t List 34. •v A V • » . 1 3 r. f V . •i . ; * f* r - ^ rr v • lecaj XLYI. i l «4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeioane za eelo leto 3 gold. 40 kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr za pol leta 1 gold, 70. kr.. za četrt leta 1 gold. 10 kr četrt leta V Ljubljani 22 avgusta O b s e g : Skladišče za dolenjsko vino. O mlatilnici Kako je rediti telice. obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. Naši dopisi. Novičar Razpis Zemljepisni in narodopisni Gospodarske stvari. Skladišče za dolenjsko vino! Koliko drugače bilo ako za dolenjsko vino! Pomaga pravili skladišče bilo obema pride alec sedamih okol ščinah bilo potrebno skladišče t • piti dobil lahko oddajal svoje vino, in kdo: ga tudi lahko in po primerno ga hotel nizki ceni. za dolenjsko vino. potrebno ravno tako za Gorenjce Prekupci, posredo in popravljači bi odpali, cena pa kakor za Dolenjce! se za uživalce gotovo precej znižala. Skladišče na m dalje rse vrti časa kolo", tem huje nas tarejo pravem mestu s primernim službenim osobjem bilo reve in nadloge, a ž njimi se poraja tem silnejša želja, prava dobrota. Ponujano vino se vselej poskusilo > da bi se jih oprostili vsaj nekoliko oddahnili. Pomagati Kemijski preiskalo in potem uvrstilo. Plačevalo pa bi pa si je mogoče le tam, kjer se je vedno rastoči kon- se po dobroti. In ako bi se oddajalo tudi v manjši mno- kurenciji moči ustavljati s primernimi sredstvi. mi? žini: po hI. ali vsaj po i 2 hI., kupovali ga Železnica nam donaša iz daljnjih krajev blaga, kaker- posamezni kmetovalci prav radi. Skladišče pa tudi ne snega si želeti moremo i Dolenjec pa svojega vina smelo biti preveč od rok, ampak tako, da vsakdo, niti po domači deželi ne more razpeljavati, ker nima ki ima v mestu kak opravek, kar spotoma labko dobil železnice. Mari naj krošnjari ž njim! Vsakdo, ki bi vina. Na ta način dobilo bi se za pošten denar tudi rad ki bi pil kupico dobre kapljice, pa tudi ne more kar pošteno vino, umetni čorbi pa bi se porinil prvi zapah na Dolenjsko po njo. Opravljajo nam to vinski trgovci pred vrata, iu prodajajo vino na debelo ali pa tudi na drobno. Toda vino, morebiti že na prvi postaji ne prav božje, F. prebiti mora večkrat še na drugi in tretji postaji ke- mijske poskušnje, tako da pride precej drugačno uži- mlatilnici. valcem v usta; cena pa mu poskoči za 33 še za več. 50°/ o ali pa Tudi pri nas kupujejo kmetovalci vedno več kme- tijskih stroj čemur jih ni prisililo tolikaj prepričanj Ni torej čudo, da so začeli ljudje misliti, kje bi o veliki koristi dobrega stroja kolikor sila, ker ni moči se dalo kaj cenejšega dobiti. Jn glej! Tam doli na dobiti dovolj dobrih, treznih in zanesljivih delavcev. Hrvatskem nekje nahaja se dobra (?) kapljica in po Zlasti dobrih mlatičev dobi gospodar kaj težko v pravem Začno jo poskušati zdaj tu zdaj tam, in ker ni času, zato je pa mlatilnica najbolj razširjen gospodarski ceni. draga kraje. > jame se širiti. In sedaj prepljavlja že naše stroj pri nas. veselo prikaznijo, da so naši gospo- Umetno vino sicer nima tako prijetnega okusa, darji začeli rajši uporabljati kmetijske stroje, pa je in tudi glava rada boli po njem, ali kislikasto je in žalibog v zvezi manj vesela prikazen, da vsiljujejo na- alkoholnato, torej pravemu vinu podobno in kar je glavna stvar, cenejše je nego cviček. Čuj e se celo j da šemu poštenemu in zaupljivemu kmetu prekanjeni dovski trgovci slabe ali neprimerno drage stroje. Na tem pokupijo Hrvatje sami mnogo tega vina, pomešajo s mestu opozarjamo v novič gospodarje naše, nikar ne svojim naravnem in to zmes prodajajo tujcem. Toda kupujte strojev od potujočih tr ampak obračajte to bodi kakor hoče; istina je, da se umetno vino če- se za svet do kmetijske družbe je dolžnost da dalje bolj širi, v škodo vinskim pridelovalcem in uži- vam prav svetuje. Ali mari kedo meni, da potujoč agent živi ob zraku? Nikakor ne! Njegove popotne stroške valcem. SJG S P 21« plača vedno le kmet in sicer precei drago. Tak agent dobi od svojega gospoda le procente od skupila, zraven si pa še po strani kaj prislepari od kmeta. Ako kmetijska družba naroči komu kak stroj, dobi tudi ona procente od tovarnarja j a jih ne vzame, rajša da te procente kmetu, ki dobi potem toliko ceneje stroj. Torej pomnite to, spodarji. go- Rekli smo ? da silijo sedaj kmetovalca raz- nere, da si kupuje strojev. To pa ni prav, ampak dober gospodar naj si kupi stroj zato, ker mu prinaša, ako ga prav rabi, veliko koristi. Gospodarske razmere so pa v današujih časih take. da se mora s kmetovalec okoristiti vsake reči, ki mu kaže. Mla-tev s strojem pa daje proti mlatvi s cepcem veliko Koristi. Prvič je mlatev hitrejša, drugič ni neba izurjenih mlati- tičev, in tretjič pušča slami stroj 3" v / o zrnja, v slami, s 4 oinlačeni, cepci pa je Gu/0 neiz-mlačenega zrnja. Slaba stran mla-tilnice je seveda njena | rece,šuja cenam premočno razmlačeuje sla- Podoba 58 * me, vsled česar ni moči ž njo kriti streh. Seveda nima to dandanes uže pomena, kajti navadno nima tist go- spodar, ki si utrpi kupiti str-j, slamnatih streh. Mlatil niča Ur vsak drug stroj prinaša pa korist le tedaj, ako je dober. Zato naj gospodar desestkrat premisli, predno naroči stroj, rajši se posvetuj poprej s izkušenim možem. Mi prav iriporočamo ročno mlatilnico tistemu, ki ima malo mlatiti, kajti ta stroj je težko goniti, iu ljudje se preveč utrudijo ž njim. Ker mlati mlatilnica ako se mlatilui valjar primerno hitro čisto ? i zato le tedaj suče, utrujeni delavci pa navadno prepočasi gonijo je mlatev z ročno mlatilnico sicer ne vselej, pa vendar mnogokrat nečista. Kdor si omisli mlatilnico, žrtvuje naj nekaj več in kupi naj si tako na vitel. Stroški za vitel res povišajo ceno mlatilnici za kakih 125 gld., a mlatev je neprimerno hitrejša, boljša in cenejša. Vprežne živine ima itako vsak gospodar v hlevu, mlatil pa bode tedaj, kadar bode živina utegnila. podobo 58. prinašamo mlatilnico, kakeršne deluje tovarna Ph. Mayfarth in Comp. na Dunaji. mlatilnico je goniti z roko ali pa z vitlom, in 1Z- To stoji 100 gld. Podoba 34. pa kaže omenjeni mlatilnici primeren vitel, ki je za eno vprežno živinče ali še bolje za dvoje, in ki stoji 125 gli. S tem strojem na vitel se omlati na dan kakih 32 hektolitrov žita 5 t. nad 100 mer nikov, štirje mlatiči pa morejo na enem podu v tistem času namlatiti največ 7 hektolitrov ali 22 mernikov. Kako rediti telice. Živinorejec naredi lahko iz telic, ako zna ž njimi prav ravnati, dobre molzne krave. Vendar je le malokje videti, da bi jih prav redili; celo ne zmenijo se veliko za njih rejo. Zato pa ni čuda, da ne dajo pozneje takega užitka, kakeršnega bi lahko dajale ob pametni reji. večine je mlada goved pri nas slabo rejena in zanemarjena. Pa tudi, če jo predobro rede, ne bode za pravo rabo. Mlado žival krepko rediti ali, bolje re- čeno pitati je gola potrata in nepridna zapravljivost. Ta&o žival je sicer veselje gledati, toda za dobro molžo ne bode nikdar. Ako hočemo vzrediti dobre molzne krave, moramo nad pol leta stare telice polagamo pri- vajati manj tečni krmi. Opuščajmo počasi pokladanje krepke in zelo tečne krme kakor ovsa, zdrobljenega žita, otrobov itd., kakeršna je bila odstavljenim in do pol leta starim telicam potrebna. Začnimo pa polagati več slame, sena in korenstva kakor pese, repe itd. S takim krmljenjem se pričnejo razvijati mezgovnice (mlečnice) in vamp. To pa je poglavitni pogoj, ako hočemo vzrediti za molžo dobro goved. Junce treba seveda rediti. Gledati je, da žival zelo krepko uspeva in postaja močna za delo. Posebno močno naj se torej razvijajo drugače mišce, kite in kosti. Ves drug namen pa ima reja telic pri katerih je najbolj gledati, da se jim razvijajo mez govnice, ki so odločilne za poznejšo mlečnost. 271 Telice je najbolje rediti po leti zunaj na paši poleg Nemški tega pa morajo dobivati tudi potrebne krme v hlevu. Koder ni paše, tam je za uspešno rejo neogibno potrebno tekališče. pisane prošnje na vis. c. kr. kmetijska ministerstvo, katerim je priložen rojstni list in šolska pleme so 1V Paziti je, da se telice ne rabijo prezgodaj za do 15. septembra t. ker bi sicer zastale v rašči Navadno so, kadar leto stare, godne za pleme. Le posebno krepko razvite pripuščaš lahko, ko so leto dopolnile. Izkušnje uče, da postanejo zgo iaj dorasle telice kaj dobre molznice. Če je le mogoče, naj se gleda na to, da se prvikrat otelijo ob novi krmi, ker se tedaj vime lahko najbolj razvija, in ker to najlaže pospešuje mlečnost. Kadar se je telica ubrejila, treba jo je krepko rediti. Preslaba spričalo je oddati najpoznejši podpisanemu odboru. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani 16. avgusta 1888. . Pr. Seonig, podpredseduik Gustav Pire, tajnik. reja škoduje ves Čas pozneje Brej potrebuje telica največ tečne krme, ker mora živiti sebe in mlado bitje v sebi, ker mora rasti in razvijati si vime. Poleg tega jc je treba tudi pridno znažiti. p Vrtnarske reči. * Kako storimo sadno dvevje posebno rodovitno. Marsikatero drevo cvete lepo in bogato, tako da se je najobilnejšega pridelka nadejati. Pa kmalu se vse cvetje Podoba 59. Razpis državne štipendije za obiskovanje c. kr zdravniškega zavoda na Dunaji. ospe, in razvidi se, da ne bo nič sadja. Kedor ima tako živino drevo v sadovnjaku svojem naj pomisli da edino vzrok pomanjkanje dovoljne h Naj temu poskusi Vsled odloka kr. kmetijskega ministerstva okrog debla ob cvetji politi kebelj gnojnice, katero je iz dne 20. maja 1886 št. 6742/856 pooblaščen je pod- to vsaj 3krat ob pisani odbor, razpisati državno štipendijo v znesku 300 gld za Kranj se namerava učiti živinozdravništva na c. kr živinozdravniškem zavodu na Dunaj Prosilci to državno štipendijo, ki so rojeni Kranjci, naj dokažejo, da so dovršili z dobrim uspehom stanjšal z 2 kebljema vode in naj cvetji ponovi. Prepričal se bo, koliko je pripomogel rodovitnosti, ker poprej navadno nerodovitno drevo bo obilno rodilo redno leto za letom. Pa sadje postane potem tudi bolj okusno in veliko. Rabiti pa je vedno gnojnico ali sploh tekoč gnoj, ker taka gnojnina dosp vsaj šesti gimnazijski ali realčni razred ter da 80 zmožni slovenskega in nemškega jezika. v zeml dovažajo. Kedor do korenik, katere jo srkajo in deblu , naj v čebru vode raz- nima g piti je živinozdravniški tečaj, kateri traja tri leta . oktobra topi kravjega blata, sploh hlevskega gnoja in to teko > usto čino porabi. Ako kedo d oje tako leto za letom oskrbuj in tako zelo streže, videl bo, da mu bode * drevo celo časi bo gato povračalo trud in stroške, ker v enem letu dvakrat obrodi pripeti se Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 84. Opis, obiranje in pripravljanje čaja. Gaj raste kot divjak v gorenjem Asamu, v goratih od indijske. Tu so cele krajih, ki dele kitajsko ravnino od šume divjega čaja. Od tu so ga Kitajci pred kot po vsem Kitaju razširili. Čaj ne more mraza prenašati ne in zato mu severna meja v Kitaj na Japonskem ne gre popolnoma do 40. st. severne širine, tedaj do na katerej je Lizbona Krf, Na Proti ernej in južnej jugu gre čaj do 15 st meji čaj Najboljše vrste rasto v Kitaj središče trgovini. čedalje slabej mej 23 in 30 st., kjer j ni tako občutljiv kakor kava razne kraje začeli presajati bilino zato so ga v e zasadil v vrtu Evropi Jonquet, in to na pariškem botaniškem Pozneje so jih vzgojili tudi še na mnogih drugih krajih er jih, kaj pak, samo po letu puste pod milim nebesom » južnih krajih pskih je tako blaga zima, da more čaj povsodi dobro uspevati j tugalskej in zato so poskišnj Por prav dobro se obnesl resno nadaljevali storili v Aziji, bregovitih krajih okoli škoda, da jih niso razprostranjene čaja so največ so ga razširili po Kočiuči in po prvej polovici devetnaj stega stoletja so začeli Angleži po svojih kolonijah v Asamu v Bengalskej in na Cejlouu čaj vzgajati Pri peljali so seboj Kitajcev, ter jim izročili vse delo in dandanes dovaža Angleška z Iudi j e na ropski trg. Angleži ko množino čaj so se za kulturo čaja najbolj radi tega tako potrudili, ker so se bali da orda ne bodo mo & dobivati ga s Kitaj v zameno za opium j temveč da ga bodo morali z novci plačevati. Na Javi caja so razširili Holandezi tem pomagali kitajski bili. Tudi na Sumatri se dandanes e lavci > in najbolje so jim v katerih so le-sem pova- mno Početkom devetnajste čaj prideluje stoletja so začeli čaj tudi v Ameriko presajati. V Braziliji so se zavzeli za čaj Portugalci, ali zaradi dragih in neskušenih delavcev niso . To za čaj isto b mogli uspevati, morali so tedaj Kitajcev povabiti izkustvo se je potrdilo povsodi. Kj našli Cij najbolje uspeva v mastnej in globokej zemlji, ali zahteva mnogo vode in solnca, in odgajajo ga vedno 8 semena. Da seme gotoveiš klij > imajo je če mo v vlažnej prsti, in marca meseca jo posejejo Čez leto se mladice razsade v pravi redo tako da ena od druge stoji V^. Zemlja okoli biliue se dobro gnoji z raznimi gnoj čisti plevela iu porabo sade čajev grm kot ograjo okol Perji boljš ka. Za domačo i poija m vrtov. začno brati kedar je bilina v četrtem letu in najfinejše perje se dobiva na ladih to s stare veje obrezujej ejah da > nove mlade poženo er grm posekajo, ondi se drž malo obrezujejo, tam ga v dvanajstem letu obrezovanjem pomladjujejo, ali ga z tu do petdesete leta (Dalje prihodnjič.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) 2.) Za ustanove, katere naj bi dobivali učenci stro kovne šole, označene v točki 1), določil se bode vsako eto v proračunu znesek 150 gld. 3.) Predsedstvu se naroča, da izposluje potrjenje obeh sklepov pri Njega vzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru. 4.) Uloge, katere je zbornično predsedstvo radi donašanja doneskov poslalo slavnemu deželnemu odboru, slavnemu mestnemu magistratu in slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice, odobre se in sprejmo na znanje. Zbornica je sprejeia te predloge jednoglasno. III. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča da so tri predilnice in tkalnice na Kranjskem, namreč tvrdke: Schvarz, Zoblin in drug. v Litiji, predilnica in tkalnica v Tržiču in c. kr. priv. predilnica in tkalnica v j Lj ubija > javile da se namerja, ne podaljšati znova dnevnega delavnega časa za jedno uro, kaisor je to do volje ls85 z visoko ministersko naredbo z dne 27 maj drž. zaK. št. 85, nekaterim obrtnim strokam za dobo jednega ieta ter z nadaljnjo visoko ministersko redbo z dne 8. februvarij 188(3 drž. zak. št. 27 dalj po do 11. junija 1888. Ob jednem izročile so rečene tvrdke zbornici spomenico „Die Neubeiastung der ost Industrie durch deu elfstiindigen Arbeitstagu, društvo trijskih predilniča poslalo katero je ga uzviše- spoinenica poteguje se za podaljšanje dnevnega delavnega časa za jedno uro. nosti gospodu trgovinskemu ministru 96 zakona z dne podnebje in isto zemljo kakor je v marca 1885, drž. zak. št. u, vendar niso 22, določuje, da v obrtih, kateri se vršijo po tvorniško mogli pridelati dobrega čaja, dokler niso dobili kitajskih ali fabriško, ne sme za obrtne pomočne delavce delovni delavcev Kita ponska Korej > Kočiučina Java in Sumatra so glav danes čaj vzgaja. P Indij j čas v 24 urah iznašati čez 11 ur največ in sicer tako emlje, v katerih se dan- da se prestanki dela ne štejej nj na Šent Helen in v Portusalsk so se obnesli tudi na Madej Vendar sme trgovinski minister v porazumu z mi > _ ~nAuuvjiij » vuuai OJLUO ii guviLisai iuiuisioi na Kaplandu, v Braziliji, v Avstraliji nistrom notranjih stvari — zaslišavši niške zbornice trgovske in obrt-ukazoma imenovati one vrste obrtov. katerim je ozirom na izkazane posebne potrebe njih sakdanji delovni čas podaljšati za jedno uro ter je treba pisek tistih od treh do treh let pregledovati. Odsek je to natanko pretehtoval ter se pridružil mnenj da prošnja utemelj ter predlaga: Zbor naredbo z dne 27 naj priporoča vlogo društva avstrijskih pre podaljšalo je visoko c. kr. trgovinsko maja 1685, drž. zak. štev. 85, kr. trgovinskem ministerstv pri c. jedinim obrtnim strokam dnev ministerstvo po delovni čas za jed Predlog se sprejme. uro za dobo jednega leta ter z nadaljno naredbo z dne februvarja 1886, drž. zak. št. 27. podaljšalo do dne 11. poslanih zbornici od domačih pre- IV Gospod zbornični svetnik Makso Kren roča o neki dobitko Oblastvo aer po-namreč izreklo junija 1888. Iz vlog, svoje mnenje, da se do zdaj neki pivovarni propisana dil in tkal » povzeti > da ministerstvo neki soko c. kr. trg dobitkovina i katera pivovarna, je 1886 delovala eč namerja ne ponoviti tega pri piva nego prejšuja leta ne striuja več z izpremenjenimi nego uvesti jednajaturni delovni dan tudi za vse stroke odnošaji ter da jo je treba primerno povišati tkanin v zmislu rečenega zakona vlogfi O'! skemu ministru poslani Njega uzvišenosti gospodu trgo vilkami in izročeni zbornici, dokazuje se s šte j da se bodo podražili obrtni izdelki ko se skrajša delo čas, ter se pobijajo trditve, ki nekaj Naši dopisi. ono podraženje. Potem se natanko primerjajo davčna brem Trzine 12 vgusta Dne 12. avgusta t. 1. vršil avstrijske obrtnosti z bremeni Pruske, iz česar vidimo, da padnih dežel, osobito o jed- mora avstrijski obrtnik nakem obsegu obrta in o jednakem dobičku v najugod se čanstv čno z pri nas lepa slavnost 401etne cesarja Fra Josip danja Njih velj- ata vami, zelenj [i šem slučaju trikrat poprek pa trikrat iu pol toliko ečer je bila velika vitij Vsa vas bila aji okinčana, u hiš in Domžals a vk »v. nego njegov pru plačevati neposrednih državnih ski tovariš. Nato se natanko navajajo večja bremena strijske obrtnosti v ostalih delih naspruU drugim državam evropskega kopna, od katerih • • y • izimši edila je prav mični mirozov ka e praz-v pred- t godba vodnih troŠKo oživil božja je vse občinstvo nedeljo bila je ob poldeseti uri Katero je imel č. oče Saj govoru razložil namen slavnosti in nove šolske ^a služba dr. in je v lepim vico ni nobena smatrala za jedenajsturni delovni dan v zakon umestno sprejeti katero po govoru blagoslovil. Učenci so zasta peli ce ? dočim oblastva v vici sarsko himno, potem je bila sv. maša, pri kateri so tudi izpreminjajo zakoniti jedenajsturni delovnik po večkrat nih posamičnih dopustilih dejanjski malone v dvanaj sturni delovnik. Pojasnjujoč nasledke, kateri nastajejo i: učenci peli Popoludne so se zbrali učene šli pod vodstvom učitelj zopet v šoli in so z Domžalsko godbo in ognje jednostranskega obremenila obrtnega proizvajanja v Av- branci v Haboh k gospodu baronu Lichtenbergu zahvalit nasproti Ogerski, katera ima z Avstrijo vender se trudi z največjimi strij jednotno carinsko ozemelj se, kj ter so bili potem z pivom in kruhom pogosteni potem godba nekaj časa igrala in Ko cesarska državnimi olajšili pospeševati razvoj velike obrtnosti v himna odpela, so šli učenci zopet vrstoma na dvo je bil slavnostni prostor okrašen svoji deželi sklepa vloga, da se s to redbo, s kater Na robe ta se misli koristiti avstrijskemu delavcu v tvornicah, sicer stavam, zelenjem in cesarjevo podobo v prvi vrsti škoduje današnjim podjetnikom, ali da se nostni govor g. učitelj in potem je še trajno nadaljnje razvijanje, da trajni obstoj obrtnosti same v iu vestnosti in ko je še potem deželi z vsemi nasledki za narodno blaginjo, davčno moč vorilo primernih nagovorov in in za izvor zaslužka zaščite potrebnega prebivalstva z oškodovanjem životnih uvetov obrtnosti ovira zoril otroke na dane nauke in jih opominal z zašla v- katehet opo- lm pridnosti nekoliko učencev go pesmi, bili so najprid nejši učenci iz častnih bukev po gospodu barona Lichten v tej Stroji Rečenih tvrdek vloge dokazujejo vrhu tega. da so berg pozvani in jim je gospa baronica podelila molitn stroki tkanin in da se z gl stvar stroji, a ne delav pri knjige in pa knjigo ,,Cesar Franc Jožef sklep ejitvijo delavn dobe zmanjšuj proizvajanje in podražuje ter po takem da se škoduj ki so obrtnosti koč ne stali pri tega, ker da i i takore Avstrije, v nasprotju z Ogersko, )o mogoče upirati se konkurenciji. Kar sta na- e novi tvornici, imata škodo tudi radi u se i še s svojo naklonjenostjo in vplivam je občinski zastopnik lepo zahvalil vsim navzočim posebej tistim, zamo tako tej slavnosti pripomogli, da se sijajni dokaz udanosti, Ijubav in hvaležnost < 4 • siti nas dv veličanstva so vsi azoči živahno klik si morata delavce še izučiti izdeluje se preja naši okolici y • • • ŽIVIJO Potem bili so do Njih trikrat ničj vrste in tukajšnjih tvornic ni vinam pogosteni in dali ki učenci z kruham pečenko sledila je prosta zabav in v primerjati, ko bi tudi imele čisto izurjene delavce, tvor- Pozno noč? PN kateri je Domžalska godba razne komade nicsm na Angleškem v Švici. Nadalje se navaja > da de svirala in vse je lepim redu ter mnogo ljubljanskih lavcu ne bi ni take naredbe muogo koristile, ker zvečine oristile, ker zvečine veteranov se vozečih skoz vas so se čudili, ne znajoč, bil še tako priden, kaj to Pomeni ia marsikdo je djal, da kaj tacega še ni dela po akordu in ne more najoč ako dvanajstim) dana pridobiti," ter radi tega izgubi del svo jega zaslužka. bilo v prosti vasi na deželi vasi Trzi Naj bo to v lepi spomin 274 Krškega 19. avgusta. Včeraj praznovalo je naše tleh enakosti pa tudi Slovenci po vsi pravici smejo mesto rojstni dan in ob enem 401etnico vladarstva ce- zahtevati svojo narodno in politično enakopravnost. sarjevega izredno domoljubno in sijajno » ker vdeležilo Sijajna zmaga koroških Slovencev. Minuli teden se je slavnosti razun političnih in sodnijskih uradov, zvršena deželno - zborna dopolnilna volitev v Koroški tudi mestni zastop s tremi deželnimi poslanci gosp. grof deželni zbor na mesto umerlega Andreja Einspieler-ja Erwin Auersperg, V. Pfeifer in dr. Poklukar, dalje vse uči- nam je tako vesela dogodba v našem narodnem življenji, teljstvo s šolsko mladino, meščanska in požarna straža, da jo radostni vrstimo takoj za cesarskimi slavnostimi, oddelek tukaj bivajočih c. kr. topničarjev s svojimi po- ki smo jih ravno značili. Ta zmaga narodne pravice veljniki in velika množica meščanov. Slavnost pričela nad potujčevalno nasilstvo nam je neovrgliv dokaz, kako se je že predvečer s strelovi topov, okinčanjem in raz- trdnega in zdravega jedra, kako lepe zavesti kako, mo-svitljavo mesta in pa godbo, ki je godeča prehodila vse gočnega poguma je naše slovensko ljudstvo tudi na naj- me8to. Rojstni dan cesarjev godbe in strel topov od njala je zopet budnica do ure zjutraj ob bila skrajnejših pokrajinah naših, tam kjer že napuhnjen nasp — • rotnik zanikava obstanek našega naroda. Tu Je na je slovesna sveta maša, od 10. do 12. pa je trajala slo- pravim mestu odgovor z dejanji. To je imeniten pomen vesnost v šoli, pri kateri je župan in poslanec gospod zadnje volitve. V okraju, kjer je vlani še odmeval glas: Viljem Pfeifer imel slavnostni govor v katerem je z živimi barvami slikal vladarske čednosti in zaluge cesarja Franc Josipa I. in z navdušenimi besedami ogreval izrekoma sedanjo šolsko mladino k domoljublji in uda-nosti do cesarja. Slava Einspielerju Andreju, tam odmeva letos gla vo lilcev Živijo Einspieler Gregor! Bog ohrani naš narod Potem je dolga vrsta šol stopala na oder učencev ljudske z deklamacijami domoljubnih > pesmi razodevala enako v šoli vladajoč domoljubni duh kakor svojo in svojih učiteljev spretnost. Za temi večinoma z živo pohvalo sprejetimi deklamacijami sledil je prav srečno za srca mladine sostavljen nagovor gosp. vodja Gaberšek z bi katerem se je vrstila enaka, pa večinoma nemška deklamacija meščanske šole in njenega vodje gosp. Lapajne-ta. Po svečanosti v šoli, ki je imela edino napako preobilne dolgosti, delile so se knjižice „Naš cesar" med šolsko mladino. Dobrotna gospa Ho-čevar-jeva podelila pa je tudi za to slavnost izdatno svoto 70 gld. za pogostovanje vojakov, pa je dala veder vina, ravno toliko pa tudi gospod župan Pfeifer. Državni poslanec Suklje poročal je minulo nedeljo o svojim delovanji v državnem zboru volilcem v Ribnici, ki so z odobravanjam njemu in njegovim tovarišem izrekli zaupanje. Umrl je minuli ponedeljek vpokojeni svetovalec višj sodnije gosp. An t S ch m v 94. letu svoje starosti. Obče spoštova kot dnik, tiho za se in za svoje živeče kot starček, pokopan bil je pokojni včeraj zvečer ob 6. uri. Vlani sklenjena nova cestna postava za kranj- kakor čujemo, ni zadobila najvišjega potrjenja. važno gradivo za obravnave deželnega sko. Ostane toraj zbora, ki se, kakor se trdi, prične začetkom prihodnjega meseca. Iz Ljubljane Praznovanje cesarjevega roj- letos pa V bogoslovje ljubljansko je na novo sprejetih 25 kandidatov in to 16, ki pojdejo v semenišče, ki bodo bivali zunaj semenišča in obiskavali tu- stnega dneva vršilo se je minulo soboto po vsi avstrijski državi, pa tudi daleč zunaj njenih mej, izrekoma pa v slovenskih pokrajinah, z izredno slovesnostjo in prisrč- nostjo. Ni nam moč tukaj tudi z malo nadrobnostjo omenjati tega praznovanja v Ljubljani, v Idriji, v Novem Mestu, v Postojni, na Bledu, v Kamniku itd., lahko rečemo, da je ni občine, med Slovenci, v kateri bi se ta domoljubni praznik ne bil praznoval svečano in z ne- kajšnje bogoslovske šole. Povodom cesarjevega rojstnegs dneva pomilo-ščenih je v c. kr. kaznilnicah 92 kaznjencev tako, da jim je prizanešen del kazni. Izmed teh spadajo na Ljubljano na Begunje pa Gosp. dr. Leonhard Klofutar imenovan je za po stolnega kapitola ljubljanskega predstojnika prošta, tem, ko je od smrti pokojnega prošta preteklo že nad prisrčnostjo. Le po sluča ) sreči došlo nam se je cesarjevim prisilj je obširnejše poročilo s Krškega rojstnim dnevom ob enem praznovala 401etnica njegovega vladanja. Pa ali o teh lepih domoljubnih izjavah pišemo več ali manj, to naj ne bode odločil leto dni eno smemo trditi Poroča se nam, da sta ob enem odlikovaua gospoda prelat dr. Čebašek in pa semeniški vodja dr. Kulavic s papeževim dostojanstvom. Toraj povod nam srčnemu čestitanju. rodbini plemenitega našega rodoljuba pokoj- da vse te brezštevilne izja\e ljubezni do cesarja in do nega grofa Josipa Barbota praznoval se je minuli četrtek skupne naše države, enako živo pričajo, koliko priljubljen dne 16. avgusta lep rodbinski praznik. Na gradu Raje naš cesar pri vsih sicer si mnogokrat nasprotnih na- deljškem, poleg Bučke, praznovala se je namreč poroka rodih širne države, pričajo izrekoma da slovenec varuje stareje grofove hčerke grofice Marije Barbo z baronom svoje domoljubje in zvestobo cesarju enako zvesto v Josip grof Warlich-Bubua, tajnikovem namestnikom v miru, kakor jo zna neustrašeno potrdi v času, ko puška c. kr. ministerstvu za poljedelstvo. Pri lepi svečanosti govori in pa da ima naša starodavna Avstrija vsakemu bili so navzoči vsi sosedni plemenitaši in grajščaki, pa Po sovražniku nasproti najtrdnejšo brambo in trdnjavo v tudi bolj oddaljeni sorodniki ženinovi in nevestini, svojih zvestih, udanih in neustrašenih narodih. Na teh roka vršila se je v vaški cerkvici Radeljški po gospodu t kanoniku dr. Kulavicu v navzočnosti ondotoega župnika gosp Kutuarja > priče poroke pa 80 Karol Arko stric > in Poklukar bivši dalj sodnijski predsednik grof Lamezan Albin Margh bili gg. grof ruh nevestin, grof in pa Večer pred poroko eseljevali so se godbi, in gostje v krasno razstavljenem vrtu pri predstavljanjem živih podob. Vaščani Radeljški pa so okinčali vso pot z grajščine do kapele z vejami slavo- loki in slovenskimi pozdravi Vabilo slavnosti, katero priredi Vrhniška občina v proslavljenje štiridesetletnice vladanja presvet- lega Vrhniki. cesarja Frana Josipa I. dne 26. avgusta 1888 na Vsp ored: predvečer dne 25. avgusta mirozov in streljanje ne 26. av Zjutraj bud gusta «lov in streljanje. Dopoludne ob 10. uri sv. maša v cerkvi sv. Pavla. Točno ob banket v gosp. Drabek-a gostil pri črnem orlu u uri Med in uro državnega poslanca dr Po- sprejem gostov, potem pozdrav predsednika, slavnostni govor gosp. klukar-ja, objava ustanovljenja društva gospej Vrhniških in konstituiranja društva za olepšavanje trga in okolice in zasaditev začetnih dreves drevoredu. Pogostenje in obdarovanje šolske mladine, blagoslovljene železnega mosta čez Ljubljanico, ljudska veselica z gvdbo in petjem. Zvečer: splošna razsvitljava iu obhod po lampijoni in godbo, trgu in hribu z kresovi, bengalična razsvetljava Ljubljanice nad mostom, petje in godba na čolnih. Konečno: prosta zabava. Posameznih vabil slavnostni komite ne bode razpošiljal. Slavnostni komite. Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko zborovala je včeraj dne 21. avgusta ter obravnavala naslednji dnevni red: sej ].) Zapisnik zadnje 2.) Poročilo o napravi telegrafske postaje v Sodražici 3.) Dopis zbornice v Li 10.) Poročilo o vprašanjih i X Ali sme trgovec 8 spe cerijskim blagom tudi vrvarsko in ščetarsko blago itd prodajati? kavo Ali sme branj tudi sladkor riž itd. prodajati? Ali sme kramar sukno vseh vrst, narejeno obleko, sladkor kavo dajati? Ali sme tr riž pro C5 se živežem tudi sladkor o ate, kavo prodajati? Ali sme črevlj 7 in 11.) trgovec z usnjem tudi špeh prodajati? Volitev enega člana v trgovinski posvetovalni odbor kuretorija za avstrijski trgovinski muzej. šu zadrug v političuem okraju Ko- 12.) Poročilo o okolišu čev8kem. 13.) Tarifa za klavnico v Metliki. 14.) Poročilo o pravil h za 6 zadrug Pol ure pred razpravo teh uri zvečer volite grofa Thurn-a in gospod Josip Kuš razun lastLega. z i ieželni predmetov bila je zbo ob mesto umrlega bil izvoljen zborničui predsednik z semi 18 velj glas Zahvala. Povodom aznjevanja rojstnega N ces. in Apostoliškega Veličanst visokorod presvitlega cesarja mi je gospod c. kr. dežel b Wi n kler izročiti dal predsednik Andrej dve 8 to goldinarjev ? od za katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskim ubožčekom po 25 gld. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici otroke, varovalnici malih otrok, deškemu in pod vodstvom gospe grofice Sofije Auerspergove stoječemu de« kliškemu sirotišču. Izročuje ob enem te zneske njihovemu blagemu namenu, smatram se dolžnim da potom javnosti naj toplejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega mesta uboščekom naklonjeno darilo. Ljubljani 17. dan avgusta 1888. v Zupan • Grasselli m. Raznotere novice. Dež vreme. V tolažbo onim, pritoževali čez preobilni dež pripoveduj so nek je letos nemški list o naslednjih deževnih letih Leta 1315 dežvalo od srede maja do konca leta vsak dan. Leta 1401 deže 4.) Tarifa za javno tehtnico v Grosupljem 5.) Prošnja za somnje v Medvodah 6.) Poročilo o protokoliranj lesom. 7.) Dopis zbornice valo je od srede meseca sušca do konca septembra, leta 1405. od začetka avgusta do novega leta 1406. : leta zarad obdačenja podružnic. 1468. je med žetvijo toliko dežvalo, da je rž nepožeta firme na ; julij jivah ostala Leta 1528. je bilo od konca meseca do srede meseca novembra samo štiri dni suho enega trgovca z vreme. Leta 1579. bilo je tako mokro, da so morali po nične iste sicer rabljivih cestah tramov naložiti, da je bilo moč v Olomucu zarad poštnine za zbor- požete pridelke na dom zvoziti. Leta 1585. bila je tako 8.) Tarifa za somnje v Šentvidu pri Zatičini. 9.) Maksimalna tarifa za meso v občini Kamnik po mokra jesen, da se je na mnogo krajih bilo še zimi mogoče po polji nakopičeno snopovje na seneh domn zvoziti. Leta 1588. deževalo je po leti iu v jeseni 216 23 tednov nepretrgoma. Leta 1617 je po dolgem viharji Nemška fiuancjelnih krogih nastala je pri toliko dežvalo, da so bili nižji kraji spremenjeni v jezera, popotavanji cesarjevim nada, da se bodo denarne in tr Leta 1660. je dežvalo od binkošti do pozne jeseni toliko, govinsko-gospodarske razmere med Rusko in Nemško da so se poljski pridelki pokončali. Leta 1752. bil je zboljšale in tudi vse , da politične razmere postanejo boljše, poletje in vso jesen vihar in dež, samo meseca pa vse te nade splavale so po vodi, vse doseaanja za- oktobra bilo je najlepše vreme. Leta 1790 je od srede nesljiva poročila potrjujejo, da v teh razmerah ostane meseca junija do začetka septembra dežvalo nepretrgoma, vse pri starim. To, sedaj potrjeno naznanilo in pa na- N pa tni c o našli so dne avgusta t pitnica, katero cesar napil povodom razkritj v Kapstadt-u, spoznali so jo takoj kot slovečo Enke-jevo repatnico, katera se prikazuje navadno - spo-vsemi vsakih VL let Ta zvezda je posebno zato zanimiva, ker se čas njenega je Enke zato izrekel mnenje svet in da ta za » ves vrtenja vedno skraj da neka tvarina eter napol država gibanja zvezd. Zadnjič opazovala se je ta zvezda v Florencu c varija 1885. minka vojskovodja princa Karola rekoč, da bode z silami branil vsak ped priborenih tal Nemške države iznemirilo je posebno donarne kroge toliko da je cen i državnim posojilom na borsi precej padla, in le polagoma se povrača zopet zaupanje, aa tudi te besede ne pomen- jajo žuganj še anj pa vojske dn 13 decembra 1884. do 15. febru polagom notrajni državni upravi vreduje knez Bismark tako > da odlaga po nekoliko preobil prev Prav sitna dogodb a. V Innsbrucku ima nek zelo zaveden brivec mesto sicer navadne sobe za britje, dvorano. Zadnje dni pride v to dvorano hribolazec v popolni opravi hribovski. Prav po domače, kakor vsi, katerim prične brada po obrazu presedati, vsede se v naslonjačo, žetega svojega posla : pri predsedništvu državnega ministerstva izbral si je za svojega namestnika ministra Boticber-ja, ki ga je do sedaj že in gotovo povoljno namestoval pri trgovinskem ministerstvu. Bismark naravno čuti, da se stara. Francoska dvoboju teško ranjen in sedaj zopet da ga okreval Boulanger bil je pri volitvi minule nedelj po bri vec pomladil, ko mu nenadoma posestnik dvorane j® odložil svoj mandat, kandidat v treh volilnih naznani, da se tukaj kmetov ne brije v dvorani. Hribolazec takoj vstane ter reče smehljaje brivcu : okrajih in je v vseh treh sijajno zmagal, med tem ko so vladi in Tedaj pa povejte vsaj mojemu adjutantu ki bode po po manj republiki prijazni njegovi protikandidati dobili asov kot pri zadnjih volitvah. To je zelo meni prašal da si m tam sproti pri vašim tekmecu jaz sim nadvojvoda vzame klobuk in zgine pred osupnjenega gospoda brivca osupnilo republikanske kroge in pripravljajo se na nove borbe zoper osebo, katera vihra s praporam samovla-darstva nasproti ljudovladi (republiki) Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja Izredno • • sijaj praznovanje cesar- jevega rojstnega dneva prevagava druge politične dogodbe. Med temi omeniti so posvetovanja skupnih ministrov z ogerskem ministersnem predsednikom Tisza-om, kateri se je potem odpeljal v severno-r Kričač bchon mesečne kazi prizade emško morsko kopel si je tudi stop 4 izkoristiti zase z demonstracijami kate ro so dunajski policiji prizadele mnogo posla, približno vsaki po nekoliko zapora ali denarne 30 oseba globe. pa Vedno v pijačo prenapolj Ju misli da se svet omaje, ako poleg njega tudi vseučelišna nemška mladina nokoliko mescev malo bolj trezna ostane Češka. Zadnje dni vrstili so se gosto volilni shodi in povsod so volilci izrekli dotičnim poslancem, članom državnozborskega češkega kluba, ob enem pa njegovemu načelniku dr. Rieger-ju vsemu klubu in popolno zaupanje. Žitna cena v Ljubljani 4. avgusta 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaske 7 gold. 32 kr 75 kr. tursice 5 gold 70 k soršice 5 gold rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. ovsa 4 gold kr ajd 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. V Kranji 6. avgusta. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr, Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki