija sovjetskega tiska na predloge Truma-
Grčiji in Turčiji v svrho "spodbijanja komunistične nevarnosti, je med ostalim rečeno, da je besedičenje glede "ameriške odgovornosti, da se reši Grčijo in Turčijo nevarnosti tako imenovanih "totalitarnih režimov" le krinka, da se prikrijejo načrti zavojevanja."
"Hitler je tudi omenjal "bolj-ševike", ko je hotel, da si odpre vrata v zavojevanja", pravi sovjetski list.
"Zahteva po vodstvu v mednarodnih zadevah od strani Zedin jenih dižav raste vzporedno z rastočim apetitom prizadetih ameriških krogov. Toda ameriški voditelji, ki delujejo v novih zgodovinskih pogojih, pozabljajo na dejstvo, da so stare metode kolonizatorjev in starokopit-nih politikov preživele svojo dobo in so obsojene na propast. V tem leži glavna slabost Truma-nove politike."
Brutalen umor v italijanski naselbini
V nedeljo okrog 4. ure zjutraj je bil v italijanski naselbini Clevelanda, ki je bila zlasti za časa prohibicije pozorišče številnih nižinskih umorov, ustreljen 21-1 e t n i grocerijski klerk Otto Lombardo. Mladi moški se je vračal iz neke nočne restavracije na 12022 May-field Rd. in je v neposredni bližini svojega doma na 12208 Mayfield Rd. padel pod številnimi kroglami, ki so bile oči-vidno izstreljene iz samokresa poljskega izdelka, ki je bil pozneje najden v neposredni bližini. Umoru ni bil nihče priča in mladi moški, ki je bil oženj en, je bil na mestu ubit.
Policija nima nikakega pojma, kaj je bil motiv umora. Mrliški oglednik dr. Gerber poroča, da sta dve krogii zadeli Lombarda v glavo, dve v levo nogo, ena v desni bok, ena pa v desno nogo. Na levi roki se je našlo tudi rano, o kateri se sodi, da je bila zadana od krogle, ki je bila izstreljena iz puške.
STRAN 2
^ ENAKOPRAVNOST I
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PublUbied by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLUVIBLAND OZOHIO
HENDERSON 5311-12
lasued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
for One Year—(Za celo leto) ——-
For Half Year—(Za pol leta)--:-
For S Months—(Za 3 mesece) —-
UREDNIKOVA POŠTA
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko ip druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ----------
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
Owen Laitimore (O. N. A.):	f
AMERIŠKO CARSTVO
Sovjetska unija je najprej nastopala skupaj z Anglijo in Avstralijo proti ameriškemu načrtu za strategično po-verjeništvo nad pacifiškimi otoki, nato pa prevrgla svoje stališče in podprla ameriško zahtevo, češ da je popolnoma umestna, ker je Amerika doprinesla na Tihem oceanu neprimerno več kot ostali zavezniki za dosego skupne zmage.
Kot vedno kadar Sovjetska unija tako presenetljivo nastopi, je začela javnost tudi v tem slučaju razmišljati pred vsem o motivih, ki se nahajajo v ozadju tega ruskega koraka. Se vedno se nismo naučili tega, da je popolnoma odveč razmišljati o motovih, kajti ugibanje o motivih je navadno popolnoma brezplodno pri vseh problemih visoki politike. Edino pravilni postopek je ta, da ostaneš strogo pri stvarnosti in raziskuješ dejanski položaj, struje in težnje, interese in okoliščine.
Naj takoj tu omenim, da je besedilo ruskega pristanka na ameriški predlog nepovoljno, ker poudarja najbolj ne-zaželjeni del naših razlogov za poverjeništvo nad otočji Tihega oceana. Naglašanje dejstva, da je Amerika zavzela pacifiška otočja za težko ceno v krvi in denarju, je napotilo marsikoga, da pričakuje zdaj, da bodo Rusi v drugih predelih naglašali svoje lastne žrtve, ter skušali, na ta način opravičiti nekatere svojih zahtev.
Pomisleki in bojazni^ katere utegne pri manjših narodih izzvati tako dokai^tf^^nje, so najbrže velike važnosti za bodočnost. Sirom Azije in prav posebno v Kini se bodo narodi še dolgo spominjali japonske utemeljitve za vojaško okupacijo njih dežel—namreč, "žrtve v krvi in denarju." Ako bodo zdaj narodi, ki so porazili Japonsko v geslu mednarodne enakopravnosti, naglašali iste razloge, utegnejo ti narodi smatrati, da je to odmev ali pa oznanilo novega im-perijalizma.
Toda še večje važnosti kot psihologični pomisleki je zemljevid. Važnost ameriške postojanke na omenjenih man-datiranih otokih postane jasna šele ko jo primerjamo z ostalim svetom. Pomisliti je treba, da smo čuli skoro istočasno s predlogom 6 pacifiškem poverjeništvu o tem, da nameravamo prevzeti del odgovornosti Anglije v Grčiji— pri tem je osnovna misel ta, da bomo mi plačevali, Angleži pa bpdo vzdrževali svoje vojaštvo v tej deželi.
Ali sta oba dogodka povezana med seboj? Brez vsakega dvoma! To nam razodeva, kako je ameriško carstvo širilo svoje meje od dneva poraza Japonske sem. Prvi človek, ki nas je opozoril na to, da moramo to naraščanje svojega območja pravilno ocenjevati, je bil Walter. Lippmann— kar je zelo umestno, ako pomislimo na njegov delež pri širjenju ameriškega vpliva posebno v Sredozemlju. Lippmann misli, da Anglija izgublja svoje carstvo, ter da bo dobro, ako mi prevzamemo nekatere postojank, katere Angli ja opušča. Obenem pa nas opozarja na nevarnosti takega nasledstva in svari pred prevzemanjem sovraštva in opozicije, katero nam Anglija tudi prepušča v krajih, katerih ne more več nadvladati.
To je velika nevarnost, na katero bi morali pomisliti oni, ki svetujejo, da potrebuje Amerika opazovališča in oporišča proti Sovjetski uniji—na Dardanelah, v Aziji in na Pacifiku.
Napetost med nami in Veliko Britanijo polagoma narašča. Politika v Grčiji ni bila nikdar priljubljena med volivci, ki so nagnali Churchilla. Ako bomo plačevali angleško okupacijsko armado, bomo skoro privedli do tega, da bodo angleški vojaki nekakšna ameriška kolonijalna armada. To pa bo ogromno okrepilo opozicijo proti sedanji politiki delavske vlade.
Na Pacifiku pa bomo videli, da te postojanke niso v bistvu naperjene proti Sovjetski, uniji. Iz njih gledamo mnogo bolj na britanske, francoske in nizozemske koloni jalhe posesti . . .
Tudi Kina bo nekoč industrijalizirana in ne bo hotela ostati gospodarsko preveč odvisna od Amerike. Indonezijci in drugi narodi vzhodne Azije bodo postali neodvisni in do neke mere mogočni. Ali bodo smatrali, da jih ameriške postojanke na Pacifiku ščitijo ali ogrožajo? Kdo ve?
17. marca 194%
DR. FRANK J. KERN 60 LETNIK
Rodil se je 18. marca 1887. ob i majhni hribovski vasici Brezni-ca pod Lubnikom pri Škofji Loki, kot deveti in zadnji otrok kajžerja Franceta in Mine Javh roj. Dolenc.
K temu dogodku hočem podpisani povedati nekaj spominov. Ob njegovem prihodu nas je bilo 6 otrok pri hiši, najstarejši Tone je že služil pri sOsedu za hlapca,drugorojenec (tudi deček) pa je v četrtem letu umrl.
Tisto leto je bila jako zgodnja pomlad v naših krajih. Po vrtovih je bilo že vse polno po-dleskov in ključavnic, ob gozdnih obronkih so se že pokazale velikonočnice in v bolj močvirnatih krajih teloh (to so prve cvetlice, ki se pokažejo po skop-nelem snegu) "oznanjevalke pomladi".
Čez zimo smo spali večinoma vsi v eni sobi v hiši poleg majhne kamye, kjer sta spala oče in mati. Na podstrešju je bila ena postelja za odrasla dekleta, drugi pa smo ležali na peči, za pečjo ali pa na klopah okoli peči. V poletju pa smo šli na hlev v seno. Med hišnim poslopjem in hlevom je stala majhna zgradba, svinjak. Ne spominjam se, da bi bili pri nas kedaj redili prašiče, ker zato ni bilo hrane, torej je bil svinjak večinoma prazen.
Tisto leto je 18. marc padel na petek in, kot že omenjeno, je bil jako vroč, pomladanski dan.
Takrat sem bil star osem let in štiri dni, brat Gašper pa je bil štiri leta starejši od mene. Tisti dan nama je mati rekla: "Sedaj ko je že tako toplo zunaj si naredita ležišče v svinjaku. Počistita ga pajčevine in si nanosita praprati iz steljnaka jaz pa vama ^om dala rjuho."
Tako sva z Gašperjem dobro osnažila svinjak, nanosila praprati in jo na debelo razgrnila po tleh.
Dasi sem bil star le osem let se mi zdi, da nisem opazil na materi nobenih sprememb, šele pozneje sem dobil privid, da je bila bolj široka čez ledja. Jaz sem takrat še vedno verjel, kot so to pravili, da otroke prinaša Kočevarca (babica v škofji Loki), katere baje pobere iz sore (vode, ki teče skozi Lokev).
Večerja pri nas je bila po navadi pozno; po zimi malo prej kot pa poleti. Tisti dan ko smo po navadi večerjali vsi iz ene sklede, je mati naenkrat odložila žlico, vstala in rekla, da se ne počuti dobro. Odšla je v svojo sobo, oče pa, ki je seveda vedel kaj to pomeni, nam je rekel, da bomo nocoj molili samo angelovo češčenje in potem pa se podali spat. In tako smo se porazgubili, dekleta na podstrešje, midva z Gašperjem pa v svinjak. Sedaj se mi dozdeva, da je Gašper že nekaj več vedel o temu kako prihajajo otroci na svet.
Ko se zjutraj zbudiva in od-preva vrata sva bila zelo osup-.liena, ko sva videla, da je dvo-r'š'e prekrito z debelo naslago rncga. Bosa sva gazila v hišo. Starejša sestra stara okrog 15 let je že bila v voži pred peč j in nama je takoj povedala, di smo dobili pobiča.
Ko sva prišla v sobo sva takoj zasl šila otrokovo kričanje iz sobe, kjer je soseda, ki je obenem opravljala posel babice, povijala novega zemljana. Kmalu zatem je prišel tudi krstni boter, močan mož v visokih škornja h in Irhastih hlačah. Malo zatem je soseda, ki je bila tudi botra, prinesla iz sobe "štru-čo". Vprašala sta očeta, kaj za eno ime mu bodo dali? Navada v naših hribih je bila, da se je pogledalo v pratko in izbralo ime svetnika ali pa svetnice, ki je bilo najbližje rojstnemu dnevu otroka.
"Ja," reče oče, "danes je sveti Jožef, pa Jožeta že imamo.
Franceta tega pa se ni pri hiši, pa naj bo Francek."
In tako je tudi ostalo. Boter je vzel "štruco" pod ramo in šla sta iz hiše. Nesla sta mladega pagana v Škof jo Loko, kjer so ga v kratkem spremenili v kristjana.
Seveda sem z ponosom raz-nesel to novico sosedom po vasi. Pri nas je navada, da krstni botri prinesejo čez dva ali pa tri tedna "pogačo" v hišo ro-jenca. (Pogača je narejena iz pšenice in jajc). To po navadi opravi dekle bolj premožnih kmetov, če pa ni dekle, pa tudi botra sama, ali pa katera od odraslih hčer#.
Tudi pri nas se je neko nedeljo cvrlo in pripravljalo na ta dogodek. Ženskam, ki prinesejo pogačo v jerbasih na glavi, se postreže z zakusko, ali pa kot mi pravimo z "malico". Mi otroci smo kar nestrpno čakali kedaj bodo prišle in ko smo jih res zagledali skozi okno smo začeli kričati: "že gredo, že gredo ... "
Bilo je okrog 3 ure popoldan. Ženske, praznično oblečene, z belimi predpasniki, na glavi pa svitek z jerbasom so prišle pred vrata, kjer jim je mati takoj pomagala sneti jerbase z glave, kajti bili so zelo težki (menda je bil notri cel mernik pšenice, in kakšnih ducat ali pa dva jajc.)
Vsedle so se za belo javorje-vo mizo in mati je začela nositi iz veže razna jedila; bile so po-hane šnite, flancati in tako naprej. Vse je bilo cvrto na maslu tako, da je prav dobro dišalo. Nam otrokom so se kar sline cedile, ko smo ležali na visoki peči in gledali dol na mizo, če bo tudi za, nas kaj ostalo. Tudi oče in mati eta sedela z njimi. Za pijačo je mati pripravila nekaj izrednega, kar se pr-i naši hiši ni nikoli kuhalo. To je bila kava. Pri nas so poleg črnega kruha bila glavna jedila ajdov sok, medla ričet, krompir in sniojke. Namesto škodljive kave smo jedli sirotko (ta se naredi, če se kuha že malo ski-sano mleko. Ni posebno okusno, toda mislim, da jako dobro vpliva pri pj-ebavi. Materi sem še danes hvaležen za-to.)
In sedaj je nastalo vrašanje, kdo bo varoval in pestoval tega našeka pobička? Starejše sestre sta že pomagale na njivah, Gašper pa je bil že prestar za ta posel. Bil je že dober za koš da je nosil krmo za krave in gnoj na njive. Dve sestrici sta bile ena pet, druga pa tri leta stare. Tako sem jaz največ pazil na našega Francka, vsaj prvo leto.
Pozno v jeseni tistega leta so me poslali v šolo v Škofjo Loko. Bil sem. prvi iz naše hiše, da sem pohajal v šolo in v celi vasi je bil samo eden sin premožnega soseda, ki je končal dva razreda.
Za naše kraje, namreč, takrat še ni bilo šolske obveznosti in -.icer zaradi oddaljenosti. Vendar pa so se dobili starejši ljudje, ki so znali čitati. Med njimi je bila tudi moja mati, pa tudi jaz lem znal čitati še predno sem videl'kakrmo šolo. Seveda je bilo Ifž vno hoditi eno uro hoc> v Loko in toliko spet domov. Po %inii je bilo dostikrat bresti sneg do kolena in čez.
To ko sem končal dva razreda potem pa mi je mati dobila stanovanje v mestu in preskrbski nekaj hrane pri kapucinih, kjer sem bil ministrant.
Bilo je nekako ob letu v pred-pustu, ko se največ možijo in ženijo v naš h krajih. Tako se je zgodilo, da se je hči najbližjega soseda, gruntarskega kmeta omožila. Napravili so veliko svatbo, ki je trajala dva dni. Za kuharico so dobili žensko iz Škofje Lok?;. Bila je to ženski, ki je imela dojenčka in ga je (Dalju na 3. strani)
Vasilj Grossman:
Nacistična klavnica v Trehlinki
(Iz ruščine prevel: J. Kaučič.)
(Nadaljevanje )
Ravno tako so nam znana mnoga imena teh živali v človeški podobi. Poznamo taboriščnega komandanta, holandske-ga Nemca, Van Eipen-a, krvoločnega sadista in strastnega ljubitelja konj; poznamo čokatega in medvedu podobnega ge-stapovca Stupfe-ja, ki je vselej pokal od smeha, kadar je ubijal otroke in kateremu so jetniki rekli "Stari hudič"; poznamo tudi našega ruskega Nemca iz Oddese, kateri si je nadel lepo-doneče rusko ime 8 vider ski j, ki je nekoč v 10 minutah s kladivom ubil 10 otrok, katere je taboriščna komisija spoznala za "fizično nesposobne", t. j. za delo; poznamo tudi pruskega junkerja Preife-ja, ki se je ob večerih zabaval s tem, da je sedeč na verandi streljal po vrača jočih se jetnikov in po navadi ubil od 30 do 40 jetnikov. Poznamo še mnogo drugih, ki so si vsi več ali manj podobni in vzelo bi preveč prostora, če bi hoteli navajati vsa njihova imena. Mnogi izmed teh zločincev so prišli v naše roke, še večjemu Itevilu pa se je posrečilo pobegniti in uiti roki pravice.
Vsi ti pokvarjeni zločinci, ki so se šteli za nekakšne "nad-lju- j di", niso imeli v sebi prav nič! Moveškega. Prav vse—njihovi j pokvarjeni možgani, banditsko j obnašanje, ubijanje ljudi za zabavo in strast do pošastnih in neumestnih šal—prav vse je spominjalo človeka na pijane nemške "bursche", ki plešejo in pojejo sentimentalne pesmi sredi potokov prelite človeške krvi. Zdeli so se, kakor strašni pred-potopni reptili, kateri so se razvili tekom stoletij iz nemškega tradicijonalnega šovinizma, sovražeč vse,, kar je živega. Ti pokvarjeni zločinci so bili trdno prepričani, da je nemška znanost in kultura višja, kakor pa j ostalih narodov.	i
Takšno življenje in red je bil' v treblinskem taborišču št. 1, v; katerem je poginilo stotisoče j nedolžnih žrtev. Razsoden člo- j vek bi si mislil, da ni ničesar, več strašnejšega na svetu. Toda tisti, ki so se mučili in potili v taborišču št. 1, so dobro vedeli, da je še nekaj, stokrat strašnejšega, kakor pa pekel, v katerem so se sami nahajali.
Tri kilometre od "delavskega" taborišča so Nemci spomla-
di leta 1942 začeli z gradbo novega taborišča za "Jude". V tem taborišču Nemci niso ničesar zgradili za človeško bivanje. Tukaj ni bilo nobenih stanovanjskih barak ali kuhinj, zgrajena so bila samo velikanska skladišča in plinske celice. Him-ler je strogo naročil, da mora to zadnje taborišče ostati v največji tajnosti pred javnostjo. Nihče se ni smel približati taborišču v razdalji dveh kilometrov, izvzeti niso bili niti nemški vojaki in drugi uradniki. Straža je imela ukaz ustreliti brez opozorila vsakogar, kdor bi hote ali ne hote prekoračil to demarkacijsko črto.
V to človeško klavnico, ki je bila zgrajena po konvejernem sistemu, so vozili žrtve v zapečatenih vagonih, brez hrane in vode. V največ slučajih ljudje sploh niso vedeli kam so poslani in kaj jih čaka na koncu vožnje. Tudi straže, ki so spremljale vlake z žrtvami, niso smele prestopiti demarkacijske črte. Stražo vlakov z žrtvami so pre-vzemah na postaji Treblinka gestapovci iz taborišča, ki so odvažali žrtve v klavnico po naprej zasnovanih načrtih. Večina vlakov je sestojala iz 60 vagonov in na vsakem vagonu je bilo zapisano 180 ali 200, kolikor je pač bilo žrtev v dotičnem vagonu. Med glavno postajo in klavnico, se je nahajalo v gozdu malo križišče, kjer se je vlak z žrtvami ustavljal. Od tu dalje so pošiljali v klavnico samo po 20 vagonov na enkrat, in ko so bili ti izpraznjeni in na poti v plinske celice, je komandant poklical nadaljnih 20 vagonov z žrtvami i. t. d. Ko je bil celi vlak izpraznjen, pa so poklicali iz postaje v Treblinki drugi vlak in cela procedura se je začela iznova. Tako se je vršilo dan za dnem, mesec za mesecem tekom celih 13 mesecev obstoja treblinske klavnice.
Vlaki z na smrt obsojenimi žrtvami so prihajali od vseh štirih strani Evrope, toda največ jih je prihajalo iz Poljskih, Beloruskih in Ukrajinskih mest. Sem in tam so prihajali vlaki z žrtvami tudi iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Romunije. Večina, žrtev so bili Judje in Slovani, potem cigani in ljudje raznih narodnosti.
Celih trinajst mesecev so prihajali vlaki z žrtvami v treblin-
ske konvejerno klavnico. Poljski železničarji, ki so bili prisiljeni delati za naciste, kakor tudi mnogi drugi ljudje, so vodili podrobno statistiko o prihajajočih vlakih z žrtvami v Treblinko. Kmet Kazimir Skaržinskij, kmetija katerega se nahaja v neposredni bližini proge Varšava^ Vilno, nam je povedal, da je dnevno prihajalo po šest vlakov z žrtvami, in da tekom trinajstih mesecev ni bilo niti enega dne, da ne bi bila prišla po dva do tri vlaka z žrtvami, če po-mishmo, da ie Varšavska železnica le ena izmed štirih železniških prog, ki prihajajo v Treblinko, moramo nehote pomisliti: Koliko človeških žrtev je bilo tukaj? Ravno isto nam je povedal železniški delavec Luci-jan Cukova, ki je bil zaposlen na lokalni progi z glavne postaje do taborišča. Cukova je dejal, da je od 15. julija 1942, pa do avgusta meseca 1943, ko je bil tam zaposlen, prišlo povprečno tri vlake na dan z žrtvami. In podobnih dokazov smo zbrali na ducate. Pa četudi število vlakov zmanjšamo v dvakrat, nam še vedno račun pokaže, da je prišlo v treblinsko klavnico preko tri milijone žrtev.
Kje so nemške živali nastanile vse te milijonske mase ljudi, katere so pripeljali sem? Cela klavnica, s skladišči, plinskimi celicami in gestapovskimi stanovanji je merila samo 780 X 600 kvadratnih metrov. Zato s polno pravico vprašamo: Kje so zdaj tiste milijonske mase, sem pripeljanih ljudi, katere bi mogle sestaviti prebivalstvo kakšne male evropske države, ali enega izmed glavnih svetovnih mest? Železniški uslužbenci in mnoge druge priče so pod prisego potrdile, da so vlaki iz klavnice vedno odhajali nazaj prazni, ali pa naloženi s peskom.
(Dalje prihodnjič) ,
cesiigko prebivalstvo povojni
Kljub vojni in njenim nevarnostim se stanje goriškega prebivalstva ni mnogo spremenilo od stanja pred vojno. Ob koncu leta 1945 je štela goriška občina skoraj 48,000 prebivalcev. V tem letu je bilo 589 rojstev in 1224 primerov smrti. Ob začetku letošnjega novega leta smo imeli v Gorici stalno naseljenih 47 tisoč 917 ljudi. V preteklem letu je bilo 867 rojstev in 685 primerov smrti, kar je znatno zboljšanje v primeri z letom 1945, ko je bilo število smrti večje kot število rojstev. V preteklem letu se je poročilo 417 parov, 75 od teh z Amerikanci in 7 z jugoslovanskimi državljani.
Govorniki na shodu v New York City, na katerem so bila podana poročila o Vseslovanskem kongresu v Belgradu. Od leve proti desni strani so: Michael Tkach, urednik ukrajinskega dnevnika "Daily News" in delegat na Vseslovanskem kongresu v Belgradu; George Pirinsky, ekzekutivni tajnik ASC; Joyce Borden—Balokovič, ki se je nahajala veČ kot dva meseca v Jugoslaviji in njen soprog Zlatko Balokovič. Govornik je Steve Krall, tajnik N. Y. Slovanskega kongresa in predsednik shoda.
17. marca 194%
ENAKOPRAVNOST ^
N. S.:
ŽENA, MOJSTER V TOVARNI
v tovarni za bombažno indu-sLrijo v Zagrebu sta dve delavki dosegli mesto mojstra. To nam dokazuje veliko spremembo, ki se je izvršila danes v življenju delavke.
Ne samo da bi v stari Jugoslaviji tega nikdar ne dosegle, temveč so ji za isto delo dajali manj plače kakor moškemu.
Zakon v novi Jugoslaviji ni dal ženi samo te pravice, da dobiva za isto delo enako plačo, temveč je dosegla tudi pravico do vseh položajev kakor moški, če je po svojem znanju za to sposobna.
Na Hrvatskem sta dve ženi kmalu po osvoboditvi postali namestnici mojstrov v tovarni za bombažno industrijo v Zagrebu.
Prva je Anka Dekanič. Rodila se je Modrušu pri Ogulinu 1912 leta. Starši so bili revni kmetje. Življenje je bilo težko, mati je poleg nje rodila še devet otrok. Ostalo jih je pri življenju osem in te je bilo treba preživeti in postaviti na lastne noge. V zgodnji mladosti je Anka spoznala, kaj je vojn,a, ker so odšil na fronto oče in starejši bratje.
Ko je skončala osnovno šolo, ji je umrla mati, 1921 leta se je vrnil starejši brat iz Rusije, ujetnik iz časa svetovne vojne. Z zanimanjem je poslušala deklica Anka pripovedovanje svojega brata, ki jim je zvečer tiho pravil o veliki, revoluciji, o borbi delavcev za boljše življenje. Deklica Anka si je zapomnila bratove besede o veliki, krasni deželi, kjer delovne roke gradijo nov svet, v katerem bo vsakemu delovnemu človeku dobro in lepo.
Nikdar ni zamrla v njenem srcu podoba te dežele, v kateri se gradi svet pravice in enakosti, kjer je žena enakopravna z moškim in kjer skupno z njim sodeluje v graditvi boljše bodočnosti.
Leta 1928 je stopila kot delavka v tekstilno tovarno v Dugi Resi. Vsako soboto je prejela 81 dinarjev. Kljub tej majhni' plači je bila ponosna, saj je postala delavka! Delala je marljivo, z ljubeznijo, z eno samo željo, naučiti se čim več. Ostro oko preddelavca je opazilo njene sposobnosti in njeno veliko ljubezen do dela. Zaupali so ji vedno težje delo in vedno več ga je bilo. Ona pa se je trudila, da dela čim bolje in čim vgč.
Toda naj se je še tako trudila, življenje ni bilo niti lažje, niti boljše!
Anko so zapazile tudi starejše delavke, Ana Padežan, Julka in Jela Rendulič in druge. Začelo so Anko poučevati. Ko jih je poslušala, se je živo spomnila batovih besed in postajalo ji je vsak dan jasneje, da se je treba združiti, da je treba uporabiti vse sile za borbo proti izkoriščevalcem in zgraditi življenje na novih temeljih.
Leta 1931 je prešla v veliko tekstilno tovarno Herman Polak in sinovi (danes tovarna za bombažno industrijo v Zagrebu).
1-
Takoj se je povezala z delavci, ki so mislili tako kot ona, in marljivo je delala v organizaciji Iruženih delavskih sindikatov. Vsak dan je postajalo Anki bolj jasno, da borba delavcev ni niti lahka, niti enostavna, ker jim preti nevarnost od vseh strani. Moč delavcev je v enotnosti in zato bi jo izkoriščevalci radi razbili. Osnovala se je Hrvatska zveza delavcev, za njo pa je stal Maček, ki so ga podpirali lastniki tovarn in drugi izkoriščevalci delavcev.
Začela se je težka in podtalna borba. Delavci so sledili tovariš sici Maci Gržetič, ki jim je bila vzor odločnosti in borbenosti. 1935 leta so začeli z velikim štrajkom. Maca je vodila in vzpodbujala vse ostale, toda kljub vsej odpornosti je bila borba brezuspešna. Štrajk je bil udušen zaradi izdaje mačkov-cev, ki jim je stal na čelu Flori-jan Horvat.
Leto 1941. Smrt in taborišča so pobrala najboljše tovariše in tovarišice. Toda ni jim uspelo, da bi pobili vse. Zapokale so partizanske puške, srca so se od radosti vznemirila, Anka Podežan, Julka in Jela Rendulič so odšle v borbo, od koder se niso več vrnile.
Anka je odšla iz tovarne, kjer so jo vsi poznali: treba se je bilo skriti pred ljudmi, treba je bilo delati za tovariše v gozdovih. Potiebovali so toliko stvari. . . zdravil, obvez, papirja, tiskarskih strojev, obvestil. . . Anka je tekala iz enega konca Zagreba na drugega, se šepetaje raz-govarjala s tovarišicami, zbirala, skrivala, prenašala. Iz Zagreba je v Gornje Jelensko nosila v vreči s koruzo revolver, v nedrih pa zdravila. Pomagala ji je Ostič ^telija, žena tramvajskega sprevodnika z Nove ceste. Nekoč sta si Marija in Anka naložili v nedra municijo. Ko sta šli mimo mitnice na Černomercu, da na dogovorjenem mestu oddata tovarišu svoje breme, jih ustavi ustaš. Pomolili sta mu pod nos 20,000'kun in ustašu se nista več zdeli nevarni, ko je dobil denaf. Takrat je morala Anka prekiniti z delom v Zagrebu. Odšla je med moslavske partizane.
Zdaj je Anka spet v tovarni, v kateri ni več izkoriščevalcev, katere lastnik je ljudstvo. Min^ la jfc grda preteklost. Začelo se je novo življenje, v katerem delo pomeni srečo. Delavec ni več izkoriščan in ponižan. Anka ima eno edino željo: delati čim več, čim boljše, ker delamo za sebe; zato pokažimo__vse, kar znamo in moremo. Delavki in delavcu so odpfta vrata, nauči se lahko vsega, kar si želi.
Anka je stara 34 let. Za njo je 15 let težkega življenja in dela, toda ona je srečna in vesela, ona zna ceniti novo življenje, ona ve, koliko najboljših ljudi je padlo, da mi, ki smo ostali, lahko tekmujemo v tem, kdo bo delaj bolje, kdo bo svojemu ljudstvu največ dal.
V isti tovarni, v kateri je do živela toliko bridkih dni, je Anka
prva žena na Hrvatskem, ki je postala podmojster. Rekla nam je:
"Ljubim svoje delo in želim, da se učim in napredujem še bolj. Sprejeli so me v obrtno tekstilno šolo. Dobro se bom učila, da bom nekoč res postala mojster svoje stroke, da bom s svojim delom lahko dokazala ljubezen do svoje domovine."
In kdo je druga tovarišica, ki nadomešča mojstra?
Ana Lončarič.
Kakšno je njeno življenje? Ali je bila njena pot do tega poklica težka in dolga?
Ne. Ana Lončarič je stara 17 let. Njena mati je delavka v isti tovarni. Začela je delati pred tremi leti. Zelo rada dela, spretna je, marljiva; želi, da bi se naučila delati še bolje in še hitreje.
Nekega dne so ji starejši delavci rekli:
"Ti delaš tako dobro, da bi mogla nadomestiti mojstra."
Ana je prišla v zadrego. "To je vendar moško delo in ne žensko."
"Ali pa ne bi želela opravljati tega poslat"
"Kako ne," se je začudila Ana. Bila je tako srečna, kadar so ji dali možnost, da se česa nauči, tako zelo se je veselila vsakega uspeha! To bi jim tudi rada odgovorila, toda v besedah je bolj nespretna kakor v delu. Ona dela na 14 avtomatskih strojih, visoko zvišuje normo, postala je podmojster in čeprav je stara komaj 17 let, so njene sposobnosti opazili starejši delavci.
Danes sedita druga poleg druge v tekstilni šoli za mojstre in se mailjivo učita Anka Dekanič in mlada Ana Lončarič Učita se 7, enako vestnostjo. Njun razvoj nič in nihče ne ovira, kajti oni dve živita v Novi Jugoslo-viji.
("Slovenski Poročevalec")
TRUMANOVA HČERKA V PRVEM NASTOPU KOT KONCERTNA PEVKA
DETROIT, 16. marca—Nocoj je imela prvi nastop' kot profesionalna koncertna pevka 23-letna Margaret Truman, hčerka predsednika Zed. držav, kije pela za radio oddajo z Detroitskim simfoničnim orkestrom.
Miss Truman, ki se je učila petja od mladih let, je zapela tri točke. Kritiki in prijatelji so ji po nastopu čestitali na njenem prednašanju, in ona sama je rekla, da ni bila med nastopom "niti najmanj nervozna."
Miss Truman je koloraturo sopran. Nastopiti je imela že pro-šlo nedeljo, ampak ijastop je bil takrat odjožen, ker seje pevka prehladila. Koncert je bil oddajan po omrežju, ki ima kakih 15 milijonov poslušalcev, toda v dvorani, kjer se je program vršil, ni bilo poslušalcev.
1,036 oseb ubitih v
nemirih v indiji
LAHORE, Indija, 14. marca— Vlada Pun j aba je danes naznanila, da je 1,03G oseb bilo ubitih in 1,110 težko poškodovanih v nemirih, ki so izbruhnili v Punjabu;
EN MILIJON OVAC JE POGINILO V ANGLIJI OD MRAZA
LONDON, 16. marca—Ze itak težki položaj Anglije je bil nocoj še bolj povečan, ko je deželo udaril atlantski vihar in se je na njo spustila nevihta.
Nevihta je odnašala dimnike in med vojno na hitro zgrajene hiše so se kar sesule. Ameriški parnik "Ernie Pyle," ki je prinašal v Anglijo več kot 1,000 beguncev, se je moral radi hudega viharja, ki je divjal z brzino 77 milj na uro, vrniti v pristanišče.
Ta najhujša zima, zadnjih 66 let je povzročila Angliji velikansko škodo. Kmetje računajo; daje visokih predelih poginilo najmanj en milijon ovac zaradi vremenskih neprilik. Ovčarji so se na skijih morali boriti proti lačnim vranam, ki so napadale brezpomočne ovce na zmrznjenem snegu.
FRANCOSKI ADMIRAL ROBERT OBSOJEN
VERSAILLES, 14. marcst* — Podadmiral Georges Robert, star 72 let, ki za časa okupacije Francije ni hotel izročiti francoskih bojnih ladij v vodah zapadne Indije Zedinjenim državam, je bil obsojen na 8 let zapora s prisilnim delom zaradi kolaboracije z lutkarsko francosko vlado v Vichy ju.
PAPEŽ EDEN KANDIDATOV ZA NOBELOVO NAGRADO
OSLO, Norveška 14. marca. - Papež Pij XII in indijski voditelj Mahatma Gandhi sta tudi med kapdidati za letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Kdo predlaga papeža, ki je v zadnjem času imel več "borbenih govorov", za to največjo mirovno odlikovanje, poročilo ne pove.
dosmrtni zapor za mladoletnega morilca
ROCKVILLE, Md., 14. marca ■Bobby Snyder, star 14 let, ki je ubil svoje starše in sestro, je bil spoznan za krivega umora prvega reda in porota je priporočila, naj se ga obsodi na kazen dosmrtnega zapora.
AMERIŠKA LETALA MEČEJO BOMBE NA YENAN
SAN FRANCISCO, 14. marca. — Radio postaja kitajskih komunistov trdi, da so kitajske nacionalistične sile bombardirale prestolnico kitajskih komunistov Yenan s pomočjo letal, ki so bila izdelana v Zedinjenih državah.
grški monarhisti bodo sodelovali s trumanom
WASHINGTON, 14. marca— Iz Bele hiše so javili, daje pred sednik Truman dobil zagotovila od grške monarhistične vlade, da bodo grški uradniki "sodelovali z Zedinjenimi državami v naporih, da se v Grčiji vzposta vi mir in varnost."



K^8%< .:V'% :

1
Akron, O. — Dne 7.- marca je nenadoma umrl Peter Makaro-witz, član in podpredsednik društva 535 SNPJ. Rodom je bil Ukrajniec, toda je bil rad med Slovenci. Pred 19 leti se je z družino preselil semkaj iz Law-renca, Pa. Zapušča ženo in odrasle otroke.
la v pozni noči storiti eno uro hoda do Lokev, da »e je znebila hudega pritiska. Drugi dan pa je prinesla s seboj tudi otroka.
To so bili glavni dogodki, kar se tiče našega jubilanta za časa mojega bivanja v domači vasi. Kot že omenjeno, sem koncem drugega leta stanoval v Loki in zelo redko prihajal v domačo vas.
Po končanju štirih razredov šole sem se podal na Bled, se izučil za mizarja in šel dalje po svetu.
Mislim da je bilo leta 1904 ko sem šel iz Innsbrucka za Velikonočne praznike na obisk v domovino. Takrat smo se sestali v Breznici mati, brat France, tri sestre, svakinja in njen brat vojak, ki je bil na dopustu. Oče je umrl že leta 1898. Tone je bil mizar na Bledu, starejša hčerka pa je bila pri uršulinkah v škofji Loki. Gašper pa je šel v Ameriko.
France je takrat študiral na gimnaziji v Ljubljani, sestre so pa služile pri bližnjih ljudeh.
Sprožil sem misel, da bi se šli slikat v Loko in res smo šli. To je bilo prvo slikanje naše matere in mislim, da tudi za vse tri sestre. Ko so prazniki minuli, smo se razšli. Jaz sem odšel nazaj v Tirole, France y Ljubljano, sestre na svoje službe. Doma sta ostale samo mati in sina ha, Gašperjeva žena. S Francetom sva se zopet sešla leta 1908 v Pittsburghu, Pa. Na svečnico leta 1909 sem pa tudi jaz prišel v Cleveland, kjer je brat že pohajal na univerzo in študiral medicino. Jaz sem pa ostal pri moji mizarski stroki.
Vse drugo o njegovem študiran ju in udejstvovanju v javnem življenju za časa bivanja v Ameriki je Dr. F. J. Kem sam objavil v svojih "Spominih" leta 1933 v sobotni prilogi cleve-landske "Ameriške Domovine" in pozneje v knjižici, ki je bila tiskana v Ljubljani leta 1937 pod naslovom "Spomini" in sicer ob priliki nj^ove tridesetletnice prihoda v Ameriko. Ta knjiga se dobi tudi v Cleveland Public Library.
O knjigi je poročal Ljubljanski zvon, letnik 57 od 11. dec. leta 1947. Književna poročila: Jauh — Kern Frank: "Spomini."
J. Karlin je pisal zelo laskavo o tej knjižici, katero je avtor sam založil, in ki je bila tiskana v tiskarni Merkur na 110 strani. Označuje jo za ^'memo-arsko literaturo".
Tu naj navedem samo nekaj malega, kar se v knjižici ne dobi:
"Alf se mu je res posrečilo biti natančen in objektiven ter pravičen posameznim osebam in skupinam, o tem poročevalec iz stare domovine ne more soditi.
"Vsekakor pa je zanimiva in značilna avtorjeva časti vredna izpoved:
"V prepričanju, da bo dobro za narod, sem večkrat napravil napake, ki so končno po mojem sedanjem prepričanju včasih škodovale. Lahko pa rečem, da je pri temu grešil moj razum, ne moje srce ..."
Stem tudi jaz zaključim ta spis. Tebi jubilantu pa želim in kličem ob tem udogodku:
"Zdravstvuj' še na mnoga leta sebi — kakor drugim!
BUY YOUR
iXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
PROTECT YOUR FUTURE
SECURI
v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	aprila, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v avditoriju Slovenskega narodnega
doma na St. Clair Ave.
13.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	aprila, sobota. — Loška Dolina — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	aprila, nedelja. — Zarja — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. aprila, nedelja. — Opereta pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25.	aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	aprila, nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju. Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, petek. — G. J. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ
!
Urednikova pošta
Pogled na shod, ki se je vršil v New York City v Jugoslovansko-ameri-škem domu, na katerem so bila podana poročila o Vseslovanskem kongresu, ki se je vršil v Belgradu.	,
(Nadaljevanje z 2. strani)
pustila doma. Zvečer pa jo je začelo silno tiščati v nedrih in je vprešala kmetico, če je v vasi kakšen dojenček. Seveda, sosedje so jo pripeljali k nam. Govorila je z materjo in ker je bil naš Franeek kot letnik še vedno na prsih, ji je mati rekla naj kar poizkusi. Žena se je vsedla pri peči na klop in ko ji je mati prinesla našega pobočka, ga je vzela v naročje. Žena je odpela polne nedri in mu ponujala prsi, pa ni šlo. Ni maral in ni maral. Pričel se je dreti na ' vso moč tako, da je žena mora-
Joseph Jauch.
Društveni koledar
22. marca, sobota. — Croatian Pioneers št. .663 CFU — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29. marca, sobota. — Progresivne Slovenke krožek št. 2 — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. aprila, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Reclier Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne.
6. aprila* nedelja. — Društvo Spartans št. 576 SNPJ — ples
^ i X ...

—	pl«B v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4. maja, nedelja. — Croaliao Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave,
9.	maja, petek. — Veteran# oC W, War No. 2 post 25 ^ plM v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.	^
10.	maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	maja, nedelja--Zbor Abra-
ševič — koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3-6. maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.	^
17.	maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	m»ja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	maja, sobota. — Društvo Sv. Katarine št. 29 ZSZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	maja, nedelja. — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
' im
MEU/^ tWj
[Ah!
\ I Ivfj #
v M A ' \j
h % )
t |®f ^

Tlie bcaucv of
lady Fadiion Shoes
wilt tluill you
Zastopniki
^^Enakopravnosti ★
Za eL clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
•k
Za collinoodeko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
yy
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je' okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik iz-vriil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam m treba Imeti določenega dogovora.
Kjegov iiaglov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. €2nd St.; vhod sajno na £. 62 SI.
Urad je odprt od 9.30 zj. do \ 8. zv.
T«l.: EN 5019

Wc carry aji width« ttom AA to ESE, jazes |1
from 4 to 10 low and -I
|l
high heels.	if
i' Tty on a pair of our
SHOE STORE

'. Clair Ave.
dina's Shoppe
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JohnObls^ka
1146 East 61 Street HE 2730
STRAN 3
ENAKOPRAVNOST
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
'	ROMAN SOSESKE
Spisan'lela 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti . . .
Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so pove-šale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedo-vati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju.
Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati,, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil, ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena sgoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega, dekleta, ;; ki življenja še ni spoznalo. Za-i bevka je osupnila, v glavo ji je ; šinil strah, kaj bodo. rekle spo-vedanke za njo,: če bo dolgo . ostala v spovednici, dlje kot . Pernjica. Bila je tako iznenade-na, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke:
"Zabevka, spovednica je prazna ... "
Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločnost, da opravi resno življensko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je
izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost.
"Še kaj . . .?" je zaslišala izza rešetke.
"Ne, vem ..." ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo. Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale. Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gre-doč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s ske-lečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnjivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pemjico. Ta se pa nič ne zmeni, si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna.
Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in zečelo se je obhajan je. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delil kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se pota-ji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sra:mo-to jo je gnal k.oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da hi dobila odveze, da je ni' dobila zaradi tega . . . Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu.
Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega
greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamni-ške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala,, da je bolj ali manj lahkotno živela , svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami.
Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na leci jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je - videla tisti obiaz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo se večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril 6 utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Go voril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo . . .
Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo solnce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbi-tost in obup.
Zabevka se je popolnoma raz dvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj ve likega, lepega. Namesto tega pa 'je dejal:
"Vidiš, Neža, kako i lepo vreme imamo danes ..."
Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je Se odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je pričel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi-
Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko' se ji je hotel mož približati bog ve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom;
"Lepo te prosim, pusti me, Jaz nisem čista ..."
Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj:
"Beži od mene, jaz nisem čista .. . "
Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker
17. marca 1947
je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti:
"Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista." ■ Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu . .
Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je pola-ščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegovla velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mr-ziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. čutila se je strašno osamljena, izdana. Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla;
"Ahaca bi rada videla ..."
Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj po-redkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabe-vom.
"Nežo žre neki ogenj . . " mu je skuhal potožiti Zabev, a je obmolknil.
Ahac je zamahnil z roko;
"Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni."
(Dalje prlhoanJlC)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini
Dve odrasli osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Klavir
(piano), ki je v še prav dobrem stanju, se proda za $10. Vpraša se na 108S E. 67 St.
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
■v	I■■W
Zemljišča
WALTON AVE.—2 hiši vsaka za 2 stanovanji na eni loti; 6 in 5 sob spredaj; 5 in 5 sob zadaj; garaža za 3 avte. Pokličite lastnika ME 5210 ali ME 4848.
Za takojšnji prevzem—E. 70 St. blizu Hough; 7 sob za 1 druž., stanovanje treh sob na 3. nadst., hrastovi podi; ognjišče; garaža. Pogoji. PO. 1500.
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
SE PRODA 4 sobe spodaj, 4 zgoraj in 2 spalni sobi in umivalnica na 3. nadstropju. Vsaka soba ima spravo za obleko; avtomatična parna gor kota. Vse z barvo dekorirano. Garaža za 2 avta. Nič popravila. Blizu trans-portacije. Vprašajte lastnika vsak čas popoldne ali zvečer na 709 E. 155 St., zgoraj. Cena zmerna.
DELIKATESNA TRGOVINA
naprodaj; ima C 2 ličenco za pivo in vino. Tedenski promet od $700 do $800. V slovenski naselbini. S stanovanjem. Cena $9500.
GL 8880
PRODA SE . HIŠA ZA 2 DRUŽINI, na Grovewood Ave.
Vsako stanovanje ima 5 sob, fireplace, china cabinet; moderno urejene kuhinje, sploh vse udobnosti; garaža za 2 avta, velika lota.
Za vse podrobnosti pokličite
VERA SULAK KE 6275, po 5. uri zvečer
KATHERINE J. WELTER, Realtor
Posluga
RELIABLE SALES AND SERVICE—Ekspertna popravila na vseh izdelkih hišnih predmetov. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo 9518 Madison Ave., AT 2278.
Popravila na cementnih in zidanih delih; waterproofing," znotraj in zunaj; dovozi, kleti, itd. Vse delo jamčeno. Prosti proračuni. KE 7117.
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
4$5 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. *
POŠILJA DENAR v Ju-
'goslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
Razno
BLAMES PILOTS . . . Lt. Gen. Ira Eaker, deputy commander of the army air forces, told the senate interstate and foreign commerce subcommittee which is investigating air crashes that approximately 70 per cent of military aviation accidents are due to pilot error.
Ne oddajte vaših starinskih predmetov. Postavite jih na dražbo pri Frank's Consigners Antique Auction House, 3136 Lorain Ave.. ME 5945. Ni dobimo najvišjo ceno zanje.
2 FORNEZA NAPRODAJ. Eden na vročo vodo in premog; drugi na vroč zrak. Zmerna cena. Pokličite ob večerih ali celi dan v ponedeljek, četrtek, petek in soboto. — LO 7806.
VODNI GRELCI
držijo 30 galonov vode; na elektriko, plin in olje; tudi incinerator j i, za takojšnjo dostavo.
BARAN BROS. APPLIANCES WA 3653
Po posebni znižani ceni — Oprema za tri sobe
DA SI PRIHRANITE DENAR, PRIMERJAJTE NAŠE CENE.
Smerda's Music & Furniture Appliances
5800 BROADWAY — MI 2525 '
VETERAN
potrebuje stanovanje s 4 ali 5 so bami; na zapadni strani mesta. E. J. CIMPERMAN, OR 5594.
Dela za moške

LESNI DELAVCI. Izurjeni pri dolu okrog vrat: unij ska plača. BIG FOUR LUMBER CO. 7555 Bessemer Ave.
Dober prodajalec
ki govori slovenščino dobi izredno dobro priliko za prodajati Weather Seal okna in vrata. Pokličite za podrobnosti. — SH 8440, Mr. Caskey.
VETERANI—Prilika za izvežbanje za mehanična dela; služite, ko se učite dela z letalskimi inštrumenti, električnih del in elektronike; dela na strojih in risbe (drafting), umetno prezračenje in refrigeration, če delate v eni izmed takih tovarn, skušajte napredovati. Nudimo priliko za študije na domu in vežba-nje v tovarni. Učite se polni ali delni čas; če niste zaposleni, nudimo polni čas, stanovanje, treningo poleg vladne pomoči in plačo od ure. Starost ali izobrazba ni ovira. Pomagamo dobiti službo.
Mr. Napp, CL 7920
VARILCI—PUNCH PRESS OPERATORJI in SPLOŠNI DELAVCI Plača od ure.—Mitchell Metal Products, 6501 Cedar Ave.
Mizarji pri stavbeniku, Edsal Rd., Lyndhurst. Prinesite orodje; unij-ska plača. Ob večerih: YE 4989-podnevi MA 6213.
TEŽAKI—neizurjeni; 30 do 45 let stari. Visoka plača od ure. ■ KEMET LABORATORIES 11901 Madison
TOVORNI NAKLAD ALCI—Plača od ure.Stalno delo.—C. C. C. Highway Inc., 2201 Orange Ave., Mr. Schwarber, PR 2600.
OBREZOVALCI DREVJA
Mladi, neizkušeni možje. Plača od ure in za nadurno delo. NELSON TREE SERVICE 9712 Euclid (zadaj) 7.30 do 9.30 zj. ali od 4.30 do 5.30 pop. — GA 8714
BUFFERS — POLISHERS
izurjeni na jeklu in aluminiju. Plača od ure poleg komada.
THE P. A. GEIER CO.
540 E. 105 ST.
PUNCH PRESS OPERATORJI in TOVARNIŠKI DELAVCI
1. in 2. šift. Plača od ure.
Morrison Products Inc.
16816 WATERLOO RD.
Radial Drill Press"^' operatorji
Fitters; mašinisti (layout) 45 ur tedensko. Plača od ure
Lewis Welding and Engineering Co.
BEDFORD, OHIO
TOVARNIŠKE DELAVCE
SPREJMEMO MATERIAL HANDLERS
40 ur na teden — Stalno delo
Plača — Dnevni šift
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 St.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93 %c na uro Čas in pol za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
Dela za ženske
Stenografka. Stalna služba. 35 ur tedensko, 5 dni; odvetniški urad. Tedenska plača. 1015 Public Sq. Bldg., MA. 3323.
Operatorica. Burroughs stroja za knjigovodstvo; izurjena! 40 ur tedensko, 5 dni, od 8. zj. do 5. pop. Mr. Erk, MI 9260.
STENOGRAFKA
SWITCHBOARD OPERATORICA 5-dnevni tednik. Plača od ure. NOVELTY LIGHTING CORP. 2480 E. 22 St., vogal Scovill Ave.
TAJNICA
7 »nnn in d	______ za prodajni oddelek; mora biti
z zeno in 4-letnim sinčkom nujno vešča "shorthand" in strojepisja.
, ^	„ ,1 _i. = — stalna služba; tedenska plača.
KELLEY KOETT MFG. CO.
4614 Prospect Ave.. EX 1010
Dela za ženske

FOUNTAIN GIRL — Stalno delo;
poročena ali samaka. Polni ali delni čas. Plača od ure. MU 9756.
Operatorice power šivalnih strojev izurjene na tapetah. Visoka plača od ure. Pokličite Mr. Kron-heim, HE 6263. Bruce Furniture Mfg. Co.. 6200 Carnegie Ave.
Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovornost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
STENOGRAFKA gradbeni oddelek narodne družbe; downtown. 5 dni v tednu. Tedenska plača. Mr. Simmerer, MA 5151.
FILE KLERKINJA izurjena; tudi za poštni oddelek. Tedenska plača. 40 ur tedensko. MA 9617 _
Mr. Morgan.
Splošno pisarniško delo—tipkarica;
mora biti pripravljena učiti se mimeograph; zavarovalninski urad; 5 dni v tednu.
Miss Taylor, CH 1412
Stenografka (Junior), Lahko "die.
tation," splošno pisarniško delo. 5 dni-40 ur. V okolici E. 30 St. in St. Clair Ave. — PR 4140.
LEPOTIČARKA prvovrstna; 5-dnevni tednik; plača in provizija. "BEIFUSS BEAUTY SALON LA 7076 ali LX 3421
Tikparica izurjena; za oddelek za naročila in račune; stalno; 5-
dnevni tednik, tedenska plača _
1325 E. 38 St., EN 4050.
Blagajničarka. Delni čas; dobra plača od ure, obedi in uniforme. WHITE MOTOR CAFETERIA 842 E. 79 St.
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
Izurjene—plača od ure; dobre delovne razmere. POKLIČITE MISS BRODIN
PR 6929 CLEVELAND TUCKING & PLEATING CO. 2530 Superior Ave.
HIŠNA OPRAVILA
DVOJICA; MOŠKI ZAPOSLEN DRUGJE; LASTNA SOBA IN KOPALNICA. NAVADNA KUHA. 3 ODRASLE OSEBE. LA 2915.
DOCTOR'S OFFICE ASSISTANT
High School Education; typist.
F. J. KERN. M. D.
6233 ST. CLAIR AVE.
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
LAHKA "DICTATION"; 5 DNI V TEDNU; DOBRA PLAČA. STANOVITNA DRUŽBA.
Wagner Baking Corporation
910 E. 70 ST., HE 0436
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 OUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
dobra plača
Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.