.Gorica' izhaja vsaki torek in soboto. Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini Št. 9, kamor je naslavljati pisma. Hiesrankirana pisma se no sprejemajo, enako se no uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vraöajo. TBLBFON It. 201. ,bonr»' «ane na teto 1Ü K, za pol let« 5 K, za fetrt !eta 250. Dpravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" alica Vetturini §t. 9. lh okUap se plačuje odčveterostoipne petit vrste po 14 vinM 2a večkratni natis primeren popust. Pimamezne ttevilke stanejo 8 vin. in ->e prodajajo v raznih gonških trafikah. St. 69. V Gorici, v torek dne 27. avgusta 1912. Leto XIII. Status quo na Balkanu. Star in trudeii je že turški možak iti njcgova vlada, in leta in leta sjpn ga ürugaüe ne irnenujejo kot bolni^ Do- sti jih je, ki sploh koinaj čakaj&^da bl zatisnil oči in legel k večnemu ifeeitku. V nekaterih živi celo še staro Krvno soviaštvo proti Turku kot sovražniku kristjanov#in ti zacinji posebno žele, da bi ga kmalu sploh ne bilo nikjer vee. Ko je začela vojska med Turčijo in Ita- lijo, se je slišalo večkrat dvoje mnenj. Eni so bili absolutno za Turke in so že- leli Lahom kakor hitro mogoče najhuj- še poraze. Drugi so zopet zrii na Turka kot na staro, preperelo klado, ki m nredna drugega, kot da se jo že enkrat podere. Takih je bilo seveda nebroj po vsej Italiji, a tudi izven nje so se slišati taki glasovi, češ, s kulturnega stališča Turek ne zasluži vsmiljenja, ampak te pogin. Da kultura v Turčiji ni bogsivedl kako visoka, to vemo vsi. Kakšne poli- tične, uradniške, upravne in javne raz- mere vladajo tam doli, to je znano že dolgo. Posebno Jugoslovani nismo ime- li nikdar posebnega vzroka se ogrevati za Turčijo, ne prej in tudi ne v zadnjili desetletjih. Zato je že marsikdo napravir tako na tihem račun z ubogim Turkom in si morda že pripravil črno obleko za pogreb; a glej presenečenje! Turk ne bo umrl, on bo še živel on m o r a še žive- ti. Torej s pogrebom ne bo nič in stari ¦>šlendrijan« zna priti na Turškem zopet v veljavo. Laško-turška vojska je marsikaj spremenila. Ne sicer naravnost kar se tiče obeli bojevnikov, ampak v splošm sveiovni politiki. Italija je imela že več let sem tako eno oko več za afrikanske province, ker bi ž njimi ne pridobila le na ozemlju, ampak tudi na ugledu in ve- Ijtivi v Sredozemskem nioriu. ()d leta 1912 dalje so si skusali Italijani pridohi- ti trdnifc tal v Tripolitaniji, in »Banka di Ronia«^ vtaknila velike svote v afri- kanska podjetja. Prišlo je nazadnje do vojske, in Italijani so zasedli tudi neka- tcre otoke v Fgejskem morju. Razun te- j>a imajo oni že stare postojanke v Al- baniji, kjer žrtvuje laška vlada vsako leto na stotisoče za laške sole in druge naprave v korist Albaneem. Zadnje ca- se se čita dosti o vstaji v Crni gori, o pobojih in praskah med črnogorskimi in turškimi vojaki. Črnogora stoji so- vražno proti Turkom, Albanci imajo podporo od strani Italijanov in so v več- nem boju proti turški vladi. Iz vsega sledi, da ima Italija že precej močan vpliv v ten krajih, deloma po družin- skih zvezah v Črnigori, deloma radi denarne in moralične protekcije v Alba- niji. In če Lahi toliko žrtvujejo v svoje namene, je jasno, da bodo šli do skraj- nosti v tem oziru, da ne bodo zadovolj- ni le z vplivom, ampak bcdo hoteli tudi koristi, ker drugače bi ta njih poli- tična akcija bila brez smisla. Francozi so možje denarja, kapita- la. In ravno na Baikanu imajo irancoske banke dokajšne svote investirane. Ako bi prišlo s Turčijo do propada, bi bili ti milijoni mogoče v nevarnosti, ali bi vsaj ne nesli tistih procentov kot jih neso ta- ko. In tako ni bila pot ministerskega prcdsednika Poincare-ja v Peterburg zastonj, ampak so bili merodajni veliki politični naerti, po katerih bi se bili rav- riali tudi Angleži. — Kolikor se da soditi, so hoteli Francozi in Rusi, deloma tudi Angleži, začeti neka- ko nirovno akcijo na Balkanu, ki naj bi stremila zatem, da se turško cesarstvo ne razsuje, ampak da ostane kakor je fl. Bajke o svetu in človeku. Narodova domišljija zna oplesti in olepšati raznc dogodke in prikazni z mi- čnimi bajkami, pravljicami in pripoved- kanii. To velia tudi n. pr. o postanku sveta, v človeku v prvotnosti in njego- vem razvijanju, o dušnih močeh in o človeškem posmrtnem stanju, in enako o njegovih odnošajih do božanstva in do drugih sovražnih močij. Naj nave- deni tukaj nekaj o tem v posnctku, ve- činoma po dr. Machalovem bajeslovju. Najprej o bajeslovju v širjem po- menu ne glede na čas, kdaj je to na- stalo. , 1. Bog je ustvaril svet iz peska, ki ga je vzel z morskega dna. Prej namreč je bil le Bog, solnce in morje. Tako kranj- ska pravljica v »Slovanstvu«, str. 38. - Kot pri Rusih, Poljakih itd. počiva svet na vele-ribi. Primeri pesem, zapl- sano o Melcih: »Riba po morju plava, riba faronika ... Ce bom jest z svojim repom zvila, ves svet potopljen bo; če se bom jest na moj hrb' t zvrnila, ves svet pogubljen bo. Ta menitev o veleribah, ki drže zemljo, pa ni izvirno slovanska, nego ima povod v biblični tradiciji o Behe- motu in Leviathanu (Job 40, Izaija 27.) Trstenjak v Glasniku 1860 pravi podo- bno, da je slišal večkrat iz ljudskih ust, da stoji svet na biku. 2. O cloveku bajejo na Kranjskem — kot v Skandinaviji ~ da je postal iz kaplje potu, ki je padla z božjega čela na zemljo; za to je cloveku sojeno, da dela in se poti. Krek razlaga povod te bajke iz ljudske etimologije: človek, čelo. Pri vseh Slovanih je bajka, da so bi- li ljudje iz poeetka ogromni, ki so segali z glavami do oblakov;,najvišji gozdi so jim bili jedvu do kolena. Inieli so ogronmo moč in rabili so niesto'palice gozdno drevje. Po kranjski je bil prvi človek zelo močan in velikanske posta- ve in dolg je bil kot polje, ki sc mu ne vidi konca in obilen kot gora. Ko je spal, so mu ležaie lesice v ušesih in v gostih laseh so gcnuzdili roparski jastre- bi. Morje je prekoračil kot potoček, nit' nog si ni zinocil; ko je udaril ob tla, se je zemlja stresla in razbil je do dna vse. Strela, ki jo je izprožil, je letela devei dni, in ko je padla desetega due, je bil naboden na njo nebeški petelin, ki jo iskal krme. Enakp pravijo v Kotu, da so bilt Kajdi velikani in da so znecle prst na hribček sv. Helene njih ženske v pred- pasnikih skupaj. Če ne boš miroval, so rekli navadnim ljudem, te denem v žep! Na Cerkljanskem pa je znana pravlji- ca o Karantu, ki si je privzel tovariše: dva tenkoslišna, močnega pihalca, dalj- nostrelca, silnega drvarja in brzoteka. (Dalje prih.) bilo, to je status quo. Bolj kakor Ruse so vodili Francoze finančni inte- resi že sami na sebi in pa stara odpor- nost proti Nemčiji,-ki ima v turških žc- leznicah položenega nebroj kapitala. V kratkem rečeno, so bili v.i ti načrti na- perjcni ne ravno oeitno, vendar kolikor- toiliko vidno — proti Avstriji in njeni politiki na Balkanu. Sicer so tudi ti na- črti bili za status quo, a mi bi bili ostali na suhem in naš že tako rnajhen vpliv v evropski Turciji in na Balkanu bi se bil reduciral na nič. Da ie avstrijska politika na jugo- vshodu marsikaj zagrešila, to priznajo odkrito razni politični in doplomatični faktorji. Kako- bi bila nekaka odijoznost vkoreninjena proti tem deželam, tako nerado se storilo kaj v tem oziru. Še celo v domačih deželah na jugu, n. pr. v Dalmaciji ni opažati skrbi kot bi jo de- žela sama in njen pomen zaslužil. — Toliko na slabejsem je bila na- vadno naša zunanja politika na Bai- kanu. In vendar je ravno tam doli naj- bolj odprto polje za našo industrijo, za našo trgovino, za naš kapital in našo kulturo. Donaya in morje nam kažeta naravno jasno pot, po kteri nam je v tem oziru hoditi. Ako je dosegel nemški in francoski kapital take vspehe na Bal- kanu, zakaj bi jih ne mi? Ako se širi vedno bolj italijansko mišljenje v Alba- niji, zakaj bi se ne prijaznost z Avstri- jo? Sicer pa dovolj teh načrtov, po- glejmo zopet sedanjost. Orof Berchtold je prav dobro spo- znal, da je bila že ednajsta ura avstrij- skemu vplivu na Balkanu« odkar je pre- stopil Poincare ruska tla. In sedaj Je bilo treba delati in nekaj storiti, sicer bi bili prišli prepozno. In tako je izšlo znano povabilo na evropske velevlasti, ki pridejo pri tem vprasanju v poštev. Skoro oddehnili srno se: odgovori so bili povoljni. povsod se je povdarjalo previdnost in tino diplomatično bistrost grota Berchtolda. Za nagleže je bil ra- ciin sedaj takoj gotov: Naš avstrijski vpliv je zopet na trdneni. prestiž naše države izboren, in na Balkanu imamo mi nekako prvo besedo, ergo status quo, ki bo nam mnogo koristil. So pa tudi dvomljivei, k; ne gredo takoj na lim in čakajo, da se stvar nekoliko razkadi. In res, v Rimu ni bilo vse tako navdušeno za naš diplomatičen pogovor. Razni gla- sovi done k uam cez mejo. ki niso rav- no tako prijazni kot prvi. Lahi se boje sedaj, da jim hočemo mi škodovati, da bi bili oni na ta nacin lahko »slavuo zmago« nad Turkom itd. Ravno tako slabi so glasovi, ki pri- hajajo s Francoskega. Francoska vlada baje ne stori niti koraka, ne da bi se po- svetovala z Angleži in Rusi, in to potr- juje mnenje, da so Francozi nekaj pletli z Rusi za nasim hrbtom. Skoro vse francosko časopisje se izraža zelo neza- upljivo o avstrijskem predlogu. Da se bo tudi Turčija obrnila proti nam, bi ne bilo pričakovati, ker predlog groia Berchtolda je bil za turško vlado na- ravnost koristen. Vendar so poročali iz Carigrada, da je tudi turška vlada o d- k 1 o n i 1 a vsako posvetovanje o Berch- toldovem predlogu. ker poineni ta pred- log vmešavanje tuje države v turške domače razmere. Seveda so bili hitro za temi glasovi tudi razni dementi, a stvar vendar nirna več tistega gladkega lice kot ga je imela prvotno. Povabljene dr- žave uradno potrjujejo ugodne in pred- logu našega zunanjega ministra naklo- njene izjave, a drugo časopisje ni s temi izjavami ravno v soglasju. Posebno pri- de tu ena sicer na ta pogovor nepovab- liena država do besede, to je Bolgarija. Vojno raznoloženje v Bolgarih raste od dne do dne, napetost in antipatija do Turkov se vedno veča. Iz Soiije se nam- reč poroča, da se je izjavil vpokojenl polkovnik in predsednik komiteja ma- cedonske dobrodel. družbe Protogeros o Berchtoldovem predlogu, da je le p e s e k v o č i, kajti retorma v Turčiji se bo v resnici začela šele tedaj. ko prestopi Bolgarska vojska turško mejo. Ves položaj ima sedaj čisto drugač- no lice. Z doplomatičnega polja bi zna- la zadeva priti na boino torišče in šele tam doseči konečno resitev. Obisk gro- fa Berchtolda pri rumunskem kralju ni v tej zvezi brez velikega pomena, kajti Rumunija pride v slučaju kakega resnej» šega konflikta prav močno v poštev. Vendar je še vedno upati. da se ta bal- kanska zadeva reši mirnim diplomatič- nim potom, četudi so Bolgari naravnost naudušeni za vojsko. Shod v Kamnjah. Na željo poslanca prof. Berbuč-a je povabil kamenjski g. župan, dogovor- nr: z župnikom, župane in starešine ka- rnenjske, vrtovinske in skriljske kakor tudi druge občinarje na razgovor o u- stanovitvi čipkarskega tečaia v Kam- njah. Razgo\or se ie vršil po večernicah v nedeljo 25. t. m., in je bila udeležba ne- pričakovano velika. Oospod župnik Kosec pozdravi po- slanca Berbuč-a, izraža svojo radost, da se je oglasil v sari, kjer je bil krščen, med svojimi volilci in se nadeja, da se bo to večkrat zgodilo. Pros. Berbuč se najprej zahvaliuje za prijazen pozdrav in sprejem in po kratkem uvodu preide takoj k pred- metu. Qovornik naglaša. da smatra kot odbornik in clan kuratorija za pospeše- vanje obrti kot svojo dolžnost po mož- nosti podpirati obrti, posebno v slov. delu dežele. Za kmeta in poljedelca pride pa v prvi vrsti v poštev domača obrt, Kmetija sama preživlja kmetsko družl- no težko vže v dobrih letinah, v slabin leze taka družina vsekako v dolgove, ako nima prilike zasltižiti nekoliko kro- nic na drug način. V to svrho je treba uvesti da deželi kako domačo obrt, in kot taka, ki donaša v nekaterih krajih lepe dohodke. se nam kaže čipkarstvo, to je izdelovanje čipek. Qovornik pravi, da so dosedaj upe- ljane v slovenskem delu naše kroiiovi- ne v različnih krajih cipkarske sole, ki vspešno delujejo in dajajo zadevnim o- kraiem prav lepe dohodke. Posebno v goratem delu naše dežele so ti vspehi čudoviti. Na dlani uradnih podatkov dokazu- ie g. poslanec istinitost svoje trditve, in poslušavci so se čudili tem vspehom. Poslanec pravi dalje, da opazuje vže davno te vspehe, ki ga zelo veselijo, a da ni hotel dosedaj priporočati te obr- ti na Vipavskem z dveh razlogov. Prvič radi tega ne, ker ni gotovo, da to, kar vspeva v gorah, bode vspevalo tu- di v dolini, kjer so drugi gospodarski, krajevni in klimatični odonašaji nego v gorah. Drugic radi tega ne, ker bi lahko dobiček po čipkarstvu ne odvagal škode na poljedelstvu. Deklice, ki kleklajo čip- ke, se ne peeajo potem več rade z de- lom na polju, kajti kleklanje zahteva gibčne in gladke roke, a pri poljskem delu zgubijo roke ravno to svojstvo. Toda sedaj so v modi irske čipke, ki se kvačkajo (Höckelspitzen), ki se lažje razprodajajo in bolje plačujejo. Zj izdelovanje irskih čipek pa ni treba to- üko vaje in poduka, kakor pri kleklanju. Za zadnje vrste čipek obstoje tecaji, ki trajajo 11 mesecev, kvačkanja se pa de- klice nauče v dveh do treh mesecih. Iz- delovanje irskili čipek poučujejo poto- valne učiteljice, ki so se v tem izučile na Dunaju v tecajih, ki trajajo le dva do tri niesece. Kvačkanje ne zahteva tudi mehkih in gladkih rok kakor kleklanje. Deklice delajo eez dan lahko na polju. a zvečer ali ob deževnem vremenu se pečajo lahko z izdelovanjem irskih či- pek. — (lovornik navaja na to pogoje, ki jih je treba izpolniti, da se uvedejo v občini taki tečaji. Ti pogoji so malen- kostni. Občina mora priskrbeti za dva do tri meseee primeren prostor, se mo- ra, zavezati, da bo skrbela v tem času za snaženje, kurjavo in razsvetljave prostora in — drugega nič. Če dobijo deklice za čipke le povprek par tisoč krön na leto, se potrošek za tak tečaj izvrstno obrestuje. Posulšalcem se je bralo z obraza, da so vsekako za to, da se naprosi c. kr. ministerstvo za javna dela, naj bi sc še to zinio uvedel v Kamnjah tak teeaj. Sklenilo se je napraviti v tem oziru ta- koi potrebne korake. Qospod župnik Kosec se je koneč- no še enkrat zahvalil gospodu poslancii za njegov trud in pojasnila in se je'iz-' razil tudi on, da se povsem ujema s to namero. Isto tako se je zahvalil g. nad- učitelj Yodopivec poslancu in dodal, na] bi se tak tečaj vpeljal tudi tedaj, ako bi ne imela občina gmotnega dobička od tega. Dobiček bodo imele vsekako de- klice, ki bodo tečaj obiskovale, kajti s tem razširijo svoje znanje, in čim več deklica zna, tem več vejja. Poslanec opomni konečno, da ima še drugo zadevo, ki bi jo rad priporo- čal in ki bi kmetu prinasala majhen do- biček, ne da bi imel od tega v drugem oziru najmanjše škode. Toda stvar ni še povsem dozorela, zato ne more danes -j nji poročati. Ore se namreč za to, da bi se nasa- dile ob potokih in močvirnatem svetu beke (vrbolje), ki se prav dobro in lah- ko prodajo. Košarska sola v Foljanu po- trebuje takega materijala mnogo in ga mora deloma naročevati izven dežele. Sedaj se delajo poskusi, da bi se doma dobival tak materijal; v Furlaniji so na- pravili bekovišče, ki ima ta namen. Ko bodo vspehi tega poskusa znani in če boüo ugodni, pride poslanec zopet med svoie volilce in jim bo poračal o ten vspehih, eventualno jih priporočal. Dopisi. Iz Kanala. Dne 18. avgusta bil ie občni zbor tukajšnje podružnice za za- varovanjc goveje živine, pri kateri se je izvolilo novo načelništvo. Doseadnji predsednik zavarovalnice je občni zbor sklical že poprej za 4, avgusta pred cerkvijo in tudi u(Jov se je bilo sešlo veliko število. Ker sta si pa dva gg. ži- vinorejca domišljevala, da vleče pred- sednik zavarovalnice bogsigavedi kako plačo, sta proti prvemu občnemu zboru ugovarjala, češ, da ni bil pravilno skli- can, vsled česar so se udje odstranili, tako da se volitev ni mogla vršiti. Ko sta se pa ta dva gospoda prepričala, da nirna načelništvo nobene place, sta 18. avg. ostala doma, in volitev se je vršila enoglasno. Izvoljeni so bili: za predsed- nika Berlot Martin iz Qorenje vasi; za podpredsednika Vuga Ivan iz Morske- ga; za odbornika Ipavec Franc iz Go- renje vasi in za njegovega namestnika Anton Zbogar iz Kanala. 0 goreomenjenih dveh gospodih in o njunem delovanju za javni blagor so- Od Koibanjščka. — Qrozna s m r t! V noči — 21. avg. — se ie v ne- kem tolmunu pod Podpoznikom utopila neka dekla od MišČekov ob ßeneeiji. \zrok: nezakonska mati! Pogreb: ne- cerkven. - C e s t a od Kožbanjšcka v Kožbana je zaradi košnje in poljskega dela precej trdo zaspala; koniaj čakanio g. Vcliko- njo, da jo zopet zbudi in oživi___ Ce trta v enein letu na metre po- žene, prava reč! Da pa zrastejo mladi- ke na 25-letnem o r e h u v 5 nieseih do 260 ein v obsegu 8 cm in pol ob deblu, ni kar tako! Pravijo pa, da je hitra rast — zgodnja smrt. Tudi naš imenitni oreh je menda čutil istinitost tega izreka: kajti na sv. Jerneja (Jan je bil — ob gla- vo djan. Podbrdo. »Kat. slov. izob. drustvo« priredi dne 22. septembra t. 1. veliko ve- selico s petjem, igro, deklamacijo. go- von in srečkanjem. Spored se kasneje objavi. Polifični pregled. Začetek parlatueutarnega dela. Predsednik avstrijske zbornice dr. Sylvester se je izjavil o zaeetku jesen- skega za-sedanja približno sledeče: Kon- cem septembra bode sklicana seja se- nijorjev, kjer bo določen začetek sej. Si- cer je to odvisno od nekaterih de"želnih zborov, od delegacij in izvršitve prora- čuna za 1. 191.1 Proracun bi prišel tako] začetkom oktobra v sejo in potem v od- sek. Po dunajskih delegacijah bi sledile one v Pešti, kjer bi bil doloeen skupni proračun za 1913.Natobiprišelproračun za cislajtanski del v dunajksem parla- mentu na vrsto in bi bil detinitivno re- šen sredi decembra. Poslanec Povše — poljedelski minister. List »Hrvatska Rieč« javlja, da je izvedela iz zanesljivcga vira, da bo ime- no van na mesto umrlega poljedelskegu ministra dr. Brafa za poljedelskega rni- nistra kranjski državni poslanec S. L. S. Povše. Odprave ustave v Bosni. Po Sarajevem se širijo vesti, da se namerava v Bosni odpraviti ustava in sicer zaradi polažaja na Baikanu. Nemški poslanci alpskh, dežel hočejo na vsak način doseči večjo skup- nost. tesnejšo organizaeijo. Do sedaj so bili bolj razcepljeni, a na jesen se goto- vo vstanovi »Zveza alpskih dežel«, ki bo pomenila za nas Jugoslovane, pose- bno Slovence novo nevarnost. Na stra- ži hočejo stati nemški alpski politiki, ker uvidevajo, da postajajo razmere na avstrijskem jugu vedno bolj važne. Udarjajo tudi na patrijotično struno, češ, interesi monarhije in nemštva so isti in v enaki nevarnosti. Na vsak na- čin je potrebno, da store tudi naši par- lamentarci primerne korake, da se la politična nakana kolikor mogoče para- lizira. Balkan. Iz Srbije prihajajo poročila, da je začela Srbija mobilizirati. V nedeljo se je vršil v Sofiji kon- gres zastopnikov iz vse Bolgarske. — Ysprejeta je bila resolueija, s katero se pozivlja vlada, naj odredi splošno mobi- lizacijo in istodobno zahteva od velesil, da se v Makedoniji indrinopoljskemuvi- lajetu oktrojira avtonomija s krščan- skim generalnim guvernerjem na čelu. Črnagora se pripravlja z vso re- snostjo na vojsko s Turčijo. Spopadi med Črnogorci in Turki se ponavljajo skoro vsak dan. Turčija posilja vojne eete na črnogorsko mejo. Klanje kristianov v Turčiji.. V Skadru so Turki mnenja, da so kristjani vodje ustaških Albancev ,in za- to jih tudi zasledujejo in morijö. Ne mi- ne skoro noč da ne bi bil umorjen kak kristjan. Domate in razno vest). Smrtna kosa. — V (lorici v bolniS- nici usiniljenih bratov je umrl preč. g. P. Serafin R o b b a, kapucin. Pokojni je bi! rojen 1. 1^5 v Miljah v Istri. V pr- vem času, kar je bil v mašnika posve- čen, je deloval kot misijonar v .lužni A- nieriki skozi celih 10 let za zvelicanie duš Po preteku 10. let se je vrnil v Rv- ropo tcr je bil sprejet v šiajcrsko kapu- cinsko provineijo, in sicer v goriški sa- mostan. Tu je ostal skozi približno 25 (et ncpretrgonia. Kot italiianski spoved- nik je bil dobro znan (loricanom. Tudi duhovščina ga je čislala in spoštovalu ter se rada k njemu zatekala. lYlnogi so ga imeli za duhovnega voditelja. Bil jo mož molitve, živel je za-se skrito; radi tega so ga pogosto klicali k bolnikoni, katere je znal lepo tolažiti. Vkljub viso- ki starosti je še bil vedno delaven v spo- vednici in v obiskovanju bolnikov. Me- sec dni semkaj pa se niu je vidno po- znalo. da hira in peša. In res ga ie neiz- prosna bolezen na želodcu rak ravno en teden pred snirtjo položila na posteljo. Sam si je želel in prosil, da bi smel k usmiljenim bratoni v bolnišnio, kjer je bil operiran, a neizprosna smrt se inn je kinalu po operaeiji -- drugi dan — v ned. 25. t. m. predpoldan pri- bližala in preselila njegovo dušo v več- no SFečno domovino. •— Mir tvoji duši, dragi sobrat, in vživaj plačilo v nebe- sih, ki si si ga zaslužil s svojim skrom- nim a vendar plodonosnim zivljiwni R. I. P. I;'ogreb pokojnika se je vršil danes ob 3. uri pop., ki je bil veličasten. Udele- žilo se ga je mnogo najodličneiše duho\- seine in lajikov. Dolgi mrtvaški spre\oü je vodil stolni župnik mons. I. Pavletic ob obihii a.'istenci. V Brežah na Koroškem je umrl v petek na domu svoje soproge g. Fran Kocjančic, veleposestnik iz. Podgorc, v 36 letu svoje dobe. Bolehal je dlje časa na zelodcu. Podvruči se je moral ope- raeiji, ki se je sicer posreeila, a podlegel je posledicam, ki so nastale po openiciji. Pokojnik je pri zadnjih državnozborskil* voiltvah kandidiral proti kandidatu S. L. S., g. Fonu. N. p. v m.! Za ravnatelja knezonadškofijskega deškega semenišča in konvikta v Gorici je imenovan P. Franc Tome iz družbe Srca .!. Okrožnica vsem županstvom sred- njega govedorejskega ozemlja. Da se čimbolj pospeši udomačenje čistokrvne goveje živine, sklenil je deželni odbor ponuditi živinorejcem srednjega gove- dorejskega ozemlja priliko, da si olajša- jo dobavo čistokrvnih junic rujavo - si- ve švicarske pasme s tem, da prevzame na račun dežele nabavne troške in one za prevažanje kupljenih junic iz Švice na dorn, če se oglasi zadostno število ži- vinorejcev, ki se žele udeležiti te naba- ve ter pošljejo v ta namen za vsako ju- nico 300 kron vsaj do 5. septembra t. I. deželnemu odboru. Omenja se, da take živali, 10 do 12 mesečne, ki so že bile enkrat na planinski paši in so torej zz uarjenc, stanejo po 250 do 300 kron ko- mad in da se to, kar se privarči na kup- ni ccni, povrne dotičniin naročnikom. Dežela prevzame voznino od Švice do Oorice; od tu naprej pojdejo troški na račun naročnika. Goriško okrajno glavarstvo in jav- ni plesi. Goriško okrajno glavarstvo je razposlalo vsem županstvom svojega okraja to-le jako umestno okrožnico: Z ozirom na neoporečeno dejstvo, da ima obiskovanje plesov za mladino čestokrat najslabejše posledice, vabim zupanstvo, ki mu je izvrševati krajev- rio policijo, naj plese, kolikor le mogoče omejuje ter izdaja plesna dovoljenja le s pogojem, da se zabrani šolarjem pri- stop na plesišče in v njegovo bližino. Posebej pa so mi priredniki plesov in krčmarji, v čijih prostorih se vršijo ple- sne veselice, odgovorni za to, da se ra- vna po tej prepovedi. V primeru ponov- ne kršitve prepovedi se jim bode odvze- lo koncesijo v smislu § 133. obrtnega rprfji Tn nni se takoi razsflasi. Za C. kr. namestništvenega svetnika: dr. Baltic, m. p. Razpis natečaja za sprejem v zim- ske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske sole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obi- skovauja omenjenih ziuiskili tečajev. — l)d danes naprej, do vštevši 30. septem- bra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne ktnetijske sole po sledečih določilih: 1.) Sprejineio se kmetski sinovi posestnikov, ki do- kažejo: a) da so dosegli nonnalno sta- rost 10 let, ali pa, da so pred kratkiin zadostili vojaškemu službovanju; nila- deuiči, ki so neposredno pred naboroin, se ne sprejemajo; b) da so v elenientar- nili predmetih zadostno podkovani, kar morajo dokazati s sprejemnini izpitom; c) da so bili vedno lepega nravnega ve- denja in da so krepke fizične konstitu- cije, primerne za kmetijski poklic; 2.) Pouk se razdeli na dve dobi po 5 mesecev, in sicor od 15. ok^obra 1^12 do 15. inarca 1913. Kdor dovrši prvi te- čaj z dobrim uspehom, inia pravico sto- piti v drugi tečaj, ki traja ravno toliko časa. Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušnje, in koncem dru- ge uctie dobe se izdajo gojenccm. ki do- vrše drugi učui tečaj, odpustna spriče- vala. 3.) Gojenci se bodo poueevali v praktičnem kmetijstvu, v govedorejl, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, raeunstvu ter se bodo vadili v rabi knietijskega orodja, v obrezovanju itd. 4.) Značaj sole zahteva, da stanuje- jo gojenci v zavodu. kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izracuni na podlagt celotiiLga potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečno prehranitnine se bode oziralo na premoženjske raz- mere manj premožnih gojencev. 5.) Dvajseterim manj premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron, po 120 kron za 5 mesečno dobo zimskega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore. naj priloži prošnil ubožni list. 6,) Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnje, (krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo nravnega vedenja, ubožni list) deželne- mii odboru do 30. septembra t. 1. 7.) S posebnim obvestilom se na- znani dan vsprejemnih izpitov in otvo- ritev tečaja. Glavni namen teh tečajev je sezna- niti kmetovalce, kolone in male posest- nike z modernim in racijonalnim nači- nom kmetijskega obdelovanja v obče. Za našo deželo je ustanovitev označe- nih tečajev velike važnosti, vsled česar se naprošajo gospodje župani, posestni- ki in vsi tisti, ki jim je za izboljšanje kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, da svetujejo sposobnim mladeničem, naj prosijo za vsprejem v zimske tečaje. Popravek. P. n. uredništvo »Gorice«. Z ozirom na notico, priobčeno o moji osebi pod naslovom »Tudi učiteljstvo itd. v 66. štev. XIII. letnika »Gorice« (z dne 17. avg. 1912) zahtevam v zmislu § 19. tiskovnega zakona z dne 17. grud- na 1862 (drž. zak. št. 6. iz 1. 1863.), da priobčite v zakonitem roku in v obliki ter na mestu, kakor je to v zakonu pred- pisano, naslednji popravek: Ni res, da »rešujem tudi učiteljstvo« in ni res, da sem na celjskem zborova- nj »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« posegel v debato o stainem nameščenju okrajnih šolskih nadzorni- kov, nadalje tudi ni res, da to poroča »Slovenski Narod«. Res pa je, da na zborovanju nisem zinil niti besedice in da »Slovenski Narod« navedenega ne poroča. S primernim spoštovanjem Knaflič. Opomba ured. Koliko je ta po- pravek vreden in koliko se sme dati na v njem se nahajajoče «ni res« in »res je«, naj se prepričajo naši čitatelji iz te- ga, kar stoji v štev. 183. .»Slov. Naro- da« z dne 12. avgusta 1912. črno na be- lem in ki se. glasi: »() stalnem nameščenju okrajnili šolskih luulzornikov« je poroeal inicnom brežiško-sevniškega učiteljskega društ- va učitelj Melhijor R i z m a I (Rajhen- burg). Skupščina je nato po kratki de- bati, v katero so posegli S c li r eine r (Maribor), C r n a g oj (Ljubljana), Jam- š e k (Rajhenburg), B r i n a r ((iotov- lje), Š k u 1 j (Ljubljana), Knaflič (Gorl- ca), Č e r n e j (Qrize), z vcčino glasov skluiihi. da se izrcče proti stalneinu na- meščenju okrajnih šolskih nadzornikov, ker smatra to za svobodni razvoj Ijud- skega šolstva škodljivo.« Kam pojdemo v nedeljo? V Dorn- berg, kjer priredi, kakor že obljavljeno, »Slov. Citalnica« ob priliki njenega 50- letncga obstanka veliko slavnost s sle- dečiin vsporedom. 1. Nagovor. 2. De- klamacija: S. Oregorčič: »Mojirn slavü- '.-oni!« 3. F. S. Finžgar: »Nasa kri!< igrokaz v 4. dejanjih. Začetek točno ob 4h popoldne. — Ker je igra vzeta iz na- roda - iz našcga naroda — in ker je čustvovanje in mišljenje oseb res do- mače, tako da vidimo pred seboj nasc Ijudstvo, kako je živelo in trpelo pred sto leti pod tujeem Francozom, bo vsaki z veselim sreem prihitcl v nedeljo v Dornberg, da vidi igro na odru. Zatorej na svidenje v nedeljo v Dornbergu. Radi razžaljenja Nj. Vel. so v nede- ljo aretirali Egista Cociancig-a. Z revolverjem je ustrelil igrajoč se in neliote v nedeljo popoludne Karo! Medvešeek stanujoč na Plaeuti svojega brata Malka. K sreči je krogla, ki je pri- letela v eeljust, odnesla deeku le 3 zobe. Pretep pri plesu. V nedeljo so ptesali v Gorici ob ulici, ki pelje iz uliee Sv. Klare k soskemu inostu. Tudi ta ples, kakor navadno vsi javni plesi, ni ostal brez zlih posledic. Nastal je namree tarn hud pretep, v katerem je dobil 21-letn! Josip Boškin iz Pevme dva tako huda udarca s kozarci na glavo, da so ga morali prenesti v tukajšnjo bolnisnico usmiljenih bratov. Ena udobljenih ran je smrtno nevarna. Aretirana sta bila na «surnu kot storilca Ivan Bandeu in Fran Pauletig. Velike nevihte z nalivi so razsajale v minoli noei. Potniki, ki so prišl! danes z Dunaja v Oorico so pri- povedali, kako neprijetno potova- nje so imeli. Lilo je grozno. Nekateri so pretrgali potovanje na večjih postajah. Iz nasih hribov smo tudi dobili poročilo o hudih sinočnih in ponoenih nalivih. Vsled tega je tudi Soča močno narastla. — Tudi nad našo okolieo so se sinoči zbirali temni oblaki, ki so se podili iz zapada proti severu. — Slisati je bilo doli z italijanske strani močno šumenje kakor bi padala toča. Poročil sicer še ni. Pač pa je padala si- noči debela toča v Kanalu in v Ročinju, ki je napravila na polju mnogo škode. Ne pričaj krivo proti svojemu bliž- njemu. 32 letni Ignacij Seijak iz Poni- kev pri Tolminu je bil zaradi razzalje- nja časti obsojen na 10 dni zapora. Vlo- žil je rekurz ter pri vskhcni obravnavi predlagal kot prieo 14~letno Marijo Hvala, katero pa je nagovoril, naj njemu v prilog izpove. Deklica je to storila, a poznejc se je o krivi izpovedbi izvedelo. Državno' pravdništvo je nato zatožilo Marijo Hvala zaradi krivega izpovedo- vanja, Seljaka po zaradi prigovarjanjah krivemu pričanju. Seijak je dobil pri do- tični kazenski obravnavi 3 mesce težke ječe, Marija Hvala pa po milosti le pet dni zapora. Letošnji odpust iz vojaške službe. Tiste vojake, ki služijo tretje leto, odpuste letos na dopust in jih premeste še po določilih stare brambne postave normalno po dokončanih vajah ali pa potem, ko prično rekruti služiti. Vsak pešpolk sme ne glede na stanje predča- sno dovoliti trajen dopust 32, vsak lov- ski bataljon pa 8 vojakom asentnega let- nika 1910, če se je za to utemeljeno pro- silo. To moštvo se pa mora poučiti, naj bo pripravljeno, da je pozovejo dne 1. aprila 1913 nazaj v službo. Poveljništva arrnadnih zborov se pooblaščajo, da smejo dovoliti poveljništvom pehotnih (tirolskih cesarskih lovskih) polkov in lovskih batalijonov, kakor tudi povelj- ništvom poljske, gorske in trdnjavske artiljerije, da smejo za izobrazbo potre- bne podeastnike in desetnike, ki so na vrsti, da jih odpuste na dopust, obdržati v prezenčnem stanju za izobrazbo re¦• krutov in nadomestnih rezervnikov. To sme dovoliti tudi sanitetno poveljstvo sanitetnim oddeikom. Prizadetim pod- častnikom in desetnikom se ta doba za- računa kot prva in tretja orožna vaja. Nov poštni urad. Dnc 1. septembra t. 1. se otvori v Foljanu (pol. okraj gra- diščanski) noy poštni urad. Istoeasno se bosta kraja Polazzo in Redipulja izločila iz dostavljalnega okrožja poštnega ura- da pri Sv. Petru ob Soei ter pridelila dostavljalnemu okrožju poštnega urada v Foljanu. Nesreča. Kakor poročajo >>Edinosti«, se je dogodila v soboto v Mavhinjah ve- lika nesreča. Lovski čuvaj Alojz Terčon je sei namreč kakor navadno proti ve- čeru v svojo službo. Takoj za vasjo je ubral jako slabo pot — v globoko doli-1 no, da bi se tarn pogovarjal z J. Širca, ki je tarn kopal krompir. Blizu je sicer bil, toda ni dosegel eilja. Na veliki skrli se niii je izpodrsnilo, puška, ki jo je imel na rami, se je sprožila in ga zadela rav- no v sence, tako, da je bil takoj mrtev. Vpisovanie v solkansko 5. rarredao Ij. solo bode v soboto 31. t. m. od 9. do 11. in v nedeljo 1. sept. od 11. do 12. ure v šolski pisarni. Za tiste, ki te šole šc niso obiskovali, je treba prinesti krstni list in sprieevalo o eepljenju kozic. Manevri graškega vojnega zbora, ki se jih bosta udeležila tudi prestolo- naslednik Fran Ferdinand in general baron Conrad, se bodo vršili v okolici Cirkniškega jezera od 31. avgusta do 3. septembra in sicer med 22. domobran- sko divizijo in 28, pehotno divizijo. Vseh c. kr. notarjev je bilo v za- četku 1. 1912, kakor kaže ravnokar izšla statistika 110 9. Najstarejši notar je v Pragi, imenovan je bil 1. 1851. Prirastek v 1. 1911 je znašal 45. Notarskih kandi- datov je vseh 739, za cržaško okrožje 24__ Brauibena refortna nam je prinesla marsikatere olajšave kar se tiče vojaš- ke službe. Posebno bodo imeli kmečki sinovi in posestniki od novega vojaške- ga zakor.a mnogo koristi. Da pa zahte- va reforma tudi nekatere žrtve, je ra- zumljivo. Ako se hoče monarhija ohra- niti na vrhuncu današnijh zahtev, mora imeti primerno vojaško moč. Brez te dandanes ne gre, naj pa ta ali oni reče, kar hoče. Ker bode sedaj večinoma dvo- letna vojaška služba, je umevno, da bo- de treba zato več vojaštva. Nekatere številke nam bodo stvar še bolje pojas- nile: L. 1911 je znašalo število naše mi- rovne pehote 301.000. üomobrancev je bilo 43.200 in ogerska honved je štela 2S.000 vojakov. K temu je treba prišteti še 6900 mož bosanskega vojaštva. Po izvedbi nove reiorme bo znašala pehotn 50.000 več kot prej, domobranci 12.000 več in honved se pomnoži za 27.000 mož. Mirovno stanje bi znašalo tedaj 462.000 mož. V slučaju vojne bi pa zna- šala naša povečana armada v pehoti 1,360.000, v deželni brambi 240.000 in honved 220.000 mož. Če prištejemo k temu rezervo, dobinio dva miljona in če pridamo črno vojsko in bosanske čete, pa skoro t r i m i 1 j o n e za boj oboro- ženega vojaštva. Narodnostna statistika c. kr. morna- rice. Leta 1911 je bilo v vojni mornarid med 3810 vojaškimi novinci 1291 Hrva- tov, 900 Nemcev, 662 Ogrov, 581 La- hov, 253 Čehov, 116 Slovencev, 44 Po- ljakov, 20 Slovakov, 12 Rumuncev in 3 Rusini. Inteligenčna izkušnja. Vojna unra- va je izjemoma in samo Se za letos do- volila, da se sme napraviti inteligenčna izkušnja za enoletno prostovoljstvo. — F^ripuste se pa k izkusnji le tisti, ki so se že pred uveljavljenjem brambne re- forme nanjo pripravljali. 74 let star mož na Triglavu. Josip Novak, revident užitninskega davka, iz Sturij pri Ajdovščini je bil dne 20. t. m. na Triglavu. Se tisti dan je šel čez Ko- mareo, mimo sedmih jezer v Bohinj. Starejšega turista od Novaka, ki ima se- da; 74 let, rrienda ni bilo na Triglavu. Kriminološki institut. Na graški uni- verzi se ustanovi kriminološki institut, prvi v Avstriji. Nove smodke in svalčice. Tobačna režija namerava izdati nove vrste fincj- ših smodk in svalčic, ki jih že zdaj pre- izkušajo. Nove vrste svalčice so: Am- neris i>o 9 vin.. Hebe po 8 vin. in Morh po 7 vin. Nove smodke so dolge in se irnenujcjo Palme po 16 vin. in Palmide po 12 vinarjev. Prodajati jih prično de- cembra, ko opuste tudi več vrst takili smodk in svalčic, ki jih ne prodajo ve- liko. Slov. kat. izobr. društvo »Straža« na Dunaju priredi ob priliki evharistič- nega kongresa pozdravni večer na cast slovenskim udeležencem. Ta večer naj pokaze, da bivajo na Dunaju tudi Slo- venci in sicer Slovenci, ki niso zatajih v velikem mestu svojega naroda in vere očetov. Za te svetinje, ki jih hrabro in vstrajno branijo pred sovražniki sloven- skega naroda in katoliške cerkve, na] dobe naš'. ro.iaki v tujini novega ognja in navdušenja. Spomin na rodno grudo jim bo stopil živeje pred oči v veliki družbi poštenih slovenskih src. Zato naj zbere pozdravni večer, ki ga priredi »Straža« v soboto 14. septembra ob 8. uri zvečer v V. okraju Schlossgasse št. 5. vse dunajske Slovence, ki se zbirajo v izobraževalnem društvu »Straža«, in udeleženci evharističnega shoda. Dalmatinski Jukičev proces. Iz Za- dra poročajo, da je tamošnje državno pravdništvo ustavilo preiskavo proti dijakom, ki so bili osumljeni sokrivde pri atentatu na Cuvaja, razen v slučaju Alfirevič. Ta se bo moral zagovarjati pred zadrsko poroto v septembru. Baje bosta pri tem procesu kot glavni pričl pripeljana v Zader obsojena Jukič in Cesarec. Hrvatje na evharističnem kongre- su. Iz zagrebške nadškoiije pojde na mednarodni evharistični kongres na Du- naju 2400 oseb. Kmettjska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 191213. Zimska sola traja dve zimi od novembra do konca marca. Mlade» niči, ki so kaj bolj šolani, se morejo sprejeti tudi v I. tečaj zimske sole, tako, da ostanejo le 5 mesec na šoli. L e t n a sola traja od novembra do konca okto- bra in je namenjena pred vsem sinovom iz vinorodnih krajev. Za sinove kranj- skih posestnikov je razpisanih 36 p r o- s t i h mest. Plačujoči učenci pa plačuje- jo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v solo je vložiti zadnji čas do 15. s e p t e m b r a t. 1. na ravnateljstvo kranjske kmetijskc sole na Grmu, kjer se dobe tudi vsa po- trebna pojasnila. O stari krščanski umetnosti v južnt lstri poroča g. deželni konservator dr. Qnirs v »Jahrbuch de:" Zentralkommi- ssion« 1. V. (1911), ki ga je centralna kornisija ravnokar razposlala. Dolgo Časa je bila krščanska umetnost skoro neznana, šele v novejših časih so izko- pavanja prinesla ogromnega materjala na dan. Jako važne so izkopnine iz Ogleja in Dalmacije in sedaj iz južne Istre. Tlorisi in ostanki razvalin nam kažejo, da je cvetelo todi nekdaj bujno kulturno življenje. Ornamentika je tupa- tam naravnost klasična, posebno neka- teri fragmenti iz bivše cerkve Sv. Ivana pri Pulju. Jako lepi so kosi mozaika in kažejo, da so takratni prebivalci imeli smisel in ukus za cerkveno umetnost. Da vladar alkohoi še ne misli odlo- žiti svojega gospodarstva, nam kažejo naslednje številke o produkciji pi- va v avsirijskih deželah. Leta 1911 se je izdelalo piva kakor sledi: Na Nižje Avstrijskem- 3,727.997 hi: na Zgornjem Avstrijskem 1,075.474 hi: na Salcbur- škem 441.736 hi; na Ceškem 10,601.044 hl; na Moravskem 1,975.S93 hl, v (ia- liciji 1,652.4K) hi; na Stajerskern 1 milj. 276.171 hi; v Šleziji 687.980 hl: na Ti- rolskem 597.7^6 hl; na Koroškem 253.805 hl; v Bukovini 193.909 hl; na * Kranjskem 125.249 hl: v Bosni 126.329 hl in na Primorskeni 118.418 hl: ee pri- šteiemo še Ogcrsko z 2,706.492 hl do- bimo 25,570.763 hl. Lepa svota hl. a še lepša je svota kronic, ki se zanje izdajo. Bik ga ifc umoril. Janez Pirh, 6« let star, iz (.irahovega pri '1 olminu, je služil pri posestniku Francetu Valantu v Bo- dcščah pri Bledu za hlapca. Po gospo- darjevem naročilu je gnal F3irh živino na pašo, med drugimi tudi domačcga bika. Tu ga je napadel bik ter z rogmi po ce- lem zivotu tako obdelaval. da je revež na mestu izdihnil. Šele zvečer so ga na- šli ljiidje v groznem stanju in ga prene- sh v mrtvašnico. Cvet in grozd na isti trti. V Zabrdju pri Mirni na Doleniskcm je Anton Sla- dič, po domače Tičar, obrezal v juliju predolge veje svoje trte nad vežnimi vrati. Trta pa je nanovo pognala in se- daj prav lepo evete poleg že dozoreva- joeih grozdov. Ogromno vzrejevališče gosi in rac namerava postaviti ces. svetnik Bürde poleg Oradiške v Bosni. Vzrejalo se bo po 10.000 kosov navedene perutnine ter bo to naivečie podjetje te vrste v Ev- ropi. Slovstvena novost. Jmarnice za 1. 1913 se že stavijo v tiskarni novomeški. Na svetlo jih je dal kanonik Zlogar. Na to okolnost opozaijamo za ta slucai, če bi katera druga tiskarna isto namera- vala. Letina' kaže kar se tiče koruze in krompirja prav dobro. Sicer je bilo pre- cej deževja. a do sedaj ni škodovalo nič in tako je proračun za žetev jako ugo- den. Računi se približno na 51 miljonov kvintalov koruze. katere je bilo lani le 34 miljonov kvintalov. Krompirja upajo dobiti kakih 53 miljonov kvintalov, tudi dosti več kot lani. Rusija letos ni po- sebno na dobrem, ker so deževja tarn napravila dosti škode in tako bo za na- šo trgovino stališče dosti bolj ugodno. Boljša kot Rusija je pa letošnje leto Amerika, ki bo imela prav izdatne žet- ve v raznih žitnih vrstah. Novi dvajsetkronski bankovci. — Kakor poroča neki ogrski list, namera- va avstro-ogrska banka upeljati razun novih stokronskih bankovcev tudi nove dvajsetkronske bankovce, ker se je prišlo mnogih ponarejenim na sled. Po- narejeni dvajsetkronski bankovci se razlikujejo od pravih v tem, da ne od- govarja podpis generalnega tajnika Pranger-ja originalu. Po pasjih dneh in tudi že med njimi je bila temperatura letošnje leto dokaj nizka. Avgust je sicer zna'n kot najtop- lejši mesec, a včasi vendar napravi tudi on izjemo tako n. pr. letos. Najnižja tem- peratura v naših krajih je bila ta mesec 9.1 Cel. 2e dolgo nismo imeli tako hlad- nega avgusta, odkar je 1. 1864 tempera- tura ta mesec padla celo 5.6 stopinj. Si- cer pa to ni le kuriozum, ampak je v gospodarstvu velikega poinena. Tako poročajo iz Neinčijc, da bo letos v ne- katerih krajih precej skromna letina, ker ni bilo dovolj toplote. Tudi pri nas bi nekaterim pridelkom bolj koristila gorkota kot pa skoro jesenko deževje, V čolnu čez Atlansko morje, seveda lie v navadnem na vesla, ampak motor- skem, je> prišel one dni iz Amerike kapi- tan Day s tremi možmi. Dne 15. julija so odpluli iz New-Yorka in pripluli v 21 dneh na Irsko. Morje je bilo precej vi- harno, a mornarji so se držali krepko in so tako srečno pripluli na evropsko obal v tako kratkem času kot dozdaj še nikdo s tako majhnim »parnikorn«. Večkrat so že prepluli sicer Atlantski ocean motorski čolni, a morje je bilo vedno ugodno in mir no; kapitan Day je pa iniel pot vsled vetrov otežkočeno. Motor njegovega colna ima 10 konjskih moči. Avstrijci piiejo preveč! Avstrija, ki ima 2S in pol milijona prebivalcev, po- pijc na leto 20 milijonov hektolitrov piva v sktipni vrednosti 600 milijonov kron. Vsoto, ki jo izdajo Avstrijci za pi- vo, pa znatno prekaša vsota, ki jo iz- dajo za vino. Samo za vino gre v Av- striji vsako leto 750 milijonov kron. K vsem tern moramo pa še prišteti ,m> milijonov za /.Kanje in 10 milijonov za likerje in peneča vina. Z drugimi bcsc- dami sc to pravi. da porabijo Avstrijci na leto alkoholnih pijač za eno milijardo in 700 milijonov, ne glede na druge ne- potrebne izdatke, med katere moramo tudi šteti stotine milijonov za tobak. Iznajuitelj volapiika unirl. V Kon- stanci je umrl iznajditelj volapiika, pre- lat Martin Schleyer, star SI let. Orška država za po potresu v Dar- danelah prizadete družine. uiška drža- va je darovala 300.000 frankov za v Dardanelah po potresu prizadete dru- žine. Velika tatvina v hotelu. V nekem hotelu prvega reda v Inomostu sta pre- nočevala v noči od torka na sredo rav- natelj neke dunajske tovarne za blagaj- ne ces. svetn. Wiese in njegova sopro- ga. Ko sta zaspala, jima je odnesel ne- znan uzmovič 1700 kron v gotovini in pa 10.000 kron vrednih dragocenosti: uhanov, medaljonov, biserov itd. O zlo- čincu ni duha ne sluha. Sodi se, da je bil to kak clan mednarodne tatinske družtje. Drobtinice. Ukradena lokomotiva. Peterhuska policija se mora pečati z zadevo, s ka- kršno se pač policija še ni pečala. Tudi ruska ne. Ukradena je bila namreč pra- va železniška lokomotiva. Na postaji Čerepovka je čakala zakurjena rezerv- na lokomotiva poštnega vlaka. Kar se nenadoma lokomotiva odpelje s postajc in sicer s polnim paroni. Neki neznanec je stopil neopažen na njo in se odpeljal ž njo s strašno brzino proti Vologdi. — I'stavili so vse vlake in ukazali poštne- mu vlaku v Yologdi, da ne sme voziti naprej. Za tatom lokomotive so odpo- slali drugo lokoinotivo za brzovlake, ki so jo zasedli orožniki. Ko je tat zapazil, da ga zasledujejo, je ukradeno lokomo- tivo hitro ustavil in pobegnil v bližnji gozd, a orožniki so ga dobili in aretira- li. Sodijo, da so nameravali tatovi za- vezniki ustaviti poštni vlak in ga oro- pati. Tat noče ničesar izpovedati. 13-letna dcklica odsekala glavo oče- tu. V Richmondu, Tex., je bila aretova- na Pearl William, stara 13 let, obtože- na umora. Ko je njen oče spal, je deklica vzela sekiro in mu odsekala glavo. Kot vzrok je navedla, da jo oče ni pustil itl na obisk k njeni teti. j Tatvina poštnih znatnk v Črnigori. ! Y Cetinju so zaprli dva uradnika črno- ! gorskega finančnega ministertva, ki sta j osumljena. da sta bila udeležena pri ve- liki tatvini lansko leto, ko je bilo v čr- nogorskem ministerstvu ukradenih za 223.000 K jubilejnih postnih znamk. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst 6, 37, 11, 8, 55. Razpis natečaja. Podpisano županstvo razpi- suje s 1. oktobrom t. 1. službo ob- činskega tajnika z letno plačo 500 K. Čas za vlaganje prošenj, ki naj bodo pravilno opremljene, je do 15. septembra 1912. Nadaljne informacije se dobijo pri župan- stvu ob uradnih dneh. Županstvo Vrtojba dm i8. avgusta iqi2. Župan: Fran pi. Locatelll. V samozaložbi „Hopodne Tisharac" v Gorici so izšle sledeče knjige, katere je istotam tudi dobiti : S. Gregore ič: „Svetoplsemska knjiga „Job In psalem 118" s „Po- Cena Jasnilnim vvodom v knjigo Job", spisal dr. Franc S e d e j, vezavana v zlato....................... K 3*40 Dr. Franc Sedej: Pojasnilni vvod v knjigo Job; broširano..... „ —-40 S. Gregorčič: Poezlje IV., vezane v zlato............. „ 3*20 broširane............... „ 21— A. Kragelj: „Uljada", mehko vezana...............• „ 1*40 K. Osvald: „Naši kultornl delavci v zrcalo Prešernovlb poezij", • v platno vezana....................... „ 170 V. Remec: „Veliki punt", broširan. (Drugi natis)........... „ 1*70 Dr. 1. Pregelj: „Romantika", pesmi, broširane............ „ l'5O Soški-Črnošolec: „fflladl gozdar", roman, broširan. (Drugi natis) . . „ 1 •— E. K1 a v ž a r: „Veseloigre in šaljivi prlzorl za možke in ženske Vloge", broširane..................... „ 1 — P. Benigen Snoj: „Slovenka V EgipttT, navodilo našim dekletcm, ki se selijo v Aleksandrijo, broširano.............. „ —*20 „Žlvjenje blažene Warije Magdalene Wartlnengo, kapneinske re- dovnice. broširano.................... „ —-20 A. Klodič-Sabladoski: „Llvško jezero", epska pesem, broširana . „ 2'— Drag. Vodopivec: Igre in šaljlvl prizori za samomoške all samo- ženske vloge", broširane.................. „ 140 P. Š.: „Gori! Pomagajte! ali alkohol In nlkotlo', broširano...... „ —40 Prekupčevalcem dovoljuje tiskarua primeren popust. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posrednje pri nainpn tmetijstih potreMi in pri prodaji *ks* •%- *v* kmetuskUi prideftov. »v *o^ *v* Zaloga je v hiši „CENTRALNE P080JILNICE" v Gorici, TEKALIŠ^E JOS. VERDI ST. 32. Ne vzemite nic brez da bi povprašali, če je :pravo:; ali se skrbno prepričali če: nosi znak „prave : Franc- kove: kakovosti iz tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu, „kavin mlincek", kateri je na- tisnjen na vsakem zabojcku in vsakem zavitku. Kakovost jamci dobroto, cenost, jedernatost in slasnost pravega :Franckovega: pridatka za kavo. ini 111 Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična delaTnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-Ü Gorlca, STOLNA ULI0A 2—4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Cenike poStnine prosti. Kuh a) za shrämbo! WECK-ove case za konzerve in pri- prave za svežo shrambo provaročijo reformo vsake kuhiuje. V vsakem oziru prihranki. Zdrava prehrana, neodvisna od letnih časov, v milijonih v uporabi! Pazite na irae WECK ! Obsežne tiskovine brezplačno skozi I. Week, društvo z o. j., glavna odpošiljalnica KAROL MULLER Moravski Schönberg N. 35. Zaloge v skoraj vseh mestih. Iv. Znidarčic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOL1. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše pb sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsl drugi sistemi. Vsi, ki ste skrbni možje in očetje! AU hočete vsaj 10 vlnarjev na tedon žrtvovatt za svojo ozlroma za prl- hodnjost svojih otroh? Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knji- žico gosp. župniku HASEJA o ljndskeni zavarovanjn, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Sprejmete se dve deklici na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago. — Več pove upravništvo. Jakob Miklus mizar in lesni trgovec ^s v Podgori ^^ na foil! zeleznleiia losta (na cesti, ki pelje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3|3 od 3—12 colov debele. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica deila Croce štev. 6. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši bodisi za na- vadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, saraokrese, slarao- reznice in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to- varntški ceni pri tvrdki Kerševani I Huh, G O R I 6 A - Stolnl trg St. 9. T:oi,„ VTa«-/vr1no Ticlrarna* (ndenv. L. L U k e Ž i Č.^ Dp vdobe jako dobro sta- novanje in hrano pri družini v bližini šol. Govori se slovensko in nemško. Naslov pri upravništvu.