I>opisi. Iz Maribora 12. aovembra 1867. $ Mariborake čitavaice odbor je Bazaaail sledeč Bačrt za zimski lečaj leta 1867—68. 10. i 24. listopada beseda i ples. 8. i 22. grudaa beaeda i tombola. 29. gradaa občai zbor, volitev. 31. grudaa večeraa zabava. 12. i 26. prosiaca beseda i ples. 9. i 23. svečaaa beseda i ples. 25. svečaaa ples. 15. i 29. sušca beseda i tombola. 26. mal. travaa beseda i ples. Streljaaje s pušico ae začae 14. listopada i se strelja vsak četrtek, vsak torek i soboto so pevske vaje. Začetek veselicam je ob ^S. uri zvečer. Upamo, da se bode pri vsaki besedi mBOgo gg. člaaov vdeležilo i da bodo g. pevci k pevskim vajam marljivo prihajali. 1» Frauliajma 4. aovembra. D Predobri naš nSlov. Gospodar"! dovoli mi spregovoriti o dobi tukaj zarez zanimivi, zdaj ko je vse potihaolo, zdaj kojegospoda !t. j. lastaiki goric odšla iz opravljeaega braaja ali trgatve, kakor pred aekterimi tedai lastovke v toplejše domovaBJe; miflolo je ropotaaje vozečib se viaskih sodov ali pučelov k viaogradovim bramom, potibaolo je streljaaje aiožaarjevpo viaogradaih vrhih ia krik moškib, kteri so breate večidel viajeai ia veseli aosili; zares je bilo to poletje ia jeaea za aas vesel eaa zavoljo precej dobre žetve ia trgatve, k temu pa so še aam napravili posebao radost aaši mariborski čitavaiški gospodje Sloveaei s svojim priljudaim obiskaajem, s kterim so aas 22. septembra t. 1. počastili. Slava Jira zato! Za čast si štejemo kdarkoli je aied se dobimo, saj Jihova Ijubezea vsakokrat tudi druge uaše sloveaske sosede iz slov. Bistrice, Ptaja, Hočja, Polskave itd. za seboj potegae. Zato bvala jiai; zakaj o taki priložaosti se drug z drugim pogovorimo, kar že v časih dolgo aa srcu leži; posebao prijetao je bilo aied drugimi tehtaimi govori slišati dijake govoriti o aaši domači stvari, kteri so se čadili, da se še aekteri Ijadje ae zavejo, ia dreaiajoči le po tujera gladijo. Zato slava takim dijakom, ker oni bodo kdaj gotovo močaa podpora ia aada domoviae. Živeli! Pred aemškatarji imamo takej precej aiir, če pa kteri le aied aas telebi, se pa koj odbije, kakor vržeči bob od zida. Pa čadao je, če človek v kaki pisaraici v Maribom aaleteti mora, če po domačem pisarje aagovori, ma od njib aa ašesa prleti: pdas ist wohl dumm". Od takega odgovora si človek le misliti aiore, da oai ,,dumm': se aaj le koj vlastaika svojega drži.