Političen list za slovenski narod,
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljS, tristopna petit-vrsta: 8 ln'., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 39.
V Ljubljani, v petek 17. februarija 1888.
Letnil* XVI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 16. februarija.
Akademična društva.
Že dolgo galerije poslaniške zbornice niso bile tako polne, kakor danes; na drugi galeriji so bili zgolj vseučiliščniki, katerih je moralo pa še jako veliko ostati zunaj, in so od vseh štirih strani državno-zborsko palačo oblegali, ker niso dobili več vstopnic. Da bi se ne godili kaki neredi, bilo je pomnoženo število policijskih stražnikov okoli zbornice. Na prvi galeriji so bile tudi vse lože tako polne, da danes ni bilo več mogoče dobiti nobene vstopnice in da so bili zasedeni vsi prostori. Po razdelitvi došlih vlog se je pričela razprava o vladnem predlogu glede akademičnih društev, ki je privabila toliko poslušalcev v zbornico. Zoper načrt se je oglasilo 14 govornikov, zanj pa 10.
Prvi je govoril levičarski poslenec Pichler, ki je proslavljal nemški duh, nemško svobodo, nemško vedo itd. O zakonu samem ni dosti govoril. Nasprotno pa se je prvi desniški govornik Mladočeh Blažek jako strogo držal načrta in ga stvarno pretresal z vseh strani. Bekel je, da bodo sicer zginila akademična društva, ako novi načrt stopi v veljavo, da se bodo pa v drugi podobi zopet snovala. Omenjal je, da dijaki so tudi državni brambovci, da torej ne gre njih patrijotičnega duha natolcevati. Tudi iz pedagogičuih ozirov zakona ne more priporočati ; gotovo ni dobro, da se stene delajo med posameznimi zavodi, in da so dijaki raznih višjih šol ne smejo družiti med seboj ter se drug od drugega marsikaj koristnega učiti. Vsled posameznih določb ne bodo trpeli samo dijaki, ampak tudi profesorji, ki jih bodo redarji nadzorovali in jih morda za izgrede dijakov smatrali odgovorne.
Govor je bil miren in stvaren, le škoda, da je Blažek tako tiho govoril, da so ga komaj najbliž-nejši sosedje razumeli. Kakor sem že zadnjič omenjal, nasprotoval je zakonu v vseh točkah in naravnost rekel, da z nobeno določbo ni zadovoljen, dasi se je bil oglasil med zagovorniki njegovimi.
Za njim je poprijel besedo minister Gautsch. Govoril je ponosno in zavedno ter zatrjeval, da je zakon zaradi nekaterih neljubih dogodkov potreben, da ima v dokaz temu silno veliko gradiva, ki ga pa iz spoštovanja do naših visokih šol neče objavljati. On ne nasprotuje svobodi, vendar pa neče, da bi bila ta svoboda svoboda zdivjauja, svoboda površnosti, svoboda zlorabe dijakov. Načrt ni nazadnjašk v drugem pomenu, kakor da hoče nazaj pripraviti pravi red, tudi ni izjemen zakon, kakor se je trdilo, ker imajo prav enake zakono tudi na Nemškem, na Saksonskem itd. Tudi to ni res, da bi bil obrnjen proti nemški narodnosti; on sploh proti nobeni narodnosti ni obrnjen.
Kadar je naučni minister prej kedaj govoril, donela so mu pogosta odobravanja na ušesa; danes so mu le parkrat levičarji nekako sramežljivo zaklicali „dobro", dostikrat pa so se poslanci posme-hovali, in nekaterekrati se je slišalo glasno sikanje z galerije, katero je moral dr. Smolka parkrat opominjati k miru in spodobnemu obnašanju, preteč, da bode sicer galerije izpraznil. Ministru se je bralo na obrazu, da ga peče, ker s svojim govorom ni dosegel nobenega vspeha.
Za ministrom je govoril poslanec T tir k in neusmiljeno šibal naučnega ministra in Žide. Predsednik ga je večkrat opominjal, da naj govori o stvari, pa zastonj; Tilrk je žlobodral marsikaj zme-šanega, pa izrekel tudi marsikatero resnično. Gautschu je rekel, da je prepozno prišel na svet, da bi še za Bachovo dobo ne bil, ampak le za dobo Meternichovo in da je minister Thun veliko več lepega in koristnega storil za visoke šole, kakor on. Konečno mu je napovedoval, da se bo enkrat pogreznil in da mu bo sledilo splošno zaničevanje. Predsednik ga je zaradi tega pokaral.
Tudi Zucker je govoril proti zakonu, potem je Bomaszkan predlagal konec razprave, katero je pa levica s slučajno večino zavrgla. Minister Gautsch bo moral torej še nekoliko grenkih slišati, ker se bo jutri obravnava nadaljevala.
Zdravstveni zakon za Kranjsko.
(Konec.)
§ 6. Imenovanje zdravnika na podstavi poprejšnjega razpisa, potem ko je bil zastop zdravstvene občine, oziroma zdravstvenega okrožja pozvan staviti svoj predlog, pristoja deželnemu odboru, ki je dolžan držati se nasvetovanih mu treh oseb.
Imenovanje je, predno se izda dekret, naznaniti političnemu deželnemu oblastvu, katero ima pravico taistemu, ako se ni zvršilo po zakonu, odreči svojo pritrditev.
Ako ni zoper imenovanje nobenega zadržka, naznaniti je to dotičnemu političnemu okrajnemu oblastvu, katero sprejme od imenovanega namesto prisege slovesno obljubo, h kateremu uradnemu dejanju je povabiti župana zdravstvene občine, oziroma načelnika zastopu zdravstvenega okrožja.
Kadar začasno ni okrožnega zdravnika, mora deželni odbor dogovorno s političnim deželnim oblast-vom provzročiti, da ga nadomestuje sosedni okrožni zdravnik ali pa drug za to sposoben zdravnik.
§ 7. Za vsak zdravstveni okraj, oziroma za vsako zdravstveno občino je postaviti jednega zdravnika.
Stanovišče mu določi politično deželno oblastvo dogovorno z deželnim odborom.
§ 8. Letne plače okrožnih zdravnikov so razdeljene v tri razrede, in to po 600, 700 in 800 gld.
Od teh spada pod najvišji razred 20 odstotkov, pod ostala dva razreda pa po 40 odstotkov.
Eazrede zdravniških plač za posamezne službe določi z ozirom na njih važnost in na krajne razmere dotičnih stanovišč deželni odbor dogovorno s političnim deželnim oblastvom.
Plača zdaj poslujočih ranocelnikov, katerim je, ako so še za službovanje sposobni, začasno izročiti opravila okrožnih zdravnikov, mora znašati najmenj po 400 gld.
Vsak stalno nameščeni okrožni zdravnik ima vrhu tega pravico do dveh v plačo vštevnih starostnih doklad po 50 gld., vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbninskih užitkov zase in za ostale svojce,
Kako se sovražniku odpusti?
(Dogodba iz življenja g. nadlogarja, zapisal Y.)
(Dalje.)
„To me je malo poparilo. Oe že moram biti vojak, grem pa raje kar sam, prostovoljno. Oe prej odslužim, tem bolje, in če prej cesarsko službo dobim, prej bom na trdem.
Svojemu očetu razodenem sklep, iti prostovoljno k vojakom. Malo čudno so me pogledali; pa udali so se, saj so spoznali, da za kmetijo nisem. Ko pa so mati to čuli, oh, to je bil jok! „Kaj, zato sem tolikrat vstala po noči, ko si mi kot malo otroče jokal, toliko skrbi in dela imela sem s teboj, zdaj pa greš v smrt! V vojsko boš šel, kroglje bodo ti okoli glave žvižgale in gotovo te katera zadene. O, tega pa ne in ne!"
»Mati! Ko bi vsaka kroglja v vojski zadela, že davno bi ne bilo nobenega vojaka več na svetu, tudi se o vojski nič ne sliši; če pa prej odslužim svoja vojaška leta, prej bom zopet pri vas."
Ni šlo tako gladko, kakor sem pričakoval. Vendar čez leto dni sta se oče in mati udala, in jaz sem bil vojak.
Oe sem pa mislil dobiti pri vojakih prijetno življenje, zelo sem se zmotil. Ubogati vsacega višjega, in sicer točno pri tisti priči ubogati, ko ti za-pove, to je začetkoma silno mučno prostosti vajenemu mladenču. Pa imel sem trdno voljo prestati ta leta, S3j večuo tako ne bodo trajala.
Ko smo bili v mestu, zahajal sem večkrat v vojaško krčmo. Ne vem, kaj me je tako tje vleklo, ali dobra pijača, ali pa prijazne oči krčmarjeve hčere. Bil sem dve leti pri vojakih, star še le dvajset let in že sem se popolnoma zatelebal v tisto dekle. Ko je njen oče to opazil in na tihem poprašal po mojem obnašanji in domačih zadevah, še ni bil preveč hud. Bekel sem mu, da bom kmalu desetnik prve vrste, ker me ima stotnik zelo rad, potem sem odredjen v pisarno, kjer mi je dovoljeno se oženiti. Služba je že taka, da bova ta leta prav lahko shajala in potem tako dobim primerno cesarsko službo! Ko je oče tako spoznal mojo trdno voljo, je privolil.
Lahko si misliš, da zdaj ni bilo bolj pridnega, natančnega in vestnega vojaka pri četi od mene. Po-
stal sem res desetnik. Ko sem tako imel po tri zvezde na ovratniku in si pripel malo daljši meč ob strani, bila je prva pot v znano mi vojaško gostilno. Moja nevesta sprejela me je z veseljem. Kar na-gledati se me ni mogla, tako dobro pristojala mi je ta nova čast. Postreže me z dobrim vinom, katero so navadno le častniki dobivali. Mi podčastniki smo bili prelahki za take pijače. Pivo bilo je bolj po ceni, in tega smo se držali.
Zdaj vstopi v gostilno naš činovnik Pečuh. Hudo ga je zadelo, ko zapazi naji v tako prijateljskem pogovoru, zakaj tudi on je malo mislil na krčmarjevo hčer. Že zdavnej bi se bil lahko oženil, pa dekle ni maralo zanj. — Jaz ga takoj nisem opazil, kramljala sva z nevesto naprej.
„No Ivan M.! ali je on že pozabil, kaj vojaška postava pravi, ako višji stopi v sobo? Kaj ga je njegova nova čast tako prevzela, da ne poznii več svojega predstojnika? No, ali bo on vstal in pozdravil spoštljivo svojega čiuovnika?"
Ta ogovor ni bil nič kaj ljubeznjiv. Precej me je zbodlo, pa premagal sem se.
„Kaj se boste tako postavljali, kakor bi bili stotnik naše čete! Tisti „ou" si pa jaz kratko malo
katere užitke je izmeriti po predpisih veljavnih za deželne uradnike, v kolikor zadnjim ne gredo ugodnosti podeljene z Najvišjim odločilom z dne 3. febr.
1856.	leta, drž. zak. št. 113, in z dne 9. marcija
1857.	leta, drž. zak. št. 95.
§ 9. Kadar je v zdravstveni občini ali v zdravstvenem okrožji za zalaganje plač zdravstvenega osebja (okrožnih zdravnikov in babic) treba višje nego dveodstotne priklade na direktne davke, tedaj mora višjo potrebščino prevzeti deželni zaklad, iz katerega se plačujejo tudi starostne doklade okrožnih zdravnikov.
§ 10. Za pokritje v § 8 omenjenih pokojninskih in preskrbninskih užitkov se iz utržkov pri zdravniških plačah, kateri znašajo prva tri službena leta po 10 odstotkov, poznejša leta pa po 2 odstotka in ako je treba, iz prispevkov iz deželnih novcev osnuje poseben zaklad (pokojninski zaklad), kateri oskrbuje deželni odbor.
§ 11. Plače okrožnih zdravnikov, v kolikor so pokrite z dokladami k direktnim davkom (§ 9.), njih starostne doklade, kakor tudi pokojninski in preskrbninski užitki se nakazujejo v izplačilo v mesečnih auticipatnih obrokih pri dotičnih davčnih uradih, katerim je izročiti pobiranje omenjenih doklad, in sicer se nakazujejo proti temu, da se zaračun-jajo s temi dokladami pokrite plače na račun dotičnih zdravstvenih občin, oziroma zdravstvenih okrožij, plače pa, ki s takšnimi dokladami niso pokrite in se plačujejo iz deželnega zaklada, potem starostne doklade, kakor tudi pokojninski in pre-skrbinski užitki na račun deželnega zaklada.
§ 12. Okrožnemu zdravniku gre vrhu tega za službene poti, katere je v službenem okoliši opravil nad štiri kilometre daleč od svojega stanovišča, primerna odškodnina, ki se mu izplača po pravilu ustanovičenem od političnega deželnega oblastva dogovorno z deželnim odborom.
Kadar se nadomestuje začasno manjkajoč zdravnik (§ 6.), veljajo glede plačevanja nadomestnika, ako ni o tem posebnega dogovora, tista določila, kakor glede zdravnika, katerega nadomestuje.
Za zdravniške opravke, katere opravlja okrožni zdravnik po naročilu državne uprave v njenih stvareh, ima okrožni zdravnik pravico do pristojbin iz državnega zaklada, ustanovicenih po dotičnih pravilih,
§ 13. Služba okrožnega zdravnika je javna služba.
Okrožni zdravniki so v prvi vrsti postavljeni zato, da po njih oskrbujejo občine po zakonu (§§ 3. in 4. zakona z dne 30. aprila 1870., držav. zak. št. 68) jim odkazane dolžnosti javne zdravstvene službe.
Postavljeni so in dolžni v zmislu svojega službenega navodila zdraviti ubožce tam, kjer za to ni posebej preskrbljeno.
Oni so v zborih zastopov zdravstvenih občin, oziroma zdravstvenih okrožij poročevalci v zdravstvenih strokovnih stvareh ter morajo njim, kakor tudi političnemu okrajnemu oblastvu, kateremu so v službenem oziru podložni po določilih navedenega zakona z dne 30. aprila 1870, poročati o zdravstvenih dogodkih in zdravstvenem stanji svojega službenega okoliša.
Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov določuje
prepovem. Če se že podčastnik prve stopinje kliče „Vi", mislim da naslov „on" nikakor ne pristoja podčastniku druge vrste."
To ga je razkačilo. Kar sopihal je pretrgoma.
„Kaj? On se bo meni ustavljal? . . . Li ne vč, s kom on govori ? . . . Precej on zapusti gostilno! . . . Pri tej priči on odlazi."
Da nisem odšel, lahko si misliš. Odgovoril sem mu osorno, in on zopet nazaj. Mene je tako razburilo, ko mi je dajal imena, za katera bi ga šel vsak lopov tožit, da sem nazadnje meč potegnil, hoteč si z orožjem zadoščenje iskati. Navzoči gostje so naji razmerili, in nasledke mojega neprevidnega ravnanja si lahko misliš. Pri vojakih le višjemu obvelja. On je bil le eno stopinjo pred menoj; pa kar je on rekel, je obveljalo. Dobil sem celo leto zapora. Ko so me izpustili bil sem zopet prostak, in moja nevesta je med tem časom postala žena činov-nika Pečuha.
Kako življenje hočem zdaj začeti? Vse mi je mrzelo. Od vojakov sem bil kmalu odpuščen, cesarsko službo sem si moral izbrisati iz spomina. Kaj naj zdaj začnem ? Kmetije sem se bil odvadil, tudi prej do nje nisem imel posebnega veselja. Za hlapca
natančneje službeno navodilo, katero, zaslišavši mnenje deželnega zdravstvenega sveta, izdft deželni odbor dogovorno s političnim deželnim oblastvo.m.
§ 14. Župan zdravstvene občine, oziroma načelnik zastopu zdravstvenega okrožja mora, ne da bi se kratila dotičnemu političnemu okrajnemu oblastvu pristajajoča nadzorna pravica (§ 8. a| drž. zakona z dne 30. aprila 1870. I., št. 68), nadzorovati okrožnega zdravnika glede natančnega izpol-novanja njegovih službenih dolžnosti in mora za-pažene nerodnosti iu dolžnostne zamude naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu.
To mora na podstavi dognanega disciplinarnega postopanja zoper zdravnika izreči primerne redovne kazni, zoper katere je odprta pritožba do političnega deželnega oblastva, ki jo razsodi, zaslišavši poprej deželni odbor.
Ako preiskava pokaže težko krivdo zdravnikovo, nezdružljivo z nadaljnim opravljanjem njegove službe, mora deželni odbor dogovorno s političnim deželnim oblastvom izreči, da je zdravnik iz službe odstavljen.
Na isti način je zdravnika, toda da se mu priznajo pokojninski užitki, kateri mu morebiti gredo, odpustiti iz službe, ako je dokazano, da ne more zaradi trajne bolezni ali zaradi drugih telesnih ali duševnih hib nič več izpolnovati svojih dolžnosti.
§ 15. Politična oblastva morajo vsled višjega nadzora, naloženega državni upravi o vseh zdravstvenih stvareh (§ 1. zakona z dne 30. aprila 1870. leta, drž. zak. št. 68) paziti na to, da občine točno izpolnujejo s tem zakonom naložene jim dolžnosti.
Ko bi v tem oziru kaj opustile, mora politično deželno oblastvo dogovorno z deželnim odborom ukreniti potrebno odpomoč ob troških in na nevarnost mudljivih občin.
§ 16. Mojemu ministru notranjih stvari je naročeno zvršiti ta zakon.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. februarija. STotrattJ® dežel©.
Liberalci so se zopet enkrat osmešili zaradi verske šole! Za dne 8. t. m. napovedan je bil »meščanski shod" proti Liechtensteinovemu postavnemu načrtu, toda odpovedali so ga pozno v noči dne 7. t. m. In zakaj? Izgovorili so se, daje „VoIks-fest-Ilalle" premajhna, ker ne bi šlo vanjo ogromno število meščanov, ki se bodo vdeležili shoda. Zaradi tega vršilo se bo zborovanje v „Musikvereinssaal*-u. Ves Dunaj se smeja ! V prvi dvorani je prostora za 3000, v zadnji pa le za 1700. Lep izgovor to! Toda ti gospodje so preveč prebrisani ter so izvolili izmed dveh manjše zlo. Bolje, da se nekoliko smejajo ljudje zaradi puhlega izgovora, nego, da doživimo pri shodu samem nesmrtno blamažo! Bali so se, da bodo prišli zavedni katoličani, in to so povprek Dunajčanje, ter bodo glasovali ravno za versko šolo! V „Musik-vereinssaal"-u namreč ložje nadzorujejo prišlece ter tako slučajno tudi lahko zabranijo vhod neljubim jim gostom. Msgr. Knab je pisal predsedniku dotičnega odbora, da bo pri shodu govoril za versko šolo. Odbor pa mu je to prepovedal, češ, nameravano zborovanje bo strogo strankarski shod. S tem so pa gospodje liberalci sami sebe vjeli. Vsa njihova glasila kriče, da je skupno avstrijsko prebivalstvo proti verski šoli. Kako se pa vjema ta njihova trditev z
okoliščino, da se boje napravljati shode v večjih prostorih; Dunaj ima jeden milijon prebivalcev, ti gospodje pa se niti ne upajo spraviti skupaj 3000 zavednih svojih pristašev I Pa saj poznamo te lisjake!
Or/erski državni zbor je sprejel dne 15. februarija pravosodni proračun ter se začel posvetovati o proračunu domobranskega ministerstva.
Vlada je storila jako važen sklep glede zadru-štva. Dunajskim zadrugam je naznanila, da ni dovoljeno snovanje osrednjih zvez pri takih zadrugah, ki se razprostirajo po celem cesarstvu, ter je ob enem zaukazala, da se morajo raziti obstoječe take zadružne zveze.
Vnanje države.
„Pol. Corr." je dobila poročilo iz Rima, da je car Aleksander III. čestital papežu Leonu XIII. posredovanjem francoskega veleposlaništva in da se je sveti Oče ravno istim potom zahvalil ruskemu vladarju.
Srbska vlada pooblastila je svojega poslanika Novakovica v Carjigradu, da sklene s Turčijo poštno pogodbo.
Bolgarsko vprašanje, ki je bilo navidezno mrtvo nekaj tednov sem, oživelo se je vsled vstaj-nega poskusa pri Burgasu, Ferdinandovega potovanja in pa zadeve glede Kiazima beja, kojega je hotela poslati Turčija kot svojega zastopnika v Sofijo. Zastopstva druzih velesil so molčala k temu sklepu turške vlade, le ruski veleposlanik je temu ugovarjal. Bolgarija pa se sklicuje na berolinsko pogodbo, po koji mora Turčija poslati svojega komisarja v Solijo, da nadzoruje redno plačevanje davka; ako Turčija to opusti, podpihuje sama one kroge bolgarske, ki hrepeue po nezavisnosti Bolgarske od Turčije. Do danes se sultan po svoji stari navadi še ni odločil, kaj bo storil v tej stvari.
Nemški prestolonaslednik ima jako slabe noči; nadleguje ga hud kašelj, poleg tega pa ga zadnja dva dni boli tudi glava. Zasebne vesti pripovedujejo, da je od operacije naprej bruhal krvave sline. Tudi je slabo znamenje, da ostane Mackenzie toliko časa v San Bemu vzlic temu, da je že napovedal svoje odpotovanje. čuje se, da bodo začeli visokega bolnika lečiti po drugi metodi; zaradi tega poklicali bodo menda dr. Caparta iz Bruslja.
V francoski zbornici zavračal je Etienne pri proračunu o naselbinah očitanja Lanessanova, da je vladno gospodarstvo v tem oziru zelo slabo. Indo-kitaj stal je Francijo leta 1887. nekaj nad 40 milijonov, potrebščina leta 1888. znižala se bo na 20 milijonov. Kohinkina, Anam in Tonkin plačujejo sami na leto 50 milijonov. Vojaštva bilo je 1. 1887. do 42.000 mož, 17.000 Evropejcev in 25.000 domačinov. Letos se bo skrčilo to število na 10.000 mož, 3000 Evropejcev in 7000 domačinov. Iz vsega tega je sklepal Etienne, da Franciji v malih letih ne bo treba izdati niti vinarja več za naselbine. — Minister zunanjih zadev, Flourens, zapustil je na svojem potovanji planinsko železnico še le na italijanskih tleh na postaji Modane-u, od koder je odpotoval z vozom čez mont Genevre v Brian^on. Italijanska vlada pa je bila in bo gostoljubna, zato ga je pa vsled višjega ukaza ljubeznjivo (?) spremil prefekt iz Suze s pomočjo nekojih karabinijerov do mejnega kraja Embruna. Oez mont Genevre peljal se je Flourens na saneh ter je tudi na vrhu tega hriba obiskal hospic za popotnike. Mnihe, ki oskrbujejo bospic, pohvalil je minister s prijaznimi besedami. V Brian^onu sprejeli so ga jako — pohlevno. Izmed 29 občinskih svenikov prišlo jih je le 8 pozdravit ministra. Za njimi stala je ogromna množica 30 uradnikov, ostali narod je pa vzlic pozivu županstva navdušeno pozdravljal ministra s svojo — nenavzočnostjo. — Konservativni listi pariški pišejo, da pravda zoper Wilsona ne spada pred policijsko sodišče, marveč pred poroto. Menda je res, kar se trdi z mnogih strani, da je sodnijska komisija navlašč izvoljena za Wilsona. Predsednik komisije,
služiti nisem maral, in pri očetu je premalo dela in jela za-me. Za logarskega pomočnika bi bil lahko prišel, pa moj prejšnji dobrotnik, naš logar, me ni hotel več poznati. Kaj se bo on s človekom pečal, ki je presedel leto dni v ječi!
V naši vasi so se ta čas zbirali tihotapci, ki so prepovedano blago prenašali čez mejo. Vsak močen in mlad človek jim je bil po godu, zato so tudi mene kmalu vabili v svojo družbo. Nisem sicer maral veliko za nje, ali kaj vse ne stori sila?
Neki kupec delal je velikanske dobičke s prodajo prepovedanega blaga. Prav dobro je plačeval tihotapce. Bil je to sicer nevaren in težaven posel. Hoditi po skrivnih potih, v slabem vremenu in temni noči, ni posebno prijetno, pa denar veliko premore.
Meni so bila pota dobro znana, močan sem bil za dva, zato so me vabili in vabili, naj se jim pridružim. Precej se jim sicer nisem udal, pa ko so mi nekaj srebrujakov naprej odšteli, bil sem novi službi ves udan.
Prestali smo veliko, in posrečilo se nam je skoraj vedno. Imeli smo posebne ogleduhe, ki so pazili na stražnike, kje so. Tako smo jim ušli po drugi stezi čez mejo, kjer so ravno oni nas čakali.
Ko so pa na višjem mestu spoznali, da je ravno v našem okraji največ prepovedanega blaga, pomnožili so straže. Premestili so vodjo stražnikov, Pečuha, mojega nekdanjega predstojnika, ravno v naš kraj.
S časoma sem bil tudi jaz postal vodja, in sicer vodja tihotapcev. Ako je hotel namreč kupec spraviti dragoceno blago čez mejo, obrnil se je do mene, tudi je meni odštel polovico plače, in drugo polovico vselej meni poslal, ko je že bila roba na svojem mestu. Tako sem moral jaz skrbeti za pomagače, in ker sem jih tudi jaz plačeval, bil sem tako njih načelnik, če me tudi sami niso za takega izvolili.
Preskrbel sem si bil dobrega psa. Ta nam je izvrstno služil, Ako je slutil v obližji stražnike, vlegel se je na tla, poslušal, tiho zagrčal iu se pomenljivo ozrl na mene. Tako sem spoznal, v katerem razpotji stražijo, iu velikokrat sem jo tako srečno upihal nevarnosti. Pregovor pravi, da z vrčem se hodi toliko časa po vodo, da se ubije. Tudi mene so enkrat zasačili. Pobrali so nam blago, in dva meseca sem moral v ječi premišljevati, kar sem zagrešil.
(Dalje prih.)
Bolle de Villers, ni samo odločen pristaš \Vilsonov, marveč se ima zatožencu celo zahvaliti, da je postal sodnijski svetnik.
Italijanski listi preklicujejo vesti, da bo vlada odpoklicala vojake iz Abesinije, marveč se še celo poroča, da se vojni krogi posvetujejo o zase-denji 12 kilometrov od Sahatija proti Asmari oddaljenega Aibta. — V noči od 14. na 15. t. m. trčila sta dva vlaka skupaj na kolodvoru v Levantu. Sedem oseb je ranjenih.
Angleški podkralj v Indiji, lord Dufferin, je odstopil. O razlogih, ki so ga k temu privedli, piše „Pall Mali Gazette": »Dobro poučeni krogi trdijo, da je lord bolehen in da mu je služba težko breme. Temu se ni čuditi, kajti zadnji čas imel je dosti slabih ur. Pridobitev zgornje Birme ni bil sprehod, kakor je to mislil Dufferin, marveč težko delo, in dežela še sedaj ni mirna. Žalilo ga je tudi to, da je angleška vlada tolikokrat postopala samostojno in preziraje njegove nasvete". Lord Dufferin pa se je temu nasproti izjavil, da odstopi iz čisto zasebnih vzrokov; ni v razporu z vlado, ki ga je vsikdar blagohotno podpirala. Mirno lahko odstopi, ker ve, da izroči vladno krmilo v vestne in krepke roke marquisa Lansdowna, ki bo kmalu postal občno priljubljen.
Diplomatski krogi sodijo, da Anglija in Francija ne bodete pritrdili zahtevam Turčije glede pogodbe o sueškem, prekopu. Ta listina vreduje edino le med Francijo in Anglijo navstala nasprotja, zaradi tega more pa Turčija pogodbo le potrditi, nikakor pa ne predrugačevati.
Turčiji delajo velike preglavice nemiri v Armeniji in francoska hujskanja v Siriji. — Došla je pred nekolikimi dnevi brzojavna vest, da so se mo-hamedanci v Beyrutu začeli bojevati s kristijani. Od konzulatov pa se sedaj poroča, da nimajo ti izgredi nobenega večjega pomena. Cestni rogovileži so zasmehovali turške žene, vsled tega je navstal prepir med krščanskimi Sirci in redarji, pri koji priložnosti je bilo ranjenih 11 oseb.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 15. februarija. (Občni zbor katoliške družbe in novi odbor.) Dne 8. svečana zvečer ob 7. uri je bil v društvenih prostorih občni zbor katoliške družbe za Kranjsko. Prav veliko število družbenikov se je udeležilo zborovanja.
Predsednik družbe, visokočast. gosp. prošt dr. Anton Jarc, pozdravi zbor ter v daljšem govoru poroča o stanju družbe, ki je z božjo pomočjo letos nastopila 20. leto svojega obstanka v mili naši domovini.
Koncem prošlega leta štela je družba 674 udov vseh skupaj. V Ljubljani bivajočih je 422, zunaj Ljubljane pa 252. V teku leta jih je umrlo 15, in sicer v Ljubljani 11, zunanjih družbenikov pa 4. Med njimi je bilo 5 duhovnov in sicer: Umirovijeni mestni župnik in bivši ravnatelj avstrijskega hospica v Jeruzalemu, g. Franc Hrovat, dekan Martin Šli bar in gg. župniki: Anton Zore, Gabriel Weis in Janez Volčič.
Neduhovni umrli so: Franc Drašler, eden od začetka katoliške družbe vpisanih udov; Anton J e r i n a , Franc J e r a 1 a , Anton M a r n , Ign. Š a r a b o n, baronica Evelina L a z a r i n i, Marija J a 1 e n , Ivana A h a č i č , Antonija D o g a n in Jera K o g o v š e k.
Na novo pristopilo je pa v preteklem letu 58 udov. V tem številu se nahaja 21 duhovnov, med drugimi dva dekana Ivan Vesel in Josip Krese, kateri slednji je še 7 druzih družbenikov pridobil naši družbi.
Na občno radost naznani g. predsednik, da so se tudi Njih ekscelenca prevzvišeni knezoškof mariborski dr. Jakob Maks S t e p i š n e g dali vpisati kot ud v družbo; dobili so iztis letošnjih »Drobtinic", o kojih so svojo posebno zadovoljnost in priznanje izraziti blagovolili.
Glede tombol, katere so bile deloma v prid katoliški družbi, deloma pa za uboge Vincencijeve družbe v zimskem časi, predsednik hvaležno omeni tistih gospodov, kateri so vravnavali tombole in tistih, kateri so imeli govore pri tombolah. Zahvaljuje se predsednik mnogim dobrotnikom, ki so zastonj dobitke društvu poklonili, med drugim: grofinja Sofija Auerspergova, gospodičina Terezija Bučar, gospč Marija Z a 1 a z n i k , Jožefa Z d e š a r , Marija O m a h e n , gospa Giontini in gospod Alojzij Jenko.
Kakor prejšnja leta so bili tudi minolo leto zimski večerni govori izvrstni iu jako zanimivi.
Poleti so bile na rožniku sv. maše za žive in umrle družbenike; darovanje pri teh sv. mašah je bilo za uboge Vincencijeve družbe, in ti darovi so skupaj znašali okoli 86 gld.
Društvena knjigarna pomnožila se je lansko leto za 123 knjig ter je narastla že na 3516 knjig. Večino lansko leto darovanih knjig je dal prečast. g. prof. kanonik dr. Matija L e b e n.
Hvala mu za ta velevažni dar! Mesto »Glasov ka-
t
toliške družbe", kojih je 20 zvezkov na svetlo prišlo, izdala je družba pretečeno leto knjigo z imenom »Drobtinice" v mnenji, da se bode s to knjigo vsem udom in tudi neudom ustreglo, kajti po ne-pozabljivem knezoškofu Slomšku ustanovljene »Drobtinice" je ljudstvo kaj rado prebiralo, in jih, ko so nehale izhajati, prav težko pogrešalo. »Drobtinice" se bodo nadaljevale in čuje se, da slovensko ljudstvo to nadaljevanje z veseljem pozdravlja.
Hvala posebna gre neumornemu vredniku »Drobtinic", prečast. g. prof. dr. Lampe-tu. — Hvala tudi blagim gg. poverjenikom, kateri po deželi zunaj Ljubljane katoliško družbo zastopajo ter si prizadevajo njene namene pospeševati.
Katoliška družba je iz »Drobtinic" poseben iztis izdala: »Zlatomašnik Leon XIII."
Ker je po premil. g. knezoškofu ustanovljeni škofijski odbor, obstoječ večinoma iz udov katoliške družbe, glede slavnosti petdesetletnice mašništva sv. Očeta papeža Leona XIII. to stvar v roke vzel ter potrebno priredil, odpala je naloga naši družbi za kako posebno napravo pri tej svečanosti.
Konečno gosp. predsednik omeni, da smemo z denarnim stanjem katoliške družbe zadovoljni biti. Prihodkov je bilo skupaj 1380 gld. 21 kr., stroškov pa 1143 gld. 5 kr., torej preostaja 237 gld. 16 kr., in naložilo se je v hranilnico še posebej 160 gld.
Po temu je bila volitev odbora. Jedno-glasno so bili izvoljeni kot odborniki naslednji gg.: Dr. Andrej C e b a š e k , prelat; Janez D o g a n , mizarski mojster in trgovec; Lecpold G e s t r i n , upokojeni župnik; dr. Janez Janežič, profesor bogoslovja ; dr. Anton Jarc, prošt; Luka J e r a n , monsignor, kanonik; Jožef J e r i č , upok. župnik; Andrej K a lan, duh. pomočnik; Andrej Karli n, duh. pomočnik; Matija Kol ar, stolni vikar; Kajetan K r a š o v i c , umir. c. kr. oficijal; Anton K r ž i č , katehet; Dragotin Lahajner, posestnik in magistratni uradnik; dr. Franc Lampe, profesor ; Alf. L e d e n i g , trgovec; Alojzij L i n d t n e r, c. kr. uradnik; Jožef Marn, profesor; Matej Močnik, umir. učitelj; Jožef Pihler, umir. c. kr. tajnik; Tomaž P i r n a t, posestnik; Dragotin P o l a k , trgovec in posestnik; Janez B o z m a n , mestni župnik; Jožef Šiška, knezoškofijski dvorni kapelan; Anton Zupančič, profesor.
Dne 11. februarija se je ta odbor tako-le osnoval: Predsednik gosp. prošt dr. Anton Jarc, podpredsednik g. prelat dr. Andrej C e b a š e k , tajnika gg. Dragotin Lahajner in Jožef Pihler, blagajnik g. Kajetan K r a š o v i c , knjižničarji gg.: Leopold G e s t r i n , And. K a 1 a n , Jožef Pihler; v znanstveni odsek gg.: dr. Andrej Č e b a š e k , dr. Jan. Janežič, Luka J e r a n , Jožef Jerič, Andrej K a 1 a n , Anton K r ž i č , dr. Fr. Lampe, Jožef Marn, Jožef Šiška, Anton Zupančič; v gospodarski odsek gg.: Alfred L e d e n i g , Jožef Pihler, Tomaž P i r n a t.
Z Dolenjskega, 15. febr. Kak vrišč je nastal v taboru liberalcev iu Židov proti verski šoli! Svetil bo konec, če se vpelje zopet verska šola. Zdaj res kažejo v liberalnem taboru svojo modrost! In v čem je ta modrost? V državnem zboru so bili razdeljeni liberalci v razne frakcije, v marsičem so si nasprotovali, dostikrat so si bili v laseh; ko pa prinese knez Liechtenstein načrt verske šole v zbornico, zjedinijo se hitro na povelje; vojaki bi ne bili naredili bolje. Njihove psovke na versko šolo presegajo vse meje dostojnosti in kažejo, da so na nizki stopinji prave omike!
Z veseljem smo pozdravili peticijo, katero je prinesel »Slovenec". Skrajni čas je, da se vzdignemo tudi mi katoliški Slovenci in določno zahtevamo versko šolo; vsaj imamo pravico. — Dosti hudega je prinesla brezverska šola; škodovala jo mnogo. Naj jo povzdigujejo liberalci in njihovo časopisje do nebes s praznimi in puhlimi frazami, to je ne bo rešilo propada in pogina! Faktum pa je, da sploh tožijo sta.iši na kmetih: Otroci ne znajo brati, ne računati, česar niso krivi učitelji, marveč drugi vzroki. Dalje so splošne tožbe starišev, da so otroci ' poredni, da so neubogljivi, da so hudobni. Kje je
vzrok? V brezverski šoli. Torej proč s tako šola katera je nesrečna za stariše in otroke v gmotnem, kakor v verskem oziru. Naj bi že enkrat se nam dala verska šola, katera naj bi lepo cvetela v prihodnje in donašala obilno sadu za sedanje in prihodnje življenje.
Z Višnjegore, 13. februarija. Lepo veselico napravili so tukaj zadnjo nedeljo naši pevci. Mislim, da je vže dovolj skrbi provzročevalo iskanje primernega prostora, ko je vse tako majhno, ali vendar so srečno pogodili kraj, namreč v zgornjih prostorih gostilne »pri mesarji". Prostor je lep, če tudi ne prostoren.
Da tujih gostov ni bilo, kaj je vzrok ne vem, vendar se je zbralo mnogo občinstva domačega mesta, kar je toli večje vrednosti, ker iz tega spoznamo, kako se narodna zavest vzbuja iz spanja prošlih let. Sobana bila je polna meščanov, gospodov in gospa, kateri so verno slušali mile glasove domačih pesni. Zopet smo se prepričali, kako vrlo napredujejo naši pevci, katerim so celo prevzvišeni gospod knez in škof o priliki, ko so jim pevci napravili podoknico, svoje priznanje izrekli. Vse pesni izvele so se prav dobro deloma izborno, če tudi nikakor niso bile lahke. Posebno lepa sta bila zbora »Morje adrijansko" in »Zrinski Frankopan", ali tudi ostale točke vsporeda so ugajale občinstvu. Tako le vrlo naprej čili pevci, vedno bližje dovršenosti! Po sporedu so pevci še marsikateri komad navrgli, izmed katerih omenjamo le čveterospev »Njega ni", kateri se pa še učijo, in zbor »Zežulinka", kateri se je moral ponavljati. S kratka: bil je prav lep večer.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica imela je, kakor smo že javili, dne 16. decembra 1887 redno javno sejo pod predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kušarja, v navzočnosti vladnega zastopnika, gosp. c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralke, in naslednjih gospodov zborničnih udov: Ivana Baumgartnerja, Iv. Dogana, Oroslava Dolenca, Vekoslava Jenka, Antona Klein a, Karola Luckmann a, Blaža Moharja, Mihaela Pakiča, Ivana Perdana, Vasa Petričica, dr. Josipa Poklukarja, Josipa Bibiča, Jerneja Žitnika.
Gospod predsednik konstatuje navzočnost števila zborničnih udov, potrebnega za sklepčnost, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Blaža Moharja in dr. Josipa Poklukarja.
I.	Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.	Gospod zbornični podpredsednik M. Pakič poroča o prošnji občine borovniške za napravo brzojavne, s pošto združene postaje. Odsek se je natanko bavil s to prošnjo ter se uveril, da je v davčni občini borovniški 83 obrtnikov, kateri bi brzojavne postaje zelo potrebovali. V občini borovniški so veliki gozdovi ter bi rečena postaja bila v največjo korist tamkajšnji lesni obrtnosti. Bazven tega je treba poudariti, da je v Bistri, ki leži v isti občini, mehaničen malin za žito, in ker se za ta malin naroča žito z Ogrskega in iz drugih krajev, a izdelki se izvažajo v Trst, Beko, Ljubljano in drugam, to bi gotovo bilo v prid tudi temu obrtnemu oddelku, ako bi se napravila v Borovnici brzojavna postaja. Kar se tiče kmetijstva, ne more se trditi, da bi tudi ono posebno potrebovalo brzojavne postaje, vender pa je zbornici v prid gozdarstva, obrtnosti in prometa občine borovniške pripoznati, da je treba osnovati v Borovnici brzojavno, s pošto združeno postajo, in zato odsek nasvetuje: »Zbornica naj prošnjo občine najtopleje priporoča.
Predlog je bil sprejet.
III.	Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da se je občina Gornji Logatec obrnila do poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se napravi brzojavna postaja v Gornjem Logatci. Odsek se je natanko pečal s to prošnjo in se uveril, da bi naprava brzojavne postaje ne bila samo v korist c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. davčnega urada, c. kr. okrajnega sodišča in belež-ništva, ampak tudi v korist mnogih lesnih trgovcev, ki so v živi trgovski zvezi s Trstom, Beko in drugimi mesti, potem v korist vinskih iu deželnih proizvodov kupcev. Prošnjo Gornjega Logatca podpira tudi c. kr. okrajno glavarstvo logaško. Kmetijstvo sicer ni toli razširjeno, da bi mogli govoriti o trgo-viui izdelkov, tembolj pa se mora od drugod uvažati
žito v te kraje. V korist gozdarstva, ki je tu zelo razvito in trgovina z lesom precejšnja ter v korist obrtnikov in prometa mora odsek priznati, da je v Gornjem Logatci treba napraviti brzojavno postajo, in zategadelj nasvetuje odsek: „Zbornica naj naj-topleje prošnjo občine priporoča," Predlog se sprejme.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Srednje iu ljudske šole ljubljanske) o d pro
se v petek dne 24. februarija, kakor je deželni šolski svet sklenil v svoji včerajšnji seji. — Želeti bi bilo, da b-i se enaki važni sklepi v interesu občinstva nemudoma objavljali.
(Petdesetletnica vladike Strossmayera.) Včeraj je hrvatski mecena, prevzvišeni g. biskup Stross-mayer prazuoval petdesetletnico svojega mašništva. Tem povodom je presvetli g. dr. Kač k i z velikim spremstvom daroval slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu; pelo je pevsko društvo „Kolo". Navzoče je bilo vse, kar ima Zagreb odličnega iz vseh krogov meščanstva, ter so bila zastopana vsa društva in zavodi. Prisoton je bil tudi dalmatinski zastopnik v državnem zboru, čast. gosp. Fran j o Bulic.
(Cesarjev dar.) Presvetli cesar podaril je občini Št. Lenart nad Laškim trgom 200 goldinarjev podpore za razširjanje šole. — Za občino Orno na Koroškem, kjer je povodenj lansko leto storila veliko škodo, darovalo je Nj. Veličanstvo 500 gold.
(V pojasnenje.) Tisti gosp. U h I, na katerega predlog je, kakor smo poročali 15. t. m., kranjska nemška učiteljska zveza znano resolucijo proti nameravani verski šoli sklenila, je protestant in učitelj na „s c h u 1 v e r e i n s k i" šoli. To je nov dokaz rovanja nemškega „SchuI-vereina" med nami, ne le v narodnem, temveč tudi v verskem oziru. Ker se nam poroča, da so še nekateri drugoverci učitelji na imenovani šoli, ne moremo umeti, kako da nekateri vendar še katoliški stariši pošiljajo svoje otroke v tisto nemško šolo, dočim je še dovolj prostora v nemški mestni šoli, katera je v mirnih, domačih rokah. Ali ni tu opravičena zopet naša tolikratna trditev, da našim nasprotnikom, osobito našim nemškim pedagogom ni na tem, da bi se naša mladina priučila nemškega jezika, ampak da bi se ji vcepil nemški duh, da bi se naša mladina odtujila naši veri in naši narodnosti. Kako je to, da imata »kranjska nemška učiteljska zveza", obstoječa iz tujih, naši veri in narodnosti sovražnih učiteljev protestantske in „schulvereinske" šole, ravno toliko zaslombo na tukajšnjem c. kr. učiteljišču, kjer se vzgojujejo od-gojevalci naše katoliško slovenske mladine? Ali ne prihaja po tej nemški učiteljski zvezi nekaj tistega protestantsko - schulvereinskega duha tudi na nekatere ude ravno na c. kr. učiteljskem izobraževališču, ki imajo likati naš narod? — Ali bi morda ne kazalo, da bi se na merodajnem mestu enkrat prav natanko pregledalo, kateri so udje te „nemške učiteljske zveze" na Kranjskem?
(Umrl) je Blaž R a s p , cerkvenik ljubljanske stolne cerkve, danes zjutraj po dolgem bolehanji. Pridno iu vestno je opravljal blagi ranjki svojo službo pri cerkvi sv. Nikolaja dobrih trideset let in je tudi kot spreten izdelovalec liturgičnih oblačil bil dobro znan in čislan po vsej deželi. E. I. P.
(Šolski vrt) na tukajšnji pripravnici je prevzel v oskrbovanje g. prof. Vodeb.
(Slovenskega dramatičnega društva) šestnajsta letošnja predstava bode, kakor se nam poroča, v nedeljo 19. febr. t. 1. Igral se bode izviren igrokaz v štirih dejanjih; „Otok in Struga", po noveleti enakega naslova dramatizoval I. Borštnik. Z ozirom na to, da je utihnil sedaj predpustni šum raznih veselic in plesov, smemo upati, da bodo našemu občinstvu dramatične predstave zopet oni zabavni večeri, pri katerih ne bodemo pogrešali nobenega prijatelja naše Talije. Igra je v drugem dejanji vprizorjena s krasnimi, novimi zastavki, katere si je odbor k tej igri omislil. Troški društvu naraščajo od dneva do dneva; dolžnost je torej domoljubom podpirati podjetje odborovo, kateri z vsemi silami
dela in se trudi, da zadosti občinstvu. — Za nedeljo 26. t. m. je na repertoriji opereta ,,Vzbujeni lev". Prihodnji mesec ponavljal se bode na splošno zahtevanje „Revček Andrejček". — Temu vabilu pristavljamo željo, da slavno dramatično vodstvo izbira sedanjemu resnemu času primerne igre.
(Novomeška čitaluica) priredi v nedeljo, dne 19. februarija, gledališko predstavo. Igrali bodo: „Pesek v oči!" salonska vesela igra v dveh dejanjih. Iz francoščine poslovenil V. Mandeljc. Za tem: »Krojač F i p s", burka s petjem v jednem dejanji. — Začetek točno ob 1/28. uri.
(Osepnice.) Dne 15. t. m. so zboleli: 1 moški, 1 ženska, 1 otrok. Ozdraveli so: 3 moški, 2 ženski in 5 otrok. Umrl 1 otrok. Bolnih je bilo 174. — V okolici ljubljanski je bilo isti dan bolnih: V Šmariji 30 in na Vrhniki 6 oseb.
(C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem) je naznanilo, da je vsem ljubljanskim obrtnikom prepovedano obiskovati somnje v politiškem okraji krškem, dokler bodo razsajale osepnice v Ljubljani.
(Mrtvega) našli so na pepelnico lončarskega pomočnika Jakoba Kranjca v njegovem stanovanji v G r a d c i. Doma jo bil iz Radislavcev v ljutomerskem okraji. Ker so našli pri njem nekaj bele mišice, sodijo, da se sam usmrtil.
Telegrami.
Dunaj, 16. febr.*) Zbornica poslancev: Prvo branje postavnega načrta o razmeri med akademiškimi oblastvi in dijaškimi društvi. Ko sta govorila Pichler (contra) in Blažek (pro), rekel je naučni minister Grautsch, da ne bo odgovarjal na izraze kot: nehumanno, prisiljeno, drakonsko, temveč razvil predzgodovino predloge. Že iz šestdesetih let so se vršile obravnave o zastaranem § 11. starega disciplinarnega reda in so se izdali mnogi odloki. L. 1876 je bilo določeno, da so vse dijaške zveze pod društveno postavo. Sedanji predlogi je namen, da se izpolni praznota nasproti živahnemu društvenemu življenju, ki se je v zadnjem desetletji razvilo na vseučiliščih. Naučna uprava ne sme prezreti vpliva mnogih društev. Večini društev se ne more ničesa očitati. Zgodili pa so se mnogi izgredi narodnostnega značaja, in minister more z obžalovanjem našteti nekaj posameznih dokazov proti-avstrijskega mišljenja. Minister spoštuje akademiško prostost, a ta se no sme razširiti do sovraštva, marveč razviti se mora prava samostojnost in potrebno znanje. Minister ne namerja zamoriti politično življenje dijaštva. V Nemčiji so ostre postave o dijaških društvih. Popolnoma neutemeljena je trditev, da hoče minister pregnati nemški duh z vseučilišč. Minister smatra kot svojo dolžnost, da podpira vednost in red. Ideali mladine so zlat zaklad, zato pa se ne smejo smešiti. Priporoča toraj postavo, ki bo koristila mladini. (Pohvala). Na to je govoril T ti r k, na galerijah so mu ploskali. Predsednik preti, da bo izpraznil galerije. Seja se nadaljuje.
Petrograd, 17. febr. Po lanskem sklepu vojnega sveta je določil vojni minister v dnevnem povelji, da se 73 batalijanskim kadrom v evropski Kusiji doda po eden podpolkovnik
Kaiserslautern, 16. febr. Včeraj zvečer je bila eksplozija v jami „Kreuzgraben"; 40 delavcev umorjenih, 36 delavcev so rešili
Sofija, 16. febr. Poročila o mobilizaciji bolgarske armade so neresnična. Novinci so pridno vežbajo.
Pariz, 17. febr. Kakor „G-aulois" piše, nasvetoval je Bismarek v pogovoru s francoskim poslanikom 1. 1880 zvezo Nemčije, Avstrije in Francijo s tem pogojem, da se Anglija in Rusija izločite iz zvezo in si evropsko Turčijo razdele Avstrija, Nemčija in Francija. Bismarek je neki tudi obljubil, da bi tedaj odstopil del Alzacije in Lorene.
London, 17. febr. Spodnja zbornica: La-bouchere naznani dostavek adresi, da se zbornici sporoči o obljubljeni podpori Italiji v boji s Francijo.
Umrli so:
15. februarija. Liza Stelle, mokarjeva hSi, 14 mes.,. Poljanska eešta št. 28, Variola. — Marija Hiršraan, paznikova žena. 45 let, Hrenovo ulice št. 11, Brigthova bolezen.
T u j c i.
15. februarija.
Pri Malidu: Gliick, Jellinek, Eckort, Kohl, trgovci, z Dunaja. — Gassovitz, trgovec, iz Prage. — B. Austerlie, trgovec, iz Dun. Novomesta. — Nikolaj Radulovič, trgovec, iz. Gradca. - Jakob Minzi, agent, iz Trsta.
Pri Slonu: Rošanis, Jeglich, Topfer, trgovci, z Dunaja Franc Križ, posestnik, s Kranjskega. Pri Avstrijskem caru: Alojz Prevč, želez, uradnik, z Dunaja. — Viktor Giinther, povec, z Dunaja. — Henrik Pichler,pevec, s soprogo, z Dunaja.
Tremensko sporočilo.
g* čas Stanje § g —----Veter Vreme |
ntlMnvania "»komora toplomera	J!
opazovanja T mni po Colzytt	s g
7. u. zjut.l T2oT	F(5 si. svzp. oblačno in-oo
16.2. u. pop. 725-3 1-8 si. vzh. sneg	"
9. u. zve«. 728-0 0 0 „	„
Od devete ure dopoludno snežilo je z malimi prenehljaji. Srednja temperatura 11°0., za 1-4° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
17. februarija.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 4 "/o avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ......
Kreditne akc-ije ..........
Srebro
Cesarski cekini Nemške marke
77 gl. 75 kr.
79	„ 10 „
108	„ 70 „
92	„ 70 „
860	„ - „
269	„ - „
126	„ 75 „..
10	l 03>/2"
5	„ 98 „
62	„ 171/*,,
St. 2809.
(1)
Ustanova za vojaške sirote.
Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo umrlega podpolkovnika Josipa Sulml-na za vojaške sirote v znesku 37 gl. 80 kr.
Pravico do te ustanove imajo revni otroci vojaškega rodu, naj bodo zakonski ali pa nezakonski.
Prosilci za to ustanovo naj svoje s potrebnimi spričevali podprte prošnje vložo tukaj
do (». marcija letos.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10 februarija 1888.
Anton Obreza,;
tapecirar in dekorater
-v Ljiil>ljfiiii, Kljucarsko ulico štev. 3,.
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Modrece na peresih (Federmadratzen) po lO gld. Zimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Za včerajšnji list prepozno došlo.
Bratu ISIierl«, ]
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov * in napisov.	<
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. \
HBISB H.ljs« Bas«,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. >
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse	<
v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot	J
znano reelno fino delo in najnižjo cone.	.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve	• v ploščevinastih pušicah (Bleohbiiehsen) v domačem ; lanenem oljnatem firneži najfineje naribano in boljše . nego vso te vrsto v prodajalnah, {jf Oonilco lin, zahtevaivje.