Leto I.	Na Dunaji 1. septembra 1870.	List 17.
Vojska.
1.
Z bogom, mati, z bogom, oče ! Iti mi je v ljuti boj; Cujte, boben že ropoče, Bliža se tovar'šev roj.
SlovO.
Zena, daj, da te objamem, Predno grem se vojskov&t; Dete naj v naročje vzamem In poljubim zadnjikrat.
Kralj veli nam v boj kervavi, Kaj mi vprašamo, zakaj? V serci, oh, mi nekaj pravi, Da ne pridem več nazaj!
Glej, kako se sladko smeje, In ročice mi moli; Oh, sirota ne umeje, Kaj z očetom se godi!
Zdravi, srečni ostanite, Tu je glasna truma že; Bridkih solz mi ne točite, Da ne poči mi serce!
2. Ave, Caesar, morituri t.e salutant.
Ko stena versta polkov stoji, Orožje svitlo se v solnci bliska; Visoko na konji car prileti, Odkriva se truma in vpije in vriska: Bog živi nam carja - Caesar, ave!
„0 kaj vas peklenske slepe zmotnjave? V sosednjo deželo nesete gorje, In strah in trepet in smert in solze; Zakaj? govorite!" — Veli gospod! „Kaj, hlapci! vam storil jebratovski rod?"
In ti, kaj v smert jih dreviš, tiran! Da plešo ti krije kervavi lovor? Če je pravica, pride ti dan, Jn če je kesan, tem bolje strašan, Da bodeš dajal človeštvu odgovor.
3. Molitev pred bitvijo.
K molitvi boben ropoče votlo; Molče na kolena se spušča truma. Kaj delate, slepci, ste li iz uma? Pregrešne pošiljate prošnje v nebo, Da kleto orožje vam blagoslovi, Ki bode prelivalo bratovo kri! — Sramuj se, druhal, v zemljo se pogrezni, Tvoj bog je sovraštva bog, ne ljubezni!
O. P.
Triglava ii iz Posavja. I.
V deželi Indiji — najlepše zgodbe se verše v tej čudoviti deželi — v deželi Indiji torej je živel mož, Triglavan po imenu. Vsak Slovenec je rojen jezikoslovec, zato je perva dolžnost zvestemu poročevalcu te resnične zgodbe, da reši učenemu bralcu najprej vprašanje, zakaj se je temu možu dejalo: Triglavan. Mnenja učenjakov o tej važni stvari so različna. Eni terdijo, da se mu je dejalo Triglavan, ker je imel tri glave. Ta izpeljava se človeku na pervi pogled prav verjetna, naravna zdi. Vendar nij prava. Nikjer namreč nijsmo našli zapisanega, da-si smo preiskali veliko starih knjig, da bi bil imel naš junak tri glave; nekateri, to se ve da samo hudobni ljudje, očitali so mu celo, da niti ene nema. Drugi menijo, da se imenuje mož Triglavan po neki gori, ki je stala na njegovi zemlji. Tudi tej misli ne moremo pritegniti. Indija ima sicer mnogo in visokih gor, a vendar nam nij znana nobena, katera bi imela enako ime. Najverjetneje se nam zdi, daje dobil to ime od tod, ker je imel svoja zemljišča v treh raznih krajih, namreč : v Posavji, Po-dravji in Pomurji. A prav za prav, doma je bil v Posavji, kjer je navadno prebival, zato se mu je tudi dejalo Triglavan iz Posavja. Moti nas tu samo to, da nahajamo v nekaterih knjigah zaznamovano, da je imel Triglavan majheno posestvo tudi v Posočji, torej v štireh deželah. To vprašanje moramo tedaj, da-si neradi, nerešeno prepustiti učenejšemu preiskovalcu, ter prestopiti k popisovanju našega moža.
K
1'erva in najlepša lastnost Triglavauova je bila velika pobožnost, kakoršne bi v denašnjili popačenih časih zastonj iskali.
Vsako nedeljo, vsak praznik in sopraznik je bil pri sv. maši, in popoludne nij nikedar zamudil kerščanskega nauka; če je časi tu, zlasti poletni čas, malo pokimal in zadremal, upamo, da mu ne bode na sldbo zapisano. Tudi v delovnik je smuknil, če je kolikaj mogel, k eni tihi maši. Očenašev in Ceščenamarij je bil svoje žive dni toliko namolil, da je sv. Janezu, kateri baje take stvari v nebesih v velike bukve zapisuje, na Triglavanovi strani že prostora primanjkovalo. Da je svoje izpovedi vestno opravljal, in post po stari šegi ostro deržal, to so pri tako pobožnem moži samo ob sebi umeje. Zapisan je bil v bratovščino sv. škapu-lirja, inesingastega križa in živega rožnega kranca, in še v mnogo družili bratovščin in sv. druščin, katerim vsem niti imena ne vemo.
Vsako leto enkrat, ko je bilo žito spravljeno , napravil se je na božjo pot na sv. Višarje, na sv. Tersat, na sv. Goro ali k sv. Jožefu v Ricmaujih, od koder je vselej prinesel domu obilo blagoslovljenega drobiža: podobe, molke, križe in druge take stvari.
Nikoli nij šel mimo znamenja na razpotji, da bi ne bil klobuka z glave snel, kolena pripognil, križa storil, očes kvišku povzdignil ter globoko iz serca zdihnil. Pozdravljal je, kogar je srečal, vedno še po stari, lepi šegi: hvaljen bodi Jezus Kristus! Kolikorkrat seje v perst urezal, spekel, v jezik ugriznil ali ob korenino spoteknil, nikoli nij pozabil zdili-niti: bog se usmili ubozih duš v vicali!
Visoko je čislal in spoštoval vse, kar je bilo v kaki zvezi z vero ali cerkvijo. Ce je zagledal g. župnika sto korakov pred sabo, žeje potegnil svojo širokokrajno veho, ter'deržal jo v roki, da so se gospod za njim skrili. Župnikove njive, kuharica, celo kobile, vse se mu je nekaj posebnega zdelo; tudi njim bi se bil skoraj odkrival.
Kar je videl tiskanega, vse mu je bilo sv. evangelje; sploh, kar se vere dostaje, mislil sije: bolje je malo več nego premalo verovati.
Vsako jutro je boga v posebni molitvi hvalil, daje v sv. katoliški cerkvi rojen. Ko je videl Zida na sejmu, mislil sije: ta je našega izve-ličarja križal, in plaho se ga je ogibal. Ko so mu bili enkrat v mestu lu-teranca pokazali, pogledoval ga je strahoma od strani in čudil se je, da je tako človeku podoben. A gotovo bi za ves svet ne bil šel v hudem vremenu v njegovi druščini čez polje, boječ se, da bi v njiju ne treščilo.
Mnogo bi vedeli še pripovedovati o Triglavanovej pobožnosti, a čas se nam zdi, preiti na drugo njegovo, enako hvale vredno lastnost, kije bila s pervo v lepi harmoniji, in ta je: podložnost in pokorščina deželski gosposki. Davke je vestno odpravljal takoj ko so bili oklicani; ne da bi bil tako rad plačeval, — celo stisnenega so ga imenovali; a davki so se mu zdeli nek izviren greh, neka posebna božja kazen, in voljno seje udajal v božjo voljo, dobro vedoč, da se tudi s tem nebesa služijo. Pač terdijo tudi nekateri, da se je pečata iu vojaka v hišo bal, kakor živega ognja; a nam se zdi, da ne smemo podtikati svetemu možu tako posvetnih nagibov. Indija je zel6 rodovitna zemlja, kjer celo davki
rast6 od leta do leta, tako da kmet nikoli ne vč naprej, koliko mu bode kedaj plačati. Tako seje bilo tudi Triglavanu zgodilo enkrat, daje bil nekoliko krajcarjev premalo prinesel. Gospod davkar, osoren in oduren mož, kakor je sploh deželska gosposka v Indiji, zadere se strašno nanj, ter mu verže denar in bukvice serdito pred noge, in ubogi TrigJavan je moral zopet drugi dan priti. Od tega časa je imel navado, daje vselej, kadar je prišel tist čas, vzel bukvice s police in ves svoj denar, kar ga je imel, ter koračil v božjem strahu v pisarnico, kar je zmirom nekako nevaren, a gotovo malo prijeten pot. V pisarnici je s klobukom v roki mirno in poterpežljivo čakal, da se je gospodu ljubilo zagledati ga, ter jezno vprašati, kaj hoče. In zdajci stopi naš junak k mizi, položi nanjo svoje bukvice in svoj denar, ter ponižno reče: ndte, gospod! Vzemite, kolikor je treba." — In če je kaj denarja ostalo, pograbil gaje, ter šel vesel svojim potem domu.
Tak je bil Triglavan!
Poleg tega je bil dobrega, mehkega serca. Nikoli nij prišel zvečer berač pod njegovo streho , da bi ga ne bil k večerji poklical, slame mu za posteljo v hišo prinesel ter zjutraj še z žitom, moko ali salom obdaril.
V
Se veliko lepega bi vedeli povedati o Triglavanu; a kaj bi ga na široko hvalili, rajši postavimo sem lepe besede g. župnika, s katerimi so ga v izgled stavili svojim drugim ovčicam, rekoč:
•
Ko bi bil vsak kristjan, Kakoršen je Triglavan, Treba bi ne bilo b'riča Carju — meni ne hudiča! —
A kakor nij nobena stvar doveršena na sveti; kakor ima celo - svitlo solnce svoje proge: tako nij bil niti naš Triglavan čisto brez vseh slabostij, in vesten zgodovinopisec ne sme, kakor ima rad svojega junaka, tudi teh zamolčati. Veroval je v čarovnice, nij se dal pregovoriti in iz glave si izbiti, da te pošasti delajo točo, kervavo mleko in druge take neprijetne stvari. V bolezni je rajši pošiljal vodo h konje derki, nego da bi zdravnika poklical. Pa take malenkosti so mu g. župnik radi izpregledali. A hujše je to, daje v nedeljo popoludne po kerščanskem nauku rad v veselo družbo zahajal. Izmed vseh evangelij mu je bilo tisto najljubše, ki govori: veselite se in od veselja poskakujte! Malo je manjkalo, da nij res možiček kar v cerkvi poskočil, ko je slišal te tolažilne besede.
Kadar se gaje nekoliko nalezel, a bilo mu gaje kmalu zadosti, tedaj se je jel bahati in tolarje po mizi metati; nemški je govoril, kakor bi rezal, in smodke je kadil. Govorilo se je cel6, kar vendar nij verjetno, da si je enkrat s petakom smodko zažigal. Nazadnje je začel zdravice peti, najrajši pobožne: „v Kangalileji" ter enake, a časi še celo fantov ske: „kaj maramo mi,« — „na gorenjskem je fletno," ali celo: „ne grem domu."
Često so ga vidili pozno po noči domii kolovratiti, in lepo ga je bilo bajč gledati, kako ga je zanašalo, zdaj na desno, zdaj na levo, kako seje lovil ter zmirom na ravnost meril. In res, vselej je srečno do doma privozil; nikedar nij mogel kedo reči, daje Triglavana vjamialiv jarku poleg ceste videl.
Sploh, če primerjamo njegove čednosti in slabosti, treba je reči: Triglavan je bil mož po volji božji!
n.
Imel je Triglavan mnogo, mnogo sinov, toliko da vam niti njih števila ne morem povedati; in ko bi vam povedal, verjeli mi ne bi. Živeli so Triglavanovi sini v Posavji, Podravji in Pomurji. A mnogo jih je bilo tudi raztresenih po vsem sveti, kjer so si kruha služili, eni belega, drugi černega, eni pa niti ovsenega ne.
Rad je imel oče Triglavan svoje otroke in pridno jih je v šolo pošiljal. Nijso mu delali sramote; pridno so se učili, in ko so zveršili osmo šolo, stopilo jih je največ v duhovski stan, ker rekel jim je večkrat modri oče: » dominusvobiskum nikoli kruha ne strada, etkumspiritituo pa mnogokrat."
Bilo jih je vendar tudi nekoliko, ki se nijso čutili poklicane v duhovski stan. Ti so šli v daljno tuje mesto v visoko šolo. In oče jim je dal na pot molitvene bukvice, nekaj denarjev, a mnogo dobrih naukov.
A nekateri izmed njegovih sinov — in to je edino žalostno v naši povesti — nekateri izmed njegovih sinov, ki so se izučili v visoki šoli, bel kruh jeli ter po gosposki se nosili, prevzeli so se ter sramovali svojega očeta, ker bil je kmet, in nosil je narobe kožuh in kratke hlače. In ko so prišli domti, nijso hoteli z očetom govoriti po domače, kar je moža jako žalilo na stare dni.
Mnogo jih je tudi bilo, ki so zvesti ostali svojemu'očetu, ki so ga ljubili ter z veseljem se ga spominjali v daljni tuji deželi, kjer so si s težka kruha služili. A njih ljubezen je bila tem več vredna, ker nijso imeli nikakoršnega užitka od nje, da, stari oče jih je cel6 bil s časom pozabil ter komaj še vedel zanje in njih ljubezen.
Tisti namreč njegovih sinov, katerim nij bilo treba iti na tuje, kateri so bili vedno okrog njega domi, polastili so se bili s časom vse njegove ljubezni. Nij čudo! Stregli so mu po otročje in trudili se, izpolniti mu vsako željo. Kuhali so mu jedi, ki so mu naj bolj dišale : ajdove žgance, kračo vječmenčku in ob nedeljah svinjka reberca na kislem želji.
V zimskih večerih, ko je sedel oča Triglavan po večerji na klopi pri peči, prinesel mu je Baltazar, najstarejši sin in ljubljenec očetov, kožuh in kučmo, Boštjan mu natakne mehke „copate" na noge, Štefan mu pristavi stolček pod noge, Jurij mu natlači pipo in Jarnej mu gre k ognjišču po žareč ogel ter mu pipo zapali. Tako mu strežejo vsak po
*
svoje. Starček je bil svojih sinov vesel, in dejal jim je večkrat: vam se bode enkrat še dobro godilo.
In tako so bili vsi zadovoljni, ker eni so mu stregli iz same ljubezni, drugim je bilo do očetove pohvale, enim je bilo pa morda tudi malo na mislih njegovo imenje; a teh je bilo malo, in če jim je kedo to očital, jeli so se hudo jeziti ter dejali so, daje laž. Ker pa morajo sami najbolje vedeti, kaj delajo, veijemimo jim, da je tudi njih vodila sama ljubezen do očeta, a ne gerda samopridnost.
Posebno veselje je imel naš Triglavan do branja. »Dušno pašo« je že iz glave znal, »zlata jabelka" so bila mastna, da bi z njimi bil lehko zelje zabelil, in „sv. Genovefa"je bila umazana, kakor da bi jo bil štirinajst dnij berač v svoji malhi nosil. Vendar se je vselej zopet jokal, ka-der jo je z nova bral. da bi se ga bil kamen usmilil. Večjega veselja mu človek nij mogel napraviti, nego če mu je nove bukve prinesel.
Tako je šlo vse lepo v božjem strahu dan za dnevom brez posebne izpremembe, kar zapazijo enega dne zvesti, skerbni sinovi, da so jim oče nekako otožni, tihi; nič jih več ne veseli, ne diši jim pipa, in svinjske krače se komaj dotaknejo, da-si se tako lepo, vabljivo na želji smeje. Poprašnjejo ga, kaj mu je, ali mu naj gredo po zdravnika, ali kaj naj mu stQre, da se mu poverne prejšnja veselost.
Triglavan samo z glavo maje ter molči. Besedice nij bilo izpra-viti iz njega. Žalostni so bili vsi sinovi, a zlasti pa Baltazar. On nij dal očetu miru, da mu razodene, kaj ga teži. Neki večer namreč, ko sta bila sama — a to se je večkrat zgodilo, kader sta imela kak poseben važen pogovor — razodene Triglavan svojemu sinu, da se mu vse pusto in prazno zdi, ker nema že dolgo časa novih bukev, da bi jih bral.
Večkrat, pravi mu, ko sem bil med gospodi (bilje namreč Triglavan jako spoštovan in čislan mož, zato so ga tudi gospodje rad i imeli med sabo) slišal sem, kako so se pogovarjali o mnozih lepili bukvah, katere so pisane v tacem jeziku, da jih ne umejem, in na stare dni novega se učiti, to je težavno. Vendar me neznano mika brati take bukve, da mi ne bode treba sedeti in molčati med gospodo, kakor lipov bog. Posebno se bajč v tistih bukvah bero tako lepe pesmi, da jih je krasota slišati, in pesmi so bile kakor veš, od nekedaj moje največje veselje. A kaj se če? Saj nij mogoče, da bi jaz kedaj kaj tacega bral!
Samo malo poterpite, oča, odgovori mu Baltazar s polajšanim ser-oem in veselim obrazom, kmalu boste imeli, česar želi vaše serce. Nobena stvar nam nij pretežka, nobena predraga, vse nam je mogoče, kader nam je izpolniti željo ljubljenemu očetu. Vse za našega očeta! Bog jih živi! Slava!
Ganen podA Triglavan roko svojemu zvestemu, navdušenemu sinu, in čez dolgo časa zvedri in ugladi se mu zopet zgerbančeno čelo. Tist večer še mu je šlo vse v slast, kakor že dolgo ne prej:
Na žganeih tropinje, Pa kiselo zelje, Bob, kaša, vse mine, Yse shrusta in zmelje.
Jurij K oprha.
Popotna pisma. I.
Alt-Aussee, 4. avgusta
Sedim poleg zelenega jezera, in mislim na Vas, gospa! Misliti na Vas, to je leliko delo, a pisati Vam — samo ako bi imel kaj! Kako izpolnim svojo obljubo? Ako bi bil pesnik, smel bi se izmišljati in legati, kar bi se mi zdelo, a ubogemu prozajičnemu človeku deržati se je vedno strogo resnice, prozajične resnice. Da bi me bila na poti vsaj najmanjša nezgoda zadela: poterto kolo, zvernen voz, izbošen konj, bil bi mi v tej zadregi predmet, iz katerega bi se dalo kaj narediti. Ko bi bil v priliko prišel, svoj revolver potegniti, — o tega ni misliti ne smem! Kak živ popis bi Vam bil poslal, da bi Vam med branjem od straha in groze serčece trepetalo in nemirno plalo med strahom in upom!
Dejali ste mi pri odhodu, naj Vam pišem, kar mi pride na misel, vse Vas bode zanimalo. Velika je Vaša dobrota in poterpežjivost, vem, a vendar se bojim preveč grešiti na Vašo milost, tolikokrat sem je že potreboval, in še je bodem!
Ali naj Vam popisujem mesta, terge, vasi, koliko je od tega do onega kraja, kje se pot na desno, kje na levo zavija? Ali naj Vam pripovedujem, kje sim kosil in kaj, ter kako sem prenočeval? Kaj Vam bode vse to? Saj ne pojdete nikedar za mano. Ali bi Vam morebiti našteval gore, njih imena in višine? Saj jih še sam prav ne vem. Jaz ne popotujem povsodi, da bi se učil, še pozabil bi rad, ako mogoče, na poti mnogokaj, kar mi glavo teži in serce. Počiti si čem na poti ter iz misli pustiti vse prazne skerbi, vso ničemurnost življenja. Vsako leto, ko se nagiblje gorko poletje, polasti se me hrepenenje, da bežim iz pustega, duhomornega mestnega hrupa v čisto nepopačeno, mirno naravo, da se tu kopljem v zdravi sapi, da se mi raduje oko vesele zelenjave po gorah in dolinah, da vidim preproste, nepokvarjene, vesele ljudi. Tako lelikega, tako pomlajenega, dejal bi, očiščenega in poblaženega se čutim! Veselje mi je, kogar srečam, nagovoriti, vsacega bosopetega otroka, ki mi pride pred oči, za glavo, ali tudi malo za lase prijeti ter šaliti se ž njim.
Kraju, katerega sem do zdaj prehodil, ne morem ničesar očitati. Prijazni zeleni holmi, sterme sive gore, hladne doline, po njih šumeče vode, vsega dovolj, kar oko razveseljuje. A ljudje — žalibog! v teh krajih nijso taki, kakoršnih bi serce želelo. Nepriljuden, malo izgovoren
nekako potert zarod, kamor se človek oberne! Nijsem videl lepega, ali vsaj prijetnega inteligentnega obraza, a pregosto tiste žalostne prikazni, ki imajo komaj človeško podobo in govorico, kijih človek ne more za-gledati, da bi ne bil v serce ganen. Saj Vam je dobro znano, gospd, da jaz ne norim ravno za ženski spol, a vendar ne tajim, da prijazna deklica je popotniku prijetna, ljuba prikazen; bodi si, da se mu iz okenca med cveticami nasmehne, bodi si dajo vidi, ko seno grabi na travniku, ali če ga sreča z bremenom na glavi po stezi ob peščeni cesti. Tacega pogleda tod ne sme iskati popotnik. Morebiti pa, da sem samo jaz tako malo sreče imel. Človek ne sme nikomur krivice delati. Jaz se vedno skerbno ogibljem tega greha, za to se ga hočem tudi tu. Nevarno je iz nekoliko posameznih prikaznij splošno sodbo delati, kakor počenjajo tisti poveršni turisti, kateri, ako vidijo v kacem kraji gerba-stega človeka, hitro zapišejo v svojo knjižico : ljudje so tod gerbasti. Zato rad popravljam svojo sodbo, ki sem jo malo prej izrčkel o zgornjih Štajercih, rekoč: da so se samo meni neprijazni zdeli.
A vernimo se zopet k dekletom. Govorim samo o tistih, ki sem jih videl, in videl sem jih mnogo. Toliko se sme reči, da njihova noša je nelepa, vsem estetičnim zakonom nasprotna. Tu Vas pa vidim, kako se malicijozno nasmehujete, da govorim tako resno o ženski noši jaz, ki sem tolikokrat in tako neusmiljeno zasmehoval ženstvo, da jim je ta ničemurna stvar perva, in nekaterim skoraj edina skerb; ki sem tolikokrat poudarjal, da, kakor bog, jaz ne gledam na obleko, nego na serce. Ali vsaka stvar ima svoje meje, in kar je preveč, to je preveč. Vse drugo bi jim odpustil, a ti gerdi, okorni moški klobuki, ki jih nosijo vse ženske, mlade in stare, to je prehudo! Tu je konec vse iluzije, vse poezije. Sploh, ko človek gleda te deklice, ne more si misliti, kako je mogoče, da se tu ljubijo mladi ljudje, kakor je povsod drugod navada; a to je njihova skerb, ne moja. Morebiti imajo tod ženske skrivne notranje lepote, ki se ne odkrivajo radogledim tujim očem. A to vendar smem reči, da ne vem, kako bi se mogel v teh krajih roditi liričen pesnik! Dobro je, da to moje pismo nikedar ne pride nobeni zgornji Stajerki pred oči, sicer bi si ne upal več peš poptovati po teh krajih.
Tant de bruit pour une omelette! Toliko ropota za en klobuk, porečete. Tik bi ti moral vendar enkrat po volji biti, ti neutrudni prerok solidnosti in starokopitnosti! — Res, mnogo sem grešil, kesanje me obhaja. Kolikokrat sem zabavljal tistim vašim čudovitim, nerazumnim stvarčm, klobukom ne morem reči, ta beseda je preterda, preokorna — ki vam mestni gospfidi tako „koketno" čepč na glavicah. Moja navada je, da si prizadevam vsakej prikazni, vsakej stvari do dna priti, do per-votne ideje, iz katere seje organično razvila. A pri vaših sedanjih ^klobukih" je konec vsega mojega preiskovanja in modrovanja. Protej seje znal v sto različnih podob izpreminjati; oblak na nebu je izgled nestanovitosti in izpremenljivosti: vsako trenotje ti kaže drugo podobo; če praviš, konju je podoben, pogledi ga, in konj seje izpremenil v laboda. Taki so vašiklobuki. To je nekaj nedoločeuega, nematerijalnega, da se človeku ne zdi delo okornih človeških perstov.
A kam sem zašel! Greh je o tacih ničemurnostih govoriti v tem lepem kraji. Lepo in prijetno res je tu; a vendar še ljubše bi mi bilo sedeti, kakor sem tolikokrat sedel, poleg Vas, ter govoriti to in to, a vmes tudi malo ženskim zabavljati in dobiti sem ter tja na zarobljena usta udarec od Vaše drobne, mehke, blažene, sladke ročice! —
J. Odurni.
€ez gore.
Pojdem tja čez daljne gore, Ki naproti mi bliščijo, Ki verliunci se jim sivi Y zarji jutranji zlatijo!
Kjer pod g6ro pri studenci Hišica stoji lesena, Otemnela so jej okna, Slamnata je streha njena.
Kjer pod g6ro ljuba čaka, Čaka dolga, dolga leta, Ki jej ptiček vsak in vetrič Davno moj prihdd obeta.
Skozi okno se ozira Oj že dolga, dolga leta Stara mati in si tiho Davno moj prihod obeta.
O jaz pojdem tja čez g6re, Ki naproti mi bliščijo, Ki verhunci se jim sivi V zarji jutranji bliščijo!
Janko.
»>	Po sloTesn.
Že polnoči odbilo je, In sladko je pospalo vse; Sam<5 sirota jaz bedim, Skoz okno v tiho noč sternim.
A predno šel je na vojsko, Zvest<5st prisegal je v nebo, Jaz dala venec mu zelen, Z rudečim trakom prepleten.
Tak6 je mesec mi sijal, Ko zadnjič dragi tu je stal, Ko bil je med vojake vzet, Ker je izpolnil dvajset let.
SIov6 je ves solzin jemal, Stiskaje k sercu me dejal: Kar jaz na vojski bi počel, Yse poroči ti listek bel!"
Zat<5 me zdaj serce boli, Ker lista belega se nij! Ubila ga li kroglica,
Ve ljube, svitle zvezdice! Ki mu svetile k meni ste. Ozrite se tja čez goro,
Zadela bridka s&bljiea?"
Če bije serce mu gorktf ?
Ivan Besman.
Pasji pogovori, i.
Prerok Bileam je se svojim oslom govoril, kaj bi jaz s tabo ne, ki nij si osel?
Odpreti čem torej usta, in govoriti s tabo vsakatere stvari, zlasti take, ki jib z drugimi ne smem.
Ker ti me ne bodeš poslušal, z glavo kimal ter djal: tako je! a potem pa tekel ter pravil: „tako je dejal, tako je govoril!"
Tako ne bodeš delal, ker nijsi človek in govoriti ne znaš.
Prijatelj je boljši nego gotov denar; a ti si boljši od prijatelja.
Sv. Peter je svojega učenika trikrat zatajil, ti mene ni enkrat nijsi.
In sv. Peter je svetnik, med pervimi v nebesih in v pratiki, a ti
si pes.
In izveličar je ž njim v eno skledo pomakal, ti z mano ne; če jdm jaz pleče — dobodeš ti kost, če klobaso — tvoja je koža!
In vendar, ako bi naju v temnem postonjskem gozdu med Wei-dlingom in Dunajem napadel sam Dfmež ali Udmanie, branil bi me ti — vsaj z lajanjem!
A ko bi ti bil moj prijatelj, zacvilil bi, pobrusil petč in tekel v redakcijo „Morgenpoštino.«
In že drugo jutro bi brale branjavke in mlekarice: „ubili so ga ter v b61nico nesli."
In prijatelj moj bi sedel ter pisal v „Novice" : bil je nade poln mladenič — moj prijatelj! — Lelika mu žemljica!
A meni bi bilo vsega konec!
A ti nijsi moj prijatelj, verli pinč! Ti si moj pes! in zato te rad
imAm!
Ko me pogledaš sč svojim jasnim, nedolžnim, zvastim očesom, pripomnil bi se, objdl te in poljubil.
A ko bi jaz bil poet, kakoršna sta Pindar in Koseski — odo bi bi o febi naredil.
In poslal bi jo v „Zvon," in brali bi jo ter dejali: ta je Kur nikova!
A ker nijsem poet, pojdem k branjavcu in kupim klobaso.
In dam ti jo vso, s kožo in z mesom, in tedaj bode veliko tvoje veselje!
A dolžan si mi moj pinč! časti in hvale, ker prebil sem s tabo mnogo križev in težav!
V časi, ko je bil začel strašni Dioklecijan - Zelinka neusmiljeno preganjati pasji rod, prizadejal si mi veliko pregldvice.
Tedaj pak so rabeljski hlapci noč in dan hodili po ulicah z drogovi in zankami in vsakaterim orodjem.
A kogar so ujeli, pokončali so ga, oderli in kožo prodali.
In bilo jih je v tistem času ujetih in pokončanili 12.000, ženskih in moških, odraslih in otr6k brez usmiljenja vse vprčk!
A mnogo jih je tedaj vzteklo od lakoti in terpljenja, v žalosti in stiski, in ljudi so popadali.
In ljudje so vpili in dejali: pokončajte ves pasji rod!
A tedaj, moj pinč! mnogo sem s tabo prebil.
Zapertega sem te imel in skrival sem te, da bi te ne našli.
In o poluuoči sem te nosil na dvorišče, ter čakal sem da se oddahneš in odložiš!
Ker bil si lepo odgojen, in nijsi imel gerde navade.
Ako se je smelo, vodil sem te, z železno torbo na nosu in z jeklenim pasom za vratom, na vervi okrog, kakor pes slepega berača.
In na tvojem pAsu je bilo v jeklo vdolbeno moje imč, ter kje prebivam!
Zakaj tako je govorila postava.
A vprašal si me: kaj sem ubožec pregrešil? A nijsem ti vedel odgovora!
A tako, moj pinč, godilo se je nekedaj tudi nam, in tega nij
dolgo.
Lovili so nas, zalezovali so nas, in človek si nij bil v svesti svojega življenja ni po noči ni po dnevi, ni na polji a ni v postelji.
Podkupovali so ljudi in podpihovali, in prijatelj je izdajal prijatelja, sin očeta.
A kogar so ujeli, njega nij bilo več na dan!
Koliko je bilo v tistem času pobitih, postreljenih in obešenih, tega nikdo ne vč, niti vprašati se ne smč!
In vprašali smo jih: zakaj nas pobijate? A odgovorili so nam: sperli ste se soper božje in človeške naredbe!
Zakaj mi smo vaši gospodje, in vi ste naši sužnji, ker vsaka oblast je od zgoraj!
In vaše njive, vaši voli, vaše žene in vaše hčere so naše, da delamo ž njimi, kar nas je volja!
A vi kopajte in orjite, sejte in ženjite.
In ko boste omlatili, zerno bode naše, a vaša slama.
A mi po očetovski skerbimo za vas, in kedor svojega otroka ljubi, on ga tepe; zakaj šiba novo mašo poje.
A ko bi vas ne tepli ter ne krotili z delom in postom, objčdli bi se in vztekli bi.
In poderte bi bile vse modre božje naredbe, in konec bi bilo tedaj našega veličastva!
Pa kaj se plašn6 okrog oziraš, moj pinč! saj sva sami na vertu.
A čuj! Nekaj je zašumelo v sdči. — Molčiva!
Literarni pogovori.
XVI.
Kavzalnost vlada, kakor terdijo modrijani, v vesolnej stvaritvi. Nič se ne godi brez uzroka, in kjer je uzrok, tam je tudi nasledek. Kjer je merhovina, tam se zbirajo orli, pravi sv. pismo. Trojanska vojska je rodila Homerja, in frivolni Pariz nam je ustvaril Offenbacba. Kako pa je to, da ne vstane dan denašnji pri nobenem narodu velik satirik, kakoršnega še nij videl svet? Ali bi ne našel dovolj hrane? Ari-stofan, Juvenal, Rabelais in Swift je nijso imeli toliko svoje dni. Kedaj je bilo na sveti toliko hinavstva in hudobije, toliko ničemurnosti in smeš-nosti, kolikor je vidimo mi?
Priti bi nam moral mož, drug Mozes, kije prinesel svojemu ljudstvu z gore Sinai zapovedi z božjim perstom v kamen pisane; a izvoljeno ljudstvu je v tem trenotji plesalo in norelo okrog zlatega teleta: in svetega moža zgrabi jeza ter trešči božje zapovedi ob tla, da se na sto koscev razdrobi. Priti bi nam moral mož, sinii človekovemu enak, kije zgrabil bič ter izpodil iz gospodovega hrama kupce in prodajalce. Hiša mojega očeta je hiša molitve! Priti bi nam moral drug Heraklej, kije napeljal reko v Avgijev hlev, ter tako iztrebil iz njega visoko nakopičeni, zastarani gnoj. O Heraklej, Heraklej! ko bi hotel ti dande-našnji iztrebiti ves gnoj, ves smrad, kar se ga je nabralo po vsem svetu, ne bili bi ti dosti
Potoci -vsega sveta, In dež iz vsega neba, In vse široko morje!
Priti bi nam moral mož, svetega duha in svete jeze poln, in v roki imeti bič v octu ali hudičevem olji namočen, in bič bi moral biti dolg, da bi sezal od Gribraltara do Urala. In bičati bi jel in mahati najprej — Ab Jove principium — najvišje, maziljene glave, ki so z vsemi mazili mazane, najbolj pa z ljudskim p6tom, samo z božjim oljem ne; stare, plešaste grešnike, ki ščujejo iz dolzega časa, in da bolje prebavljajo, narod na narod, da se koljejo in davijo in tergajo in mesarijo, kakor ljute zveri — o ne! tako moriti zna samo človek, po božji podobi
ustvarjeni človek — a potem pošiljajo poročila svojim pobožnim ženam: veseli se žena, ter hvali najvišjega, sijajno zmago nam je podaril.
Potem bi se spravil na njihove vredne služabnike, „deržavne može," ki kupujejo in prodajejo ljudstva in dežele, kakor židje, ki hodijo se zajčjimi kožami, starimi hlačami in dežniki od hiše do hiše; a poštenja je med njimi — ne med Židi, ti so pravi Aristidi in Fabriciji proti onim — kolikor je nedolžnosti med starimi — molitvaricami.
A kam bi se obernil zdaj? Embarras de richesse! — Zgrabi tam onega deželnega in deržavnega poslanca, kateri je imel nekedaj vsa usta polna liberalizma, omike in ljudske sreče; kateri je pri vsaki priliki, kjer je bilo treba in nij bilo treba, roko na serce pokladal ter kričal: vse za ljudstvo, svobodo in omiko! tako dolgo, da so bile vreče polne, a potem je šel, kakor pajek z muho, ter si kupil graščino v lepem kraji, kjer uživa zdaj „otium sine dignitate" — brez časti lenuh! —
Glej tam ono poslopje, veličastno, kameneno palačo! Vse razpade s časom v prah, ta hiša ostane, to je pravo svetišče prihodnjesti. Baš so zbrani v njej oni, ki prav za prav vladajo svet. Pojdi notri, a ne z bičem, na svojem pravem mestu so tu, nikdo nema pravice izganjati jih od tod; v hiši so, zlatemu teletu posvečeni; vzemi se sabo Hogarthovo risalo, ter narisaj nam obraze, postave, prizore, kakoršnih nij videti drugje, da se smeje svet in se vsaj tako maščuje njim, kateri mu kri pijo. Ce imaš Rihard Wagnerjev genij, postavi nam na note to peklensko simfonijo!
Na versti so zdaj časnikarji, pravi komisijonarji in služniki, za vsako rabo so , še za kaj poštenega; vsak ima svojo tarifo, samo škoda je, daje na herbtu pribite ne nosi. In ti delajo „obče mnenje," ti delajo zgodovino. Za to je tudi taka ta naša zgodovina!
Ne pozabi mi tudi naše „jeunesse dor^e", zlate ali pozlačene mladine; ne bode ti je treba iskati, povsod je je dovolj. Šopiri se po „Zvezdah" in boulevardih, po salonih in plesiščih; vsi so enaki ti pohabljeni gizdavci; zgrabi enega, kateri ti pride pervi v roke, vzdigni ter pokaži ga zbranemu ljudstvu, rekoč: ecce homo! To je človek, to je mož! Risum teneatis amici?
Zdaj , ko je že prepozno, vidimo še le, da smo se pregrešili proti galanteriji. Končujemo, s čimer nam je bilo začeti. Čast, komur čast gre! Zanemarjati nežni spol, človeštva lepši in boljši del, kaka zaro-bljenost! O Juneval , Juvenal! kjer si mogel in kadar si utegnil, mahal si po ženah, a potem jim posebej še poklonil najdaljšo in najboljšo svojih satir! Ko bi ti videl naše ženstvo! Pa kaj? Nič novega bi ne videl, če tudi se vedno izpreminja, kakor luna na nebu, izprememba je vendar samo vn^nja. Naturam expellas furca, tamen usque recurret. Z bur-klami izpodi naravo, nazaj ti zopet priteče. Take so, kakaršne so bile o tvojem časi. Samo imena so druga. Nobene nam ne manjka niti ne — Mesaline! -—
Pridi, pridi, maščevalec pravice, resnice, poštenosti in pameti, Pridi veliki satirik, kakoršncga še nij videl svet! Čaka te obilo dela. dridi, kakor vihar, ter razpodi smerdeče megle, ki pokrivajo zemljo.
Pridi, ter stergaj masko farizejem z obraza, zakrivaj „pobeljeue grobe," da bode svetu očital njihovo gnjilobo, njihov smrad!
A zastonj! Svet nema že več moči, da bi rodil iz zebe tacega moža. Nepoštenost, hinavstvo, ničemurnost, smešnost! ne trepetajte, vaš je svet, kakor do sedaj, šopirite se še dalje po njem!
S.
Dva tatova.
(Narodna pripovedka.)
Zmenita se tatova, da pojdeta po noči krast. Pervi reče: jaz ukradeni kozla; drugi: jaz vrečo orehov. Pervi: Ce ti poprčj ukradeš orehe, počakaj me n a grob čh za cerkvijo; ako jaz poprej, počakam te jaz.
Orešji tat je naglo prišel z ukradenimi orehi na grobe. Ker še nij bilo tovariša, sede na tla, pobere mertvaško kost, in začne orehe tleči. Onega tatii so bili kožarji ujeli, otepli in zaperli.
Jelo seje daniti, in kozjega tatu še nij bilo. Cerkovnik idc k dnevi zvonit, in vidi orešjega tatu ter misli: mertveci vstajajo. Hitro teče župniku povedat, da eden mertvih nekaj tolče na grobu; naj ga torej gre zopet pod zemljo ugnat. Župnika je bilo strah, in reče, da ga boli noga. Cerkovnik odgovori: jaz vas tja ponesem. In res ga nese.
Orešji tat, misleč, da tovariš nese kozla, poskoči, zašumi z orehi in zavpije: „dolgo te nij bilo. Daj ga sem, da ga spečeva!"
Župnik to zasliši, izterga se cerkovniku iz rok ter steče, a nič ga ne boli noga. Cerkovnik za njim. Tat misli, da je kozel ušel, kolne in leti za njima, rekoč: derži kozla, da ti ne uide! Junaški beg je bil tako velik, kakor nepotreben in smešen.
(■ospodom naročnikom »Pavlihe."
Kakor človek rad zagovarja in brani druge ter ne z veseljem bojuje posebno za poštena načela, tako težko je, zlasti meni, že od nekedaj bilo, potezati se samemu za-se, — a še nikoli ne tako težko, kakor baš zdaj, kar mi je takoj iz početka tega spisa odkrito povedati.
Med vsemi slovenskimi novinami edini „Zvon" gotovo radovoljno odpira svoj prostor, da v njem brez obzira povem svoje misli. Sam bridko čutim, da bi res bilo spodobneje izdati še en list „Pavlihe," ter v njem povedati, kar se tukaj pripoveduje; a tega žalibog! stroški nijso dovolili.
„Pavlihe" že ves minoli mesec nij bilo na svitlo, in ne bode ga več.
Ker se je svojta. ljubljanskih pervakov bala, da bi^ga^drugače ne mogla x ubiti, začela se je bila precej iz početka bojevati nanj, podtikaje mu, da ga vlada z novci podpira. Očem, katere ne miže nalašč, bilo je iz lista samega dovolj jasno,
da vlada ne more plačevati novin, katere tako pišejo, kakor je n Pavliha" pisal, in gojili smo upanje, da naposled mora slovenski svet sam razumeti, kako ležnjivo, kako perfidno je vse to očitanje! Zmotili smo se.
V denašnjem pokvarjenem času ljudem nij do resnice; dobri so vsi, tudi najgerši, najzaničljivejši pripomočki, samo da se doseže nepošteni namen. Ves svet serdito graje načelo, katero se podtiče Jezuvitom, namreč načelo: „namen posvečuje pripomočke;" — a ves svet se vendar terdno derži na videz kletega načela. In v tem oziru se zlasti med Slovenci mnogo sme in more, ker pri njih so javno mnenje v zakup vzeli samo nekateri, a slepa množica za njimi vpije, če tudi sama ne ve kaj, ker je preneizobražena in poleg tega tudi prelena, da bi sama premišljevala. Pri nas je treba samo povedati najneumnejše gaslo (parolo), katero potlej med druhaljo kakor ogenj leti od ust do ust, če je tudi še tako nepošteno, samo da pride od tiste „firme," od koder je množica tacih gasel navajena.
sPavliha" si nij bil postavil načela, da bi se prestolom napahnenih perva-kov bližal samo s kadilnico v roci ter političnim nasprotnikom samo z ostrim bičem; že v programu je bil izrekel, da bode šibal
Nemškutarje in narodnjake, Ce bodo delali napake.
Dokler je to načelo ostalo samo v besedah brez dejanske resnice, nikdo nij kričal nanje; a ko je za besedami nastopilo djanje, začelo se je sumničanje opirati posebno baš na to, ker je „Pavliha" tudi narodnjake mahal. Sum je s Kranjskega lezel počasi tudi na Štajersko, kjer se je potem celo javno z veliko nesramnostjo glasil. Stvar je bila naposled prišla tako daleč, da je vrednik zadnje ča6e slišal h U6t in pisem raznih Slovencev, tudi svojih prijateljev: „svet soglasno terdi, da je „Pavliha" podkupljen!" Nekateri so svoje znance celč svarili, naj ne pohajajo s „Pavlihovim" urednikom, vladnim podkupljencem. Premnogo dopisov je uredništvu dohajalo od naročnikov vseh stranij, da „Pavlihe" dalje ne bode prejemali, ker izdajstva ne hote podpirati! —■ Stvar bi res bila jako smešna, ako ne bi imela tak-o resnih nasledkov!
Posten človek vse laže preterpi nego očitanje, da je izdajalec svojega naroda! Ko je torej uredništvo od toliko raznih krajev zvedelo stvar, o kateri je poprej menilo — in tako je kazal tudi začetek naročevanja — da jo samo neka, teri nesramneži hudobno a zastonj raztrošajo, ker je pametnejši svet ne verjamei kaj mu je druzega ostalo nego iz rok vreči list, kateri je uredniku tako po ktr-vici na čast in poštenje nakopal tako gerd madež? Kdor poprej nij hotel vide-i, vsaj zdaj lehko vidi, koliko je „Pavliha" od vlade imel podpore.
Kakor so se stvari kazale iz konca, „Pavliha" bi bil mogel če ne sijajno stati, vsaj pošteno izhajati, ker se mu je bilo v kratkem nadejati vsaj 1500 naročnikov, ako ne več; a kakor so se razmere zasuknile pozneje, zlasti po napado-vanji slovenskega novinarstva, založil je urednik v list sam svojega, na Dunaji z drugim delom pošteno pridobljenega zaslužka do 200 gold., kajti na Dunaji je vse drago, in „Pavliha" je prizadeval tolike stroške, da je bila njegova naročnina zelo "nizko postavljena, če tudi mu je izverstni češki domorodec g. Klič podobe perve strani brezplatno risal, za kar mu javno izrekam iskreno zahvalo. Novinam, katere bi podpirala vlada, menim da bi pač ne bilo treba niti zastonj iskati podob niti ne zaradi odpada naročnikov umirati že pred koncem pervega četertletja.
Vprašamo: kdo bi pod tako težkim sumom bil dovolj pogumen list dalje izdajati in poleg tega vendar še imeti gotovo izgubo?
»Pavlihi" se je očitalo tudi to, da je premalo šaljiv. Ne po krivici. A da bi vsaj znal šaljivo pisati, mislimo, da je tudi pokazal. Nij ga zatiralo pomanjkanje delavne podpore; zatirali so ga najbolj neprestani, od mnozih stranij, celo od nazvanih prijateljev dohajajoči glasi, kateri so vedno kričali nad njegovo glavo, kakor hripavi krokarji, podiraje mu pogum in veselje k delu ter oznanjaje neogibno smert. Nobena stvar brez veselja in miru nij težja nego humor; a kateri najkrepkejši človek bi v tacih razmerah imel voljo in moč, pisati dobre, zares dovtipne šale?
Slovenci naše dobe so z ene strani še res preotročji, a z druge strani že preveč pokvarjeni, zlasti politično. Boreč se z nepoštenimi nasprotniki se sami več ne boje nepoštenega orožja, — in žalibog da jim je često celo do resnice ubogo malo! Pri nas gospoduje najbolj videz, torej hinavstvo in laž, ter vse naše veličastvo je, kakor pobeljeni grobje v evangelji. Zaničuje se znanje in prava izobraženost, ker je nema še niti narod niti njegovi pervaki. Med Slovenci vsak misli, da vse ve, ker skoraj nobeden nič ne ve. Zatorej vidimo, da Matica natoroznanske spise na presodbo izroča slovničarjem a lepoznanske proizvode normalnim učiteljem. Navideznemu velikačenju torej zdaj pšenica bogato cvete, in še dolgo bode cvetla. A gorje človeku, kateri si upa soper to ziniti! Kajti kdor hoče med nami dobro živeti in srečo imeti, nij mu treba očeta in matere spoštovati, kakor uči pismo, nego spoštovati mu je samo pervake, ali vsaj molčati vsemu njih početju, ako ga hvaliti ne more: izrasti mu je iz pervaške dlani. Kar pri Slovencih ne rodi pervak, to ne velja; če je tudi samo na sebi tem bolje, tem pošteneje, vendar naj se ubije!
Navideznemu velikačenju in brezozirnemu absolutizmu se druži najkosma-tejši materijalizem; torej vse dere samo za novci, kateri edini vladajo; a kdor teh nema, molčati mu je v okrožji narodne modrosti.
Da bi slovenski ubogi narodič imel kdaj svojo zgodovino, denašnji časi bi v njej bili značajno risani, ako bi se našel risač, kateremu bi strupeni serd ne mogel do živega priti. A kakor so razmere zdaj, tudi zanamci ne zvedo resnice, ker se resnica zatira, predno more priti na dan, ter zastonj je s čelom ob zid tleči.
Zato je umolknil tudi »Pavliha," ker lagati neče, a resnice govoriti ne sme; zato on svari vsacega, kdor bi v denašnjih časih namerjal Slovencem odkrito govoriti, naj tega ne izkuša, ako neče izkušnje drago plačati!
Naj se tem mojim besedam kaj odgovori ali ne odgovori, jaz se ne mislim dalje prepirati, ker nemam niti časa niti prostora v nobenem javnem glasilu, razen morebiti v »Zvonu," kateremu je vendar ves drugačen namen.
Naposled prosim tiste gg. naročnike, kateri so bili za vse leto naročeni, naj namesto „Pavlihe" blagovolijo prejemati „Zvon," da se jim vsaj nekoliko izgube poverne.
Na Dunaj i 1. septembra 1870.
Fr. Levstik.
Tiskarna oo. Mehitaristov. Založnik: J. Stritar, urednik Fr. Peršič, I. Johannesgasse.