UKEDMSTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedeli m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana piBma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s nadomza Avslro-Oersko in Bosno I< 21'60, poMetna K 10 80, Četrtletna K 5-40, mesečna K 1‘80; za Nemcu o celoletno K 26 40, za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K db —. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .• .• ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 0, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -■ i.i-.ial "lejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo franklrana pisma se ne sprejemajo •— Reklamacije lista so poštnine proste. ..... Stev. 443« V Ljubljani, v ponedeljek dne 25. novembra 1912. Leto II. Vojna na Balkanu. Iz matov RESNI ČASI. — lehkomiselne igrače dunajskih diplo-se razvijajo prav nevarne reči. Vojna sicer ni še izbruhnila in tudi napovedana še ni in upanje na ohranitev miru ni še popolnoma izgubljeno. Ampak dogodki, ki se razvijajo, kažejo, da tičimo v prav resnih in kritičnih časih in da visi usodepolno vprašanje: vojna ali mir na noževi ostrini. V času., ko obrača svetovni parlament revolucionarnega, socialističnega delavstva v Bazileji svoj svarilen glas na naslov evropskih mogotcev, ko demonstrirajo zastopniki človeškega dela iz vseh dežel in vseh narodov /a ohranitev miru, prihaja iz Rusije vznemirjajoča vest, da le okrvavljeni car pozval pod orožje štiriindvajset armadnih zborov, miljon vojakov, in da se ruska vojska zbira ob avstrijski meji ... Rusija mobilizira, Rusija se pripravlja na vojno. To poročilo je kakor leden curek za odgovorne vodnike avstrijske vnanje politike, ki so vtaknili svoje nesrečne prste v balkanske homatije in ki so si v najhujšem slučaju predstavljali majhen vojaški izprehodek v Belgrad. Zanašajoč se na Nemčijo in Italijo, na tiho azi-stenco Francije in Anglije so si avstrijski vojni navdušnjaki domišljali, da bodo z golo besedo ustrahovali in upokoiili srbskega pritlikavca, od turške vojne upehanega, od balkanskih zaveznikov zapuščenga. Z možnostjo, da se za Srbijo postavi z vso svojo ogromno vojaško silo perfidni carizem, s to možnostjo naši krogi očividno niso računali — zakaj da bi zavoljo malovrednega, usranega pristanišča na albanski obali tvegali vojno z Rusijo, riskirali svetovno katastrofo, te zlobe, te brezvestnosti ne moremo predpostavljati. Rusija mobilizira, Rusija se oborožuje. Rusija krči svojo jekleno pest. Ruskemu carizmu ni zaupati prav nič Njegove vojaške pripia-tVe so zrcalo katastrofalnosti avstrjske vnanje politike! Socialna demokracija je od vsega začetka svarila, opozarjala je na nevarnost politike, ki zaupa vprašanje evropskega miru uvidevnosti gospoda Pašiča in .njegovih tova-TiSev. Zakaj uvidevnost v Srbiji bo tem manjša. čim večjega ; rJa bi ne bil satan, sovražnik božji, ki je zelo '^feten pri izdelovanju kovin, prav tako spreten ?r’ upodabljanju niesa. Jaz, ki tu-le govorim z sem, ker se spoznam po svetu, videl mar- sikdaj zvonove in podobe iz človeške roke, ki jih je ustvaril sovražnik človeškega rodu. Umet-ništvo na stvari je prekrasno. Slišal sem tudi o otrocih, ki jih je položil vrag ženskam v naročje, toda glede tega mi je jezik vezan po izpovedni molčečnosti. Ne Hom torej druzega povedal nego to, da se je na poseben način govorilo o rodu gospe Elette. Videl sem damo vprvič na veronskem trgu na veliki petek leta 1320, ko je dokončala štirinajsto leto. In od tega časa sem jo videl zopet na izjirehajališčih in v cerkvah, ki so jih dame rade obiskavale. Podobna je bila sliki, ki jo je ustvaril mojster. Imela je lase kakor iz tkanega zlata, čelo belo, oči pa take barve, kakor se jo dobi le pri nekem zelo dragem kamenu, akvamarinu; lica kakor rože in nos raven in fino urezan. Njena usta so bila začrtana kakor Amorjev lok in so ranila smehljaje; in tudi bradica se je smejala kakor usta. Celo telo gospe Elette je bilo ustvarjeno za užitek ljubečim. Njena prša niso bila ze- lo velika, vendar je dvigalo, srajco dvoje polnih in zelo ljubkih okroglin. Prav tako vsled svojega svetega opravila kakor tudi zategadelj, ker sem jo videl vedno le v cestnih oblačilih, Vam ne morem opisati ostalih delov njenega telesa, ki so vsi pričali o svoji popolnosti pod pokrivajočim jo blagom. Reči Vam morem samo to, da ni mogla, če je bila na svojem navadnem prostoru v cerkvi San Zenone, napraviti nobenega gibljaja, bodisi, da bi se bila dvignila, bodisi pokleknila ali pritisnila čelo na desko, kakor zahteva treuutek, ko se povzdiguje sveto telo Jezusa Kristusa, da ne bi bila vlila vsem mo- žem, ki so jo zagledali, žgočega koprnenja, držati jo v svojih rokah. Poročila pa se je gospa Eletta s petnajstimi leti z Antonijem Torloto, nekim advokatom, ki je bil zelo učen mož in na zelo dobrem glasu, zelo bogat, toda že zelo star in tako debel in neokreten, da se ni vedelo, kadar je nesel veliko usnjeno vrečo, v kateri je nosil svoje spise, katera vreča nosi drugo. Vsakega je bolelo pri misli, da naj postane vsled moči zakramenta sv. zakona, ki je bil postavljen v večni blagor človeštva, najlepša dama v Veroni last tako starega, hirajočega moža. In modreci so gledali bolj žalostni nego presenečeni, kako je mlada gospa Antonija Torlo-ta uporabila prostost, ki jo ji je dal njen mož, ki je cele noči reševal probleme o pravici in krivici, in sprejemala skrivaj najlepše veronske viteze. Ampak veselje, ki ga je pri tem občutila, le črpala iz sebe in ne iz njih. Ljubila je sebe. ne nje. Imela je vedno le slo nad svojim lastnim mesom. Njej sami je veljalo njihovo hrepenenje, njihova sla, njihove laskavosti. I11 vsled tega se mi zdi, da je bila prav posebno obtežena z grehom mesa. Zakaj čeprav nas ta greh loči od Boga, kar priča o njegovi veličini, je resnična trditev, da gleda visoki sodnik na mesene grešnike tu doli in na onem svetu z manjšim srdom, kakor na skopuhe, izdajalce, morilce in vse one hudobneže, ki prodajajo svete reči, — v kolikor se slabe želje, ki razburjajo poltne ljudi, ne porodijo zaradi samih sebe, temveč kažejo le kot oskrunjeni ostanki prave ljubezni in ljubezni do bližnjega. Ampak gospa Eletta, ki je ljubila edinole samo sebe, je bila mnogo bolj daleč od boga kot mnogo drugih žen, ki so bile premagane od svoje pohotnosti. Ta i>ohotnost je bila zaradi nekega druzega. Poltenost gospe Elette pa je bila zaradi nje same. Kar sem tu povedal, naj bolje pojasni nadaljevanje povesti. V starosti dvajsetih let je zbolela in čutila, da se bliža smrt. Tedaj pa je neizrečeno žalostno objokala svoje lepo telo. Pustila se je obleči od svojih služabnic v svoja najlepša oblačila, ogledavala se je v zrcalu, ljubkovala z obema rokama nedrije in ledje, da bi uživala še enkrat svoje lastne čare. In ker ni hotela trpeti, da bi to od nje same obožavano telo snedli črvi v vlažni zemlji, zaklicala je umirajoča z globokim vzdihom vere in upanja: »Satan, vročeljubljeni satan, vzemi mojo dušo in moje telo! Satan, ljubj moj satan, usliši mojo molitev, vzemi moje telo z mojo dušo!« Prepeljali so jo po stari navadi z nejiokri-tim obličjem v San Zenone, in kar j>omnijo ljudje, še ni nihče videl tako lepega jtirliča! Mea tem, ko so pa duhovniki okoli nje peli in brali zaušnico, se je zdelo, da počiva zamaknjena v rokah nevidnega ljubimca. Po svečanosti so krsto gospe Elette skrbno zaprli in .sp sveto zemljo med grobove, ki obdajajo cernev San Zenone in med katerimi se nahaja neKaj antiknih sarkofagov. Toda naslednjega jutra je bila zemlja, ki je bila nametana na mrtvo, razkopana in videlo se je, da je bila krsta odprta m — prazna. L Narodna avtonomija. Statistika tiam dokazuje, da je slovenski narod ne le maloštevilen, ampak tudi politično in geografično razkosan. Posamezni njegovi de- li žive izven Avstrije, na Ogrskem in v Italiji. V Cislajtaniji pa so Slovenci razdeljeni v razne »kronovine«: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Trst, Istro. Veliki narodi pretrpe državno raztrganost brez velikih težav. Avstrijski Nemci, čeprav politično ločeni od svojih rojakov v »rajhu«, so tudi sami zase močan faktor. Vrhu tega pa uživajo vse kulturne pridobitve Nemcev prav tako, kakor če bi bili združeni s soplemenjaki v Nemčiji. Tudi če jih v Avstriji ne bi bilo toliko, kolikor jih je, bi bili deležni bogate kulture, kajti Izven Avstrije Je toliko Nemcev združenih, da ,se med njimi kultura lahko razvija brez nacio-i nalnih ovir. In duševne sadove nemškega dela i lahko uživajo tudi raztreseni mali deli naroda; nemška knjiga ali nemški časopis je Nemcu tudi na Ruskem ali v Južni Afriki dostopen. Glavno Je. da se lahko producirajo knjige; če so napisane In tiskane, jih pošta že raznese na vse strani sveta, kamor se zahteva. Za slovenski narod so razmere drugačne. Geografična in politična razkosanost ga tako slabi, da nikjer ne ostane dovolj močno jedro, ki bi lahko razvijalo kulturo ne le zase, ampak tudi za ostale narodne dele. Središče Slovencev je Kranjska. A številce, ki prebiva tukaj, bi komaj zadostovalo za eno količkaj večje mesto. V vseh drugih deželah pa bodisi v resnici v manjšini, bodisi z umetno politiko potlačeni v manjšino. Tako maloštevilen narod, kakor je slovenski, mora če hoče imeti svoje narodno življenje, zbrati za kulturno delo vse svoje ude, ker je tedaj komaj dovolj močen za samostojno stvarjenje. Kar se tiče Slovencev na Ogrskem in v Italiji, je pač nemogoče, pridružiti jih kakršnemu koli političnemu ali državnemu slovenskemu telesu. ■Zaradi par tisoč beneških Slovencev ne bo vojske med Avstrijo in Italijo. Toda dobiček bi bil tudi zanje, če bi bili avstrijski Slovenci združeni. da bi lahko duševno več producirali in oddajali svoje plodove izvenavstrijskim rojakom. Če se n. pr. kranjskih In štajerskih Slovencih ne more razviti krepkejša in bogatejša literatura. Je nemogoče, da bi se ob njej mikali In razvili italijanski in ogrski Slovenci. Ako bi imeli doma dovolj in dosti cenenih knjig, bi lahko našle pot V Venecjo in na Ogrsko. To bi zopet oplodilo domače delo in če Je med izvenavstrijskimi Slovenci kaj močnih talentov, bi sami lahko prišli do narodnega dela, ker bi jim središče dajalo priložnost zanj. Za utopijami ne moremo letati. Kdor sanja Veliko Slovenijo z beneško in ogrsko provin-'ciJo, ostane sanjar. Vedeti se mora, kaj je stvarno mogoče in to mora biti cilj praktičnega dela. Narodno vprašanje je v Avstriji splošen roblem ln mnogo je že Izdelanih načrtov, po aterih naj bi se rešilo. Da se mora rešiti prej ali slej, je nedvomno, kajti razmere, ki neprenehoma izsiljujejo boje, ne morejo biti trajne. Narodnih bojev pa bo čimdaiie več, dokler ostane položaj tak, kakršen je. Zaradi teh bojev pa trpe tisti interesi, ki so narodom v skupni drža- vi skupni, pa tudi interesi vsakega posameznega dela, ker Jemlje boj moči, ki bi se sicer lahko posvetile pozitivnemu delu. S stališča pravičnosti je dopustna samo taka rešitev narodnega vprašanja, ki zagotovi Vsakemu narodu enake pravice in enako svobodo, ter daje vsem enak temelj za razvoj. Ne lnore biti torej vseeno, po kakšnem sistemu se reši vprašanje. Nemci v Avstriji so, kakor znano, večinoma centralisti. V poliglotni državi pa mora biti centralizem protinaroden. V Avstriji je bil in je germanizatoričen,, pa tudi ne more biti drugačen. Ne glede na to, da se germanizacija dandanes ne more posrečiti, ker je narodna zavest Nenemcev že preveč razvita, se pa germanizi-ranje tudi ne more smatrati za rešitev narodnega problema. Aleksander je razsekal gordijski vozel, a s tem ga vendar ni razvozljal. Za opravičenje svojega stališča se sklicuje Jo Nemci na državne interese, češ, da enotna država ne more obstojati brez enotnega jezika. Pr ' Mčno dokazuje Švica, da ta trditev ne velja; pa če že ne bi bilo države, v kateri je več Jezikov popolnoma enakopravnih, bi bilo vendar mogoče, da se vstvari taka država. In to zadostuje. Čeprav navidezno docela nasprotno, je Vendar stališče meščanskih čeških in poljskih Strank nemškemu zelo podobno. Oboji zamenjujejo narodno vprašanje z državnim. Oboji ne koprne po svoji državi. Češkemu stremllenju Je ime .državno pravo«, poljskemu pa »deželna avtonomija«. Čehi hočejo združenle Češke, Moravske In Slezije v eno državo, Poljaki zahtevajo za svoj deželni zbor vse pravice, ki Jih Ima državni parlament. Z drugimi besedami se to pravi: Čehi in Poljaki hočejo biti gospodarji V »svojih« deželah. Ako bi se uresničilo češko državno pravo ali pa gališka avtonomija, bi se v narodnem vprašanju skoraj nič ne izpremenilo. V novi češki državi bi živelo nekoliko milijonov Nemcev, v avtonomni Galiciji pa nekoliko milijonov Rusinov. Tam bi bili Nemci, tukaj Ru-3ini v absolutni manjšini, tam bi skoraj neomejeno vladali Čehi, tukaj Poljaki. Nasprotja med Cehi in Nemci, med Rusini in Poljaki, bi se prenesla na drugo polje, ampak ne bi izginila, temveč bi se še poostrila. Izgubljeni bi pa bili za češko državo Cehi na Nižjem in Gorenjem Avstrijskem, za gališko avtonomijo Poljaki v šle-ziji. Namesto enega centralizma in ene hegemonije bi jih imeli več, povsod pa bi se narodni boji nadaljevali še z večjo silo. Da bi se končali narodni boji, se morajo kolikor mogoče odpraviti narodna nasprotja. To je pa le tedaj dosežno, če se izpolnijo vsakemu narodu njegove opravičene želje. Narodno vpra Šanje je bistveno različno od državnega ali pokrajinskega. _ Slovencem ne bi rešitev v češkem ali poljskem smislu prav nič zalegla. Historičnega državnega prava itak nimamo — sklicevanje na Napoleonovo Ilirijo in na beljaški okraj je nezmiselno in smešno — deželna avtonomija bi pa obsodila vse Slovence izven Kranjske in Goriške na usodo večne manjšine. Deželna avtonomija bi pospešila germanizacijo na Štajerskem in Koroškem, italijanizacijo v Trstu in v Istri ter bi popolnoma zlomila slovensko narodno moč. Z načelnega stališča pravičnosti in s stališča slovenskih interesov je edino narodna avtonomija priporočljiva in umestna. mmmr-r- - -n»rv Maevn- r.-a-jr - rac« .mr/, Etbin Kristan o socialnem vprašanju. (Konec.). Prijatelji! Vsaka nova iznajdba, vsak nov izum človeka je bila zanj — revolucija. Seveda. — zdaj smo spet pri tej nesrečni besedi: »revolucija«. Prišel bo naokrog kakšen lump, pa bo trobil med svet, da tukaj govorim o revoluciji — o bombah in potokih krvi! Še vedno imamo ljudi, katere obleti zona, če le slišijo besedo »revolucija« in predstavljajo si tolpo ljudi divjih orbazov, razmršetiih las, ki drve proti škofovski cerkvi v Ljubljani... Seboj vlečejo polno »kišto« dinamita, in peklenskih strojev... V zrak je šla cerkev!. . Nato jo vdero proti frančiškanski cerkvi! — Za njimi se pa vali drhal pijanih bab in policije, s petrolejem polijo hiše ... Ogenj. . upitje ... klanje... kri v potokih! Tako si predstavljajo reveži na duhu. Toda. cenjeni zborovalci, mi socialisti mislimo vse kaj drugega, kadar govorimo o revoluciji. Tako na primer: Če je kdaj živel človek z imenom Jezus Kristus, je bil velik revolucionar — pa sv. pismo nikjer ne pove, da bi požigal in moril. Krščanstvo samo na sebi je bila največja revolucija starega veka. Zgodovina je polna revolucij do danes. In nekateri ljudje, ki v svoji kratki pameti zabavljajo čez besedo »revolucija«, bi bili lahko hvaležni revolucijam, ki so spremenile razmere tako, da danes udobno žive: Delo se je razvijalo in ž njim so se razvijala delovna sredstva. Družba se je pričela organizirati, nastala ie delitev dela. Za kamnito sekiro je prišlo bronasto kladivo in za tem železen plug. Končno je tukaj mašina. Kamen, bro.n železo, jeklo — para in elektrika. Kar je nekdai človek izdeloval z rokami s pomočjo bornega orodja, to danes proizvaja v velikanski množini ogromna mašina, katero goni ogromni motor s pomočjo pare ali elektrike. Zgodovina razvoja delovnega sredstva od kamnite sekire pa do električnega motorja je tako dolga in tako obširna, da bi rabil najmanj deset predavanj, če bi hotel razlagati vse podrobnosti. Uvedba mašine pomeni, da smo v razvoju prišli do kapitalističnega sistema. Kai le kapitalistični sistem? Kapitalistični sistem ali kapitalizem je gospodarski sistem, kateri daje gospodarju mašine moč in možnost za najhuiše izkoriščanje. Gospodar mašine ali kapitalist postane tiran in izkorišča vse na milost in nemilost. Sedanje razmere obsegajo bedo, ki kriči do nebes. Seveda, dobri gospodje, ki nečejo poznati razmer, navadno pravijo, da se delavcem dobro godi! Vidijo delavca, da gre v salun in izpije kozarec pijače, pa pravijo: »če bi se delavcu res slabo godilo, bi ne zapravljal po sa-lunih«. Gospodje, vi ne vidite delavca v njegovem stanovanju, kjer jih je po 20 natlačenih v par sobah, nezdravih in smrdečih luknjah, kjer leže drug na drugem; ne vidite delavca, ko vstane ob šesti zjutraj in gre v tovarne, k plame-glavo in zleze kot krt globoko v rov kopat, premog, rudo in ne ve, če se vrne zvečer še živ k svoji ženi in otrokom; ne vidite delavca, ki vstan ob šesti zjutraj in gre v tovarne, k plamenečim plavžem — peklom na tem svetu! — kjer ni uro niti minuto varen, da ne izgubi roke, noge ali življenja; ne vidite delavca, ki stoji brez dela pred tovarno in čaka kdaj. o kdaj bo dobil zaslužka — ne vidite ga ob času krize romati v družbi tisočih od mesta do mesta za delom — ne vidite otrok, 14letnih punčk, katere v steklarnah vdihavajo v svoja nežna pljuča koščke stekla! Ne vidite, da sistem mori vse, davi stare in mlade mezdne sužnje, razširin bedo, seje bolezen, uničuje vse. Kdor to vidi in premisli, ne bo očital delavcu, če gre v zadnjem obupu v salun in izda pet centov, da izlije vase še nekaj strupa. Recimo, da sem miljonar — kar pa v resnici nisem. Pa recimo, da sem miljonar. Kupim si strojev, zemlje itd. in postavim tovarno. Sedaj hočem delavcev. Pridete k meni za delo. Jaz sem seveda boss, pa vas izbiram; tebe vzamem, ker vidim, da imaš močne mišice. Dobro. Ti si moj delavec. Ali misliš, da si zdaj svoboden? Nisem te vzel zato, da bi ti privoščil zaslužel, temveč zato, da mi boš delal profit. Ti si moj! Ti si moj brezpogojni hlapec! Tvoje delojn dušo — vse je moje! Tako dela vsak kapitalist. Ako pa nečeš, če nečeš delati tako kot hočem, svobodno ti! Svoboden si! Lahko svobodno vstaneš brez gospodarja, svobodno potuješ od mesta do mesta, svobodno stradaš, svobodno ležeš v kakšen jarek, kjer boš svobodno — umrl! Kdo je dal kapitalistu delovna sredstva; Kdo mu je dal zemljo? (Klic: Bog) Dobro, recimo, da je Bog ustvaril zemljo! Ali kje je pa vendar zapisano, da je Bog dejal: »Ti, Carne-gie, imaš toliko in toliko zemlje, ti drugi kapitalist pa toliko in toliko imetja in miljonov — a vi drugi, miljoni vas, morate delati na Carne-giejevem svetu?« Kapitalistu ni nihče nič dal, temveč vzel si je sam s tem, da si je prisvojil delovna sredstva in odrl delavca za njegov produkt. To je krivica. Delo je na svetu edina sila, katera ustvarja vse bogastvo. Delavci so tista sila. Brez dela in delavcev bi spolh ne bilo življenja na svetu. Zato si moramo delavci sami priboriti delovna sredstva, katera jim je oropal kapitalizem, sebi x last, y last cele človeške družbe v svrho proizvajanja za potrebo, ne pa za profit. In tukaj je rešitev socialnega vprašanja, rešitev je v socializmu. Rešitev pričenja v organizaciji delavcev, socialistični stranki, katera je politični organizem socalizma. Naloga naša je, da se borimo v tej organizaciji, združujemo delavec, da se oprosle škodljivega vpliva nasprotnikov in da postanejo razredno zavedni. Združeni delavci širom sveta bomo postali moč, ki bo nekega dne strmoglavila sedanji kapitalistični sistem in takrat bo rešeno vprašanje o blagostanju in sreči človeštva.« Volitve v zavarovalnico zoper nezgode na delu. Dne 20. decembra 1912 se bodo vršile delne (nadomestne) volitve v vrhovno vodstvo _ zavarovalnice zoper nezgode na delu za okraj Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Pravico do glasovanja pri tej volitvi imajo naslednje tri skupine: I. skupina: Železnice, skladiščne iti prevozne tvrdke; II. skupina: Montanistične obrti (rudo- kopi), livarne (plavži), kovinarske obrti, stro-jarne, tovarne raznih aparatov itd. VI. skupina: Papirnice in obdelovalnice kož, lesne obrti, kmečke in gozdarske obrti, mlini. Ravnateljstvo zavarovalnice je že razposlalo glasovnice vsem tvrdkam (gospodarjem), ki imajo pravico do udeležbe pri teh volitvah zase in za svoje uslužbence. Treba je torej, poprijeti se takoj vsega, zlasti agitacijskega dela. Treba je poskrbeti, da bo izid volitev ustrezal delavskim koristim, ki morajo biti v zavarovalnici močno zavarovane po delavskih zastopnikih. Izredno važno Je, da poznajo sodrugi novi volilni poslovnik, ki pravi: Vsaka izmed imenovanih treh skupin izvoli — delodajalci zase in delavci zase — po enega odbornika in enega namestnika. Vsi zavarovanci brez razlike spola, torej moški in ženske imajo volilno pravico. Izvzeti so le prostovoljni vajenci in praktikanti in oni delavci, ki še ne dobivajo polne plače. Delavci, ki so v zaporih, imajo le aktivno volilno pravico — torej ne morejo biti voljeni, in to le tedaj ako je bila tvrdka, pri kateri delajo, naznanjena zavarovalnici vsaj tri mesece pred dnevom, ki je namenjen za volitve. .Delodajalec je dolžan izvršiti glasovanje med vsemi delavci in uradniki, ki imajo volilno pravico, Pri glasovanju sc mora izvoliti enega odbornika in enega namestnika, ki mora biti uslužben v obratu one volilne skupine, kateri pripadajo tudi delavci. Pri glasovanju je veljavna relativna večina glasov. Imena tako izvoljenih kandidatov vpiše zaupnik delavcev in uradnikov v glasovnice, poslane od zavarovalnice zoper nezgode. Med vsemi kandidati ene in iste volilne skupine sta iz.voljena ona dva, ki sta dosegla naivlšjo svoto plačanih mezd v obratu v poslednjih dveh prispevnih dobah. Ako bi dva ali več kandidatov dosegli enako svoto mezd, odloči žreb. Vse glasovnice morajo imeti pečat zavarovalnice, one glasovnice pa, ki so namenjene zavarovancem, morajo imeti tudi svoto mezd, plačanih v poslednjih dveh prispevnih dobah. Reklamacije glede volitev *se morajo vložiti volilni komisiji najmanj dva tedna pred volinim dnevom. Ta volilna komisija itna svoj sedež v uradu zavarovalnice zoper nezgode na delu v Trstu, uilca Valdirivo 40, II. nadstropje. Na delavski glasovnici morata delodajalec in zaupnik delavcev potrditi s svojimi podpisi, da so bili vsi delavci in uradniki dotičnega obrata povabljeni na glasovanje za zastopstvo delavcev in da je bil vpisan v glasovnico oni kandidat, ki je dosegel najvišje število glasov. Tako pravilno izpoljneno glasovnico je poslati volilni komisiji zavarovalnice v ulico Valdirivo 40, II. nad. najkasneje do 4. popoldne na dan volitve, t. j. do 20. decembra 1912. Glasovnice, ki bodo došle imenovani komisiji na dan volitve po 4., ne bodo vzete na znanje, t. j. bodo izgubljene. Vsem sodrugom in zaupnikom priporočamo naj pazijo, da se bo ravnalo povsod v zrnislu določb imenovanega volilnega poslovnika. Posebej opozarjamo na dejstvo, da bo namreč izvoljen oni. ki je dosegel najvišjo svoto mezd, plačanih od obrata v poslednjih dveh prispevnih dobah. Ta je najvažnejša izprememba pravil zavarovalnice, ki je bila’pred kratkim sklenjena in ki pride pri teh volitvah prvič v veljavo. Doslej so se vršile volitve v to zavarovalnico na podlagi števila delavcev, uslužbenih v posameznih obratih. Odslej naprej pa na podlagi mezd, plačanih od obrata v poslednjih dveh plačilnih dobah. »Prispevni dobi« ste v letu in sicer prva je do 30. junija, druga pa do 30. decembra 1911 in do 30. junija 1912. Na primer: Obrat ima uslužbenih — recimo — 125 delavcev: skupni glas teh delavcev je veljal dosedaj 125 glasov, (ker se je glasove manjšine priklopila glasom večine =) Sedaj pa recimo, da ie dotični obrat plačal delavcem v poslednjih dveh prispevnih dobah 185.500 K mezd. Nji-, hov — delavski — glas ni vreden več 125’ glasov t. j. toliko kolikor je delavcev, marveč 185.500 glasov, t. j. toliko, kolikor je obrat plačal mezd. Izvojlen bo torej oni ki dobi največ glasov — kron. Kakor vedno, tako je tudi sedaj važen posel zaupnikov, zahtevati morajo pri delodajalcih glasovnice, ki bodo kmalu razposlane. Zaupniki naj se dogovore s tovariši na delu. da bodo zapisali na glasovnico našega kandidata, čigar ime bomo kmalu naznanili. Zaupniki naj se na glasovnico podpišejo, naj store da bo ista podpisana tudi od delodajalca in tako v redu odposlana takoj strokovni komisiji v Trstu, Delavski dom, uli M&donnina 15. Tej komisiji naj se pošljejo glasovnice najkasneje do 1 ' inb.-i, da se onemogoči vsakršna zakasnitev, ki bi bila lahko usodepolna. Do te komisije naj se el-.-nejo sodrugi tudi za drugačna pojasnila. 7;j vse bo komisija sodrugom rada na razpolago, Cas je kratek. Nasprotniki bodo skušali na vs( mogoče načine oropati delavstvo zastopstva vj zavarovalnici. Nakane meščanskih strank je p« treba na vsak način preprečiti. Prepreči se jih pa lahko z vztrajnim delom. Ljubljana in Kranjsko. — Sobotna konfiskacija .»Zarje«. V času, je dunajski mogotci gore za avtonomijo Albancev! ko se ne plašijo zanjo prelivati kri — avstrijskih narodov, ruši njih služinčad avtonomijo avstr, državljanov, kar vprek in konfiscira vse časopisje, ki ji prihaja v roke. V soboto je bila na vrsti »Zarja in državni pravdnik je odsekal prvo polovico uvodnika. Da je ta konfiskacija protizakonita in skrajno samovoljna,, lahko presodijo mnogoštevilni čitalelji sami, kateri so dobili nepopačeno izdajo. Ampak kdo bi se prerekal in pravdal z državnim pravdnikom po žalostnih izkušnjah, ki jih imamo s tiskovno justico! — Za vse vnanje naročnike smo po konfiskaciji priredili drugo izdajo. — Konfiskacije in agitacija za »Zarjo«. Iz zaplemb, ki jih je deležna »Zarja«, odseval preočitno namen škodovati socialističnemu delavskemu glasilu, ki je državnim oblastem trn v očeh. Po zakonu je proti konfiskaciji mogoč ugovor na sodišče, a tu pak se tega pripomočka no poslužimo, ker izučeni od izkušenj, ne verjamemo na uspeh. Na sodišče ne bomo apelirali, pač pa apeliramo na vse svoje prijatelje, apeliramo na zavedno slovensko delavstvo, da se še z večjo ljubeznijo oprime delal za svoje preganjano glasilo, da ga še z večjo vstrajnosfjo razširja. Kaj nam je do državnega1 pravdnikai in do njegovih šikan, ko se zbirajo okrog našega lista vse gostejše čete zavednega socialističnega delavstva! — Vesti o vojaških pripravah. Čitatelje, ki pogrešajo v listu vesti o vojaških pripravah, opozarjamo na zakonita določila, ki prepovedujejo objavljanje takih vesti. Člen IX. kazenske novela z leta 1862. določa: »Vsako s tiskovinami objavljeno poročilo o načrtu in smeri vojaških operacij cesarske vojske ali cesarske mornarice, o gibanju, številu in postojanki čet in ladij, o stanju utrdb, končno o zalogah in prevozu vojnih potrebščin ustanavlja — po svoji kakovosti ali pa po ckol-ščinah, iz katerih se razodeva, da bi utegnilo škodovati državnim interesom, ali pa če je bili izdana posebna prepoved takih poročil — ako’ ne predstavlja težjega delikta, pregrešek, kf se nad krivcem kaznuje z globo od 100 do lOOtf kron, ob času vojne ali pa tik pred Izbruhom! vojne z zaporom od 14 dni do 3 mesecev.« To zakonito določilo tolmačijo oblasti takoj ozkosrčno, da je vsako poročanje o vojaški« pripravah nemoscoSe in da ne moremo ustreči želji čitateljev. Inozemsko časopisje je v teni pogledu mnogo svobodnejše: avstrijski zakoni in prepovedi imajo zanje le platonsko vrednost — sekvestrirati jih državne oblasti kar oa ' kraja in vse povprek ne morejo — in brez zaprek lehko pišejo o avstrijskih vojaških pripravah, kakor piše avstrijsko časoiv--' ^rez zaprek n. pr. o ruskih vojaških pripravah. — V Sp. Šiško! Danes zvečer" vrši »Koti-sumno društvo za Ljubljano in okolico« za okrožje Spodnja Šiška redno letno člansko zborovanje, na katerem se članom predloži bilanca iri letno poročilo. Želeti je, da bi bila na tem zborovanju kar najštevilnejša udeležba! — V Moste, Udmat in Zeleno jamo. Člansko zborovanje vseh članov »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, ki kupujejo v prodajalni Udmat, Bohoričeva ulica, bo vv torek zvečer pri Pavšku na Martinovi cesti. Želi se obilne udeležbe. — Revolta Mohorjaiiov v šentpeterski fari. Prijatelj našega lista nam piše: Med člani »Družbe sv. Mohorja« v šentpeterski fari vlada hudo razburjenje. l judje — mnogo stotin -- so pred letom vplačali svoj obuhis in zdaj so se oglasili za knjige. Nekaj časa so v župnišču tolažili ljudi, da knjig še niso odposlali iz Celovca. Ampak nemalo so se ljudje začudili, ko so se iz društvenga koledarja na lastne oči prepričali, da je šentpeterska fara V celoti izginila iz seznama Mchorjanov. Šent-peterčani se zdaj ogorčeno povprašujejo: Kje je denar? Kje so knjige? Želeti je gladkega in točnega odgovra na to vprašanje. — Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 24. t. m. zvečer so igrali v slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani noviteto »Baskervllskl pes«. Plakat nam pove, da je to »detektivska komedija po Conan Doylovem detektivskemu romanu«. To je navodilo vsakemu čestitemu posetniku. da se dostojno pripravi na stvari, ki imajo priti. V prvi vrsti treba zdravih živcev — pokali bodo revolverji, visela bo bomba nad tlečo nitjo — dobro ti bo služila tudi primerna količina radovednosti in ljubezni do fantastičnih zgodb, lahkovernosti in zaupljivosti v bistroumni dovtip slovitega detektiva. Pred tvojim strmečim duhom se odvijajo štirje groteskni kinematogarfični filmi, in ti gledaš z ušesi in poslušaš z očmi in se diviš, da pozabiš ploskati Senzacijonelno, frapantno, piramidalno! — Gospodje igralci so svoje naloge izborno izvršili. Sherlocka je igral g. Bohuslav naravno in karakteristično, dobro mu je sledil g. Bukšek pretkan je bil naravoslovec gospoda Skrbinška, gospod Danilo je dobro podal svojega kolerika, in g. Bratina je znova pokazal s svojim doktorjem, da se uglablja v svoje vloge in jih zna podati prav markantno. Pohvalim lepo igro gospoda Fišerja, gdč. Kreisove in Šetfilove, gospoda Pečka in ostalih. Gledališče je bilo dobro obiskano. r- — Slabe gospodarske razmere. Letos 1® pri ljubljanskem sodišču okroglo 6000 ekseku-ciljM med tem ko jih Je lani bilo le kaikh 3000, — S trebuhm za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, 10 jih je šlo v Buchs, 12 se jih je pripeljalo pa iz Heba, 8 Lahov se je povrnilo domov iz Kočevja. — Obsojen goljuf. Porotno sodišče v Gradcu je obsodilo Siegfrieda Ravenegga iz graščine Draga pri Litiji zaradi številnih go-Hufij na triletno težko ječo. Mož je bil nekaj časa uradnik v Bosni, kasneje se jc preselil v Gradec in je tržil z znamkami. Zapravil je najprej vse premoženje svoje žene v znesku 80.000 kron, kasneje pa še veliko tisočakov, ki jih je dobil iz kavcij od svojih prodajalk. Denar je Napravljal z ženskami. Zaprli so na Jesenicah tovarniškega delavca Šimna Pogačarja iz Radovine,, ker se ie pregrešil zoper § 128 k. z. Uganjal je že več let razne svinjarije z nedoletnimi dekleti. — Mrtvega so našli v hribu med Tehov-cetn in Trnovcem v občini Sora starega ap-narja Janeza Riharja, pristojnega v I olliov Gradec. Mož je zbolel na Tehovcu, odkoder Se |e podal v Dolino Ločnico. Potoma je umrl. — Mlad zažigalec. Janez Dermastja in Janez Jeras iz Šmartna pod Šmarno goro sta se Peljala proti Vikerčam. Pri kozolcu, napolnjenemu s senom in slamo, ki je last Vinka Majdiča iz Kranja in ki stoji na samoti, sta zapadla gost dim. Hitela sta tje in posrečilo se juna k, da sta udušila ogenj. Videla sta tudi dečka, ki je hitro zbežal od kozolca. Zažigalec je dvanajstletni učenec Anton Knapič iz Vikerč. Rekel je, da je zato zažgal, ker bi bil rad videl, kako bo kozolec gorel. — Dezertiral je že večkrat kaznovani Anion Poje, doma iz Dobrunj, od 27. infanterij-fckega polka. — Koni se Je splašil v petek v Šiški trgovcu Ivanu Jančarju in dirjal naravnost v Ljubljano, kjer je zavil na dvorišče gostilne pri >Levu«. Na dvorišču se je voz prevrni! in znatno poškodoval. — Zasačeni sta bili včeraj na južnem kolodvoru dve ženski iz Sela, ki sta kradli premog. — Pazite na otroke! V četrtek zvečer se je na Poljanski cesti zgodila nesreča. Okolo 8 let stari deček Boris Armič je padel iz II. nadstropja z okna na tla ter se nevarno poškodoval. Odvedli so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Deček je sedel na oknu, se naslonil na zaprto oknico, ki se je odprla, in fantek ie strmoglavil na tla dvorišča. — Ukradena je bila te dni dijaku iz tukajšnje kavarne zimska suknja, vredna 48 K. Če se ie tako prljubila našim gospodinjam Kolinska kavina primes, je iskati vzroka v tem, da je res izvrstno blago. Naše gospodinje kar Prehvaliti ne morejo tega kavnega pridatka in Pravijo, da je sploh najboljši in se z njim da napraviti najokusnejša kava. Dobra kava pa je iv vsaki rodbini tako neizogibno potrebna pijača, da je nikjer ne morejo pogrešati. Če hoče ^spodinja pripraviti kavo, ki bo vsakemu popolnoma ugajala, naj ji pridene Kolinske kavne Minesi. in žela bo zahvalo in priznanje vseh. — Izgubila Je šivilja Frančiška Cerarjeva Zlat prstan z datumom 29./8.—1912. — Mizar Jožef Panjtar je izgubil denarnico, v kateri je 'niel do 12 K denarja. — Klnematrograf »Ideal«. Danes zadnji dan velzanimivega sporeda, ki je dosegel naj-|J[ečji uspeh. Posebno dopada moderno nravna drama, v treh dejanjih od Feliks Dormanna ^Cirkuška grofica«. Senzacijska učinkovitost, Povzeta v krasnem Salzkammergutu. Avstrijski izdelek. Feliks Dormann, gospa Jenny ®ernay in Eisenbach v glavnih vlogah. Vele-?animiva so »Avtentična vojna poročila z Balkana«.. Mnogo veselosti in smeha povzročajo Veseloigre »Dekletova zvijača«, "Lepi sado-jy*>> in slednjič velekomična burka »Ženitev po ?plefonu«. V torek »Tragedija matere«, učinkovitost. Nordiskfilm-Co. Štajersko. — Prijet slepar. V Hrastniku so prijeli orožniki dr. Rolfa Baerana, ki je izvršil mnogo Sleparij in drugih zločinov. Baerani je češki re-negat z Moravskega. ~~. utoPUenec. V četrtek so našli v Gradcu iV Muri truplo moža. Bil je približno 60 let star. Oblečen je bil v črno, raztrgano obleko. Na desnem sencu je imel precejšnjo rano. Truplo so Odpeljali nato v mrtvašnico. V petek pa so spoznali v utopljencu posestnikovega sina Franca .Kauimatma iz Cmareka, katerega so pogrešali že od 15. oktobra t. 1. v Eksplozija v tovarni za dinamit. Iz Šent jLatnberta na Štajerskem poročajo: V tukajšnji Rovami za dinamit sta se pripetili v četrtek dve fksoioziH. Prva oV '•••*-’ n« net pono,r1" ’°'a ob osmih zvečer. Pri prvi eksploziji je bil v koči prisoten mašinist Karol Vrulih, kateri je bil vsled eksplozije strašno razmesarjen. Vru-nn je bil na mestu mrtev. Pri drugi eksploziji Zvečer je bilo navzočih več delavcev, ki pa so Sse še pravočasno rešili. Zadnje vesti. Vojna na JBalkanu. Mednarodni socialistični kongres v BAZILEJI. r Bazlieja, 24. novembra. Komisija, ki je bila mednarodnega socialističnega tajništva pooblaščena, da oskrbi vse predpriprave za mednarodni socialistični zbor, se je zbrala že včeraj popoldne. Sestavljena je iz sodrugov: dr. Ad-!®*ia (Avstrija), Bebla (Nemčija), Jaurfesa in 'jalUanta (Francija), Kelr Hardleja (Anglija) in PUbanovlča (Rusija). Kot tolmač je komisiji dobljen sodrug Kautsky. Mednarodno sociali-tajništvo zastopa sodrug Huysmans, ker Jf sodrug Vandervelde vsled nenadnega obole-zadržan. ■ ' Po temeljitih razprav ah se je komisija zedinila na obširen manifest, ki bo predložen naj-prvo mednarodnemu tajništvu v pregled in v ponedeljek mednarodnemu zboru v odobritev. Za poročevalce na kongresu so določeni so-drugi: dr. Adler, Jaur&s in Keir Hardie. Bazileja, 24. novembra. Mednarodnega socialističnega zbora sc udeležuje okrog 500 delegatov iz vsega sveta. Komisiji je doslej predložilo v overovljenje svoje mandate 450 delegatov, in sicer iz Avstrije 55 (od "»gr-- ’ Ve socialno demokratične stranke dr. Tuma), za Čehe 25 centralistov in 35 separatistov, iz Ogrske 16, iz Hrvaške 2, iz Bosne 2, iz Nemčije 80, iz Francije 50, iz Švice 62. Bazileja, 25. novembra. Velikega manifesta-cijskega zborovanja, ki' se jc vršilo včeraj popoldne v baziiejski katedralki in pred njo na trgu, se je udeležila za tukajšnje razmere ogromna množica zborovalcev. Od vseli strani so posebni vlaki pripeljali delavske množice v Bazilejo: iz Berna, Curilia, Elzasa, iz Baden-skega in Virtemberškega. V katedrali so ob viharnem aplavzu zbranih množic govorili za mir: baziiejski vladni predsednik sodrug dr. Blo-cher, sodr. Greulich (Curih), sodr. Haase (Nemčija), sodr. Jaures (Francija), sodr. dr. Adler in Daszynski (Avstrija) in Keir Hardie (Anglija). Pred katedralko je bilo postavljenih šest govorniških tribun, s katerih je govorilo po šest govornikov v različnih jezikih. Manifestacija je uspela nad vse pričakovanje sijajno in veličastno* Meritorno delo mednarodnega socialističnega zbora se prične danes in ie proračunjeno na tri dni. RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO. Dunaj, 24. novembra. Nenadni povratek carja Nikolaja v Carskoje Selo in avdijence vojnega ministra Suhomlinova so v zvezi z mobilizacijo ruske vojske. Iz verodostojnih virov poročajo, da je car podpisal mobilizacijsko povelje za štiriindvajset armadnih zborov v za-padnih gubernijah, kjer se zbirajo silne množice vojaštva. Vojaški vlaki vozijo nepretrgoma moštvo in vojni material na mejo. V carstvu Poljskem so vojaške priprave domala končane. Iz donskega okrožja so premaknili aktivne kazaške polke na mejo, da nadomeste manjkajoče oolke v kavalerijskih divizijah, ki leže v oddaljenih garnizijah. Mobilizirana je skoro vsa ruska vojska prve linije v Evropi, ki je razdeljena na 30 armadnih zborov. ŠEST RUSKIH KAVALERIJSKIH DIVIZIJ ČAKA NA MEJI POVELJA, DA VDRO V GALICIJO. Dunaj, 24. novembra. Šest ruskih kazaških divizij je na meji pripravljenih, da prvi dan po vojni napovedi vdro v Galicijo in da poruši občila in mostove služeče avstrijski vojski — na nevarnost, da so uničene do zadnjega moža. PRIDRŽANI REZERVISTI. Peterburg, 25. novembra. Tretji letnik, ki bi moral biti na jesen odpuščen, je ostal ves pod zastavo. ALI JE AVSTRIJSKA VLADA VPRAŠALA v PETERBURGU ZARADI MOBILIZACIJE? Berlin. 25. novembra. »Voss. Zeitung« zatrjuje na podlagi dobrih informacij, da avstrijska vlada ni povprašali v Peterburgu zavoljo ruskih vojaških priprav, češ, da bi lahko vprašanje še boli ogrozilo mir. IZVOLSKU V PETERBURGU. Peterburg, 25. novembra. Ruski poslanik v Parizu. Izvolskij, glava rilskega imperializma, Je bil brzojavno pozvan v Peterburg. MOBILIZACIJA NEMŠKE VOJSKE. Praga, 24. novembra. »Češke Slovo« poroča iz Berlina, da je Nemčija mobilizirala na ruski meji pet armadnih zborov in pozvala pod orožje 130.000 rezervnikov. OPTIMISTIČNA NEMŠKA SODBA. Kelmorajn, 24. novembra. »Kolnische Zeitung« presoja položaj optimistično, češ da se položaj ni poslabšal. Obisk načelnika avstrijskega generalnega štaba v Berlinu da ni v nobeni zvezi z obiskom avstrijskega prestolonaslednika in da je stališče ruske vlade v albanskem vprašanju v poslednjem času Avstriji prijaznejše. Ruske simpatije za Srbijo da ponehajo tisti hip, ko bi si Srbi hoteli prilastiti albansko ozemlje. ASOUITHOV MIROVNI GOVOR. London, 24. novembra. Angleški ministrski predsednik Asquith je izjavil o mednarodnem položaju in o stališču angleške vlade in in velevlasti na zboru liberalne stranke v Nottinghamu: Vsi želimo- da neha prelivanje krvi med bojnimi strankami in da se omeje konflikti. Vse velevlasti sodelujejo za tem ciljem in v tej skupni politiki vseh v nesoglasja. NAČELNIK AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V NEMČIJI. Berlin, 24. novembra. »Lokalanzeiger« poroča, da sta načelnik avstrijskega generalnega štaba Schemua in njegov adjutant bivala v Berlinu incognito in le slučajno je Schemuo spoznal neki hotelski uslužbenec. POINCARE ZA PRAVICE KONZULOV. Pariz, 25. novembra. Francoski ministrski predsednik Poincarč se je razgovarjal s srbskim poslanikom o položaju francoskih konzulov v osvojenih pkrajinah, češ, da s z odpravo kapitulacij tangirane njih pravice. TURŠKA POROČILA O BOJIH NA ČATALDŽINSKI ČRTI. Carigrad, 24. novembra. Generalissimus Nazim-paša je brzojavil 22. t. m.: Včeraj jc bil na desnem krilu lahen arteljerijski boj. Nasprotnik, ki je imel razpostavljene baterije pri Izze-diti-keju, je streljal od časa do časa na utrdbe pri Mektebi-Hirbie. Naše baterije so odgovarjale. Poizvedovale!, ki so odšli od našega levega krila, so našli vse polno orožja in blaga, ki je jc popustil sovražnik. Bolgari so bombardirali našo fronto pri Bujuk-Čekmedžc. Izstrelili so 80 granat. Naša mornarica je odgovarjala, dokler ni sovražnik prenehal s streljanjem. Manjše čete iz našega središča so prodrle na ponočnih poizvedbah do Izzedinkeja in so odbile sovražnika. Prizadjale so mu znatne izgube in povzročile tudi, da je njegova arteljerija, razpostavljena po holmih južno od Izzedinkeja, umolknila. Naše izgube so nezantne. — Ponoči je Nazim-paša poslal še naslednjo brzojavko: Tudi danes je bil na več krajih arteljerijski boj. V središču je bil neznaten infanterijski boj. Poizvedovalni, ki so prodrli štiri do pet kilometrov daleč, poročajo, da so videli na tisoče mrtvili bolgarskih vojakov. MIROVNA POGAJANJA. Sofija, 24. novembra. Bolgarski korespondenčni urad brzojavlja: Bolgarski pooblaščenci so dospeli snoči v Čataldžo. V Carigrad so sporočili, da se snidejo pooblaščenci med postojankami, ki sta jih osvojili obe armadi. OFENZIVA TURŠKIH ČET NA ČATALDŽINSKI ČRTI. Sofija, 24. novembra. Ob petih zjutraj sta dva turška bataljona naskočila del bolgarskih postojank na čataldžinski črti, a so jih bolgarske čete odbile. Turki imajo znatne izgube. Na drugih točkah čataldžinske črte ni prišlo do UMIKANJE BOLGAROV. Berlin, 24. novembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada, da so bolgarske čete znatno oslabljene deloma vsled napadov, deloma vsled povodnij pri čataldži in da se umikajo proti jugu. NEUGODEN POLOŽAJ BOLGAROV? Berlin, 24. novembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Rima: Zasebna poročila iz Bukarešta iz prav dobro informiranih krogov javljajo, da je položaj Bolgarov skrajno resen. Bolgari so vedeli natančno, da bodo le tedaj uspešno završiii vojno, če presenetijo Turke, a s tem niso računali, da bodo morali raztegniti svoje akcije prav do pred Carigrad in da bi z viharnim navalom zamogli osvojiti Macedonijo. Naravnost pravljični uspehi Bolgarske, ki so posledica njene brezobzirnosti, s katero. je zastavila pri Lo-zengradu in Ljule Burgasu svoje čete in svojo inteligenco, so prcvrgli vse načrte generalnega štaba. Bolgari so do 17. novembra izgubili več kakor 95.000 mož. Najlnteligentnejši možje so ostali na bojišču ali pa leže po lazaretih, v katerih razsajajo kolera, tifus in koze. Kar je danes še bolgarskih vojakov na bošišču, to so mladiči ali pa najstarejše moštvo. V eni sami bitki je padlo nad 700 akademikov. Bolgarija ne bo mogla po vojni niti namestiti višja upravna mesta v lastni deželi, kaj šele, da bi imela na razpolago uradništvo za upravo osvojenega ozemlja. Pred Odrinoin in Čataldžo jim primanjkuje municije. Pred Odrinom molče bolgarski topovi, ker je zmanjkalo inunicije. Bolgari vado, da ne bodo mogli osvojiti Odrina in da pri Čataldži ničesar ne opravijo. Ako bi zamogla Turčija iz neusahljive Anatolije dobiti potrebne čete in če bi jih mogla preskrbeti z municijo, tedaj bi s 50.000 možmi lehko prodrla do Sofije, ker za bolgarsko-čataldžlnsko črto zija grozna praznota. OBLEGANJE ODRINA. Sofija, 24. novembra. Predsnočnjein in včeraj so obstreljavali Turki bolgarske okope pred Odrinom in sicer brezuspešno. Iz Odrina pobegli turški vojaki pripovedujejo, da te položaj turške posadke obupen. Živila so že pošla in vojaki dobe na tri dni kos kruha. Mesto je napolnjeno z begunci, bolnišnice in zasebne hiše pa z ranjenci. KOLERA MED ČATALDŽ1NSKIMI ČETAMI. Carigrad, 24. novembra. Med turškim vojaštvom na čataldžinski črti baje pojenjuje kolera. OSVOJITEV OHRIDE. Belgrad, 24. novembra. Uradno poročajo, da so včeraj osvojile srbske čete Ohrido. ZEKI-PAŠA. Berlin, 24. novembra. »Lokalanzeiger« poroča, da je Zekki-paša padel v bitoljski bitki. Drugi zopet trdijo, da je izvršil samomor. TURKI O BITOLJSKI BITKI. Carigrad, 24. novembra. Poveljnik zahodne armade poroča o bojih za Bitoli: Po tridnevnem boju v bitoljskem okrožju smo spoznali, da ni kraj pripraven za obrambo in da bi bilo za armado pogubno, 6e bi ostala v Bitolju. Armada se je zato umeknila v Resno, en del pa je odkorakal proti Florini. Po 24urnem boju proti 6000 Srbom, ki so prodrli v Miriditsko pogorje, smo razkropili Srbe ter jih zasledovali do vasi Pišan. Srbi so imeli znatne Izgube, uplenili smo tisoč pušk. KRALJ PETER V BELGRADU. Belgrad, 24. novembra. Včeraj je bilo mesto sijajno razsvetljeno, ker se je vrnil kralj. Zvečer so priredili meščanje bakljado m navdušeno pozdravljali kralja, ki Je prišel na balkon palače. Kralja Je nagovoril trgovec Ovletič m ga pozdravil v imenu meščanstva ter ga slavil kot osvoboditelja srbskega ljudstva v Turčiji. Kralj se je na kratko zahvalil. Množica je odšla nato pred rusko, bolgarsko, grško, francosko in angleško poslaništvo in slavila dotične državr. PROIiŽSDOVSKI IZGREDI V SOLUNU. Dunaj, 24. novembra. Tukajšnje turSki poslaništvo je dobilo danes od porte nasledi«# brzojavno poročilo: Izgredi proti prebival stvu. zlasti proti Židom, r-T.-Vnor-M ir r traja še vedno. Atene, 24. novembra. Tukaj preklicujejo londonsko poročilo, da so grški vojaki pred tremi dnevi uprizorili protižidovske izgrede. Anarhistično razpoloženje, ki je zavladalo po turškem porazu, je omogočilo zločestim elementom, da so nasilno nastopali tako proti Židom, kakor tudi proti kristjanom. Ali odkai obstojajo grške oblasti in odkar je dospela gr-ško-krečariska žandarmerija, vlada popolen red. \ POŽAR V GRADEŽU Gradež, 24. novembra. Včeraj zjutraj je izbruhnil ogenj v velikem obrežnem hotelu Lido. ki ga niso mogli omejiti. Ogenj je zasegel tud: vilo rudarskega svetnika Bauerja, ki stoji na desno od hotela. Na vili je napravil ogenj do 10 do 15000 K škode. Ogenj jc poškodoval močno tudi parno kopelj, ki leži na drugi strani hotela. Skupno škodo cenijo nad pol miljona K. Orožništvo se silno trudi, da bi rešilo dragocenosti iz gorečega poslopja. Slutnje, da je zlobnež zanetil ogenj, se utrjuje vedno bolj. Hotel je petnadstropno poslopje s štiridesetimi krasno opremljenimi sobami. Z l.UKACSEM IN T1SZO NI PREMIRJA! Budimpešta, 24. novembra. Podpredsednik vladne stranke Imre Shiiany ie po naročilu vlade povabil poslance Koszutha, Battayanyja in Molnarja, da imenuje opozicja svoje zastopnike v odsek za reformo poslovnika. Opozicija pa je odgovorila, da odklanja sodelovanje pr: poostritvi poslovnika in da ne mara s sedanjim predsednikom poslanske zbornice, ki tepta parlamentarne pravice, nobenega stika. OBTOŽNICA ZOPER KOVACSA. Budimpešta, 24. novembra. Poslancu Zub-ju Kovacsu, ki je še v preiskovalnem zaporu, je bila včeraj izročena obtožnica, glaseča sc ru poskušen uboj v afektu. Zagovornik je prosil, da se čim prej razpiše glavna razprava. Državno pravdništvo je povabilo 35 prič. PROTESTNA AKCIJA PROTI ITALIJANSKI VLADI. Rim, 25. novembra. Včeraj so se vršili po vseh mestih v Italiji veliki, deloma jako burni protestni shodi proti izgonu Gustava Hervčja in proti Giolittijevemu vladnemu sistemu. CERKVENO RAZBOJNIŠTVO V ČENSTOHOVU. Pjotrikov, 25. novembra. Tukajšnje sodišče je izpremenilo sodbo okrožnega sodišča: patra Macoha je zavoljo poskušenga umora obsodilo na 15 let, Starčevskega in Heleno Macohovo zaradi sokrivde na 8, oz. 6 let. Ole-šinskega zaradi cerkvenga ropa na tri leta ječe Ciganowsk| je oproščen. PRIPRAVE BELGIJSKIH DELAVCEV ZA GENERALNO STAVKO. Bruselj, 24. novembra. V Gentu, ki je za Brusljem najobljudenejše mesto v Belgiji, bodo socialistične organizacije napravile te dni poskus s skupnim obedom, s »komunistično juho«. Kotli so že dospeli. Liter juhe bo velja! dest centimovč Pripravili bodo vse potrebne za prehranitev 20 do 25 tisoč stavkujočih »Vooruit« je pozval mesarje, da se pogajajo ; njim zaradi dobave mesa. Več mesarjev je že poslalo ugoden odgovor. ČRNE KOZE V BELGRADU. Dunaj, 24. novembra. Iz Belgrada poročajo, da so izbruhnile med turškimi jetniki črne koze, vsled česar so cepili vsi posadki, jetnikom in ranjencem, koze. Ranjencev ne sme nihče ol,-iskovati. Novice. * Denar so jedli. iZ Črnovic poročajo: Deželni poslanec Jožef Blum je bil med železniško vožnjo okraden. Ukradli so mu 41.250 kron. Tatovi so bili znani roparji Rosenfeld, Schwarz in Bercu, ki so jih aretirali. Ukradeni denar, ki je bil večinoma papirnat, je sodišče le na ta način dobilo, da so dali tatovom odvajalna sredstva. Rosenfeld je bil obsojen na 5 let, Schwarz na 4 leta, Bercu pa na 4 leta težke ječe. K * Vlom v hranilnico, z Stanislava poročajo: Neznaniz likovci so vlomili v ljudsko hranilnico, razbili železno bagajno ter }o oropaii. 700 menic, ki so se glasile skuapj na 100.000 kron. so sežgali. v , , . — Z bojišča. Natančnost bolgarske cenzure je prisilila mnoge korespondente, da so dogovorili z redakcijami poseben ključ. Tupatam se je temu ali onemu pač posrečilo spraviti v svet poročilo, ki bi je bolgarska cenzura, ki gleda na prednost uradne agenture in gotovih izvoljendih listov, gotovo ne prion s*5’.n. Tako je nemški žurnalist dogovoril geslo »potrebujem denar« za padec Odrina. Zgodilo pa se je, da so mu nekega lepega dne faktično pošli tudi zlatniki, srebrni franki in tudi papirnati bolgarski levi. Brzojavil je po denar. Uredništvo Je reagiralo na to brzojavko: »Odrin je padel.« Ko tri dni ni dobil ničesar od uredništva. Je korespon-dent zopet brzojavil, zdaj pa ekspresno: »Potrebujem denar!« Nato je dobil brzojavni odgovor: »Poročilo tri dni staro!« * Nekaj vojne statistike. Jako zanimivo je v sedanji vojski vprašanje, koliko patron se potroši v moderni bitki in koliko strelov je potreb- nili, d:‘ en nasprotnik? Na to vprašanje je od^ovorii neki statistik, opiraje se na rezultate opisovanja v posameznih bitkah rusko-japon-ske vojne. V bitki pri Kinčo-tesnu je bilo na ruski strani 17.500 vojakov, od katerih jih je prišlo v boj 4415. Rusi so razpolagali s 77 obležni-ini, enim 203 in enim 152 milimetcrskiin in 54 poljskimi topovi in s 15 mitraljezami. Japotni so imeli 35.600 mož, 198 poljskih topov, 17 topov na bojnih ladjah in 48 mitraljez. Razvoj boja nas ne zanima, pač pa je treba poudariti, da so bili končno potisnjeni Rusi iz svojih dobrih pozicij. Ruske izgube so znašale 100 častnikov in 1375 mož, japonske pa 133 častnikov in 4071 vojakov. Na ruski strani le bilo potrošenih 736.185 patron za puške in mitraljeze, 7780 nabojev za oblegovalne topove in neznano število za poljske topove. Japonci so pa izstrelili: 4 miljone patron za puške in mitraljeze ter 40.149 nabojev za topove, od tega 3749 granat in 36.000 šrap-nelov. Vrhu tega so oddali ladijski tonovi 6100 strelov. Da ubijejo enega Rusa, je bilo Japoncem notreba 151 strelov iz topa ali 3300 iz puške. Rusom pa za ene?;* Japonca 10 in pol strela topa ali 214 iz puške. Seveda se ne sme boj »praznega bojnega polja«, kot ga lahko iiaziva-mo, niti od daleč primerjati z bojem iz bližine, 7. b^iot’ '"'m * Senzacionalna aretacija v Zagrebu. Znana je nainoveiša afera bivše igralke Odilon. ki je mirtole dni le z veliko težavo dobila iz ieče svojega tretjega moža. Niso še utihnile te vesti, ko se je v sredo kakor blisk po Zagrebu raznesel glas, da je v zvezi s to afero aretiran odvetniški koncipijent dr. Gagliardi. Bivša igralka Odilon se ie po ločitvi z zagrebškim lekarnarjem Pečičem v tretjič poročila, topot z nekim Radrunnnom. ki se ie izdajai. za zdravnika ter jc v Cerkvenici v hrvaškem Primorju odprl sanatorij. Ker se pa Radmann ni mogel legitimirati in zlasti ne izkazati z zdravniško diplomo, je predstojna oblast odredila. da se sanatorij zapre in takoj nato so zaprli tudi Radmanna samega. Odilonka se je obrnila na svojega zagrebškega odvetnika dr. Hečaka, da posreduje v prilog njenega moža.' Dr. Hečak. ki je bil preobložen z drugim delom, je pooblastil svojega koncipienta dr. Gagliardija, da ga zastopa v tej stvari. Dr. Gagliardi se je res lotil stvari, za svoje usluge !e pa od Odilonke izmamil menico za !0.000 kron, jo unovčil in denar obdržal. Kasneje se ie pokazalo, da je Gagliardi to menico od Odilonke na goljufiv način izmamil, na kar ga je Odilon zagrebškemu sodnemu stolu ovadila radi prevare. Državno pravdništvo je, uvedlo preiskavo. Preiskovalni sodnik dr. Čačič je dr. Gagliardija takoj zaslišal; ta je sicer tajil, a se kmalu tako zapletel, da je bila njegova krivda očividna. Nato so dr. Gagliardija zaprli. Dr. Gagilardi je eden glavnih stebrov čuvaj-ščine. * Odredbe proti koleri na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je ministrstvo za notranje zadeve izdalo naslednje določbe glede ohranitve kolere: O koleri na Turškem je dobilo ministrstvo za notranje zadeve prvo uradno poročilo 13. novembra. Carigrajski poslanik je sporočil, da je v Carigradu obolelo mnogo oseb za kolero, tudi med begunci in uslužbenci orientalske železnice so se pojavili posamezni slučaji kolere. Carigrad je okužen. Vse okrožne oblasti so dobile nalog, da pridrže vsakega popotnika, ki pride iz okuženega ozemlja, pet dni v svrho opazovanja. Vsako sumljivo obolenje pa je takoj javiti ministrstvu za notranje zadeve, izvesti je takoj bakteriologično preiskavo in izolacijo. Iste odredbe so se sporočile tudi hrvaški vladi, da ukrene v svojem področju vse potrebno, da se ne zanese kolera v naše kraje. Vsled zadnjih poročil o razširjenju kolere v Turčiji je ministrstvo odredilo, da se zdravniško preiščejo potniki in njihova prtlia-ga v Oršovi in v Baziašu, tako na železnici, kakor tudi v pristanih. Ministrstvo je odposlalo v te krajo posebne zdravnike. Isto velja tudi za Predeal. Nadalje je izvedelo ministrstvo, da se širi kolera tudi v bolgarski armadi. Kc*- zaradi železniške zveze s Sofijo preti sedaj tudi od tu nevarnost, je ministrstvo odredilo zdravniško preiskavo notnikov v Novem sadu. * Blagor ubogim ... Znano je, da ne vlada kmalu kje taka revščina kakor na Ogrskem. Ljudje se zaradi tega tudi kar trumoma izseljujejo. Ves rodoviten svet je last plemičev in cerkvenih knezov. Naravnost ogromna bogastva imajo nekateri od ogrskih škofov. Saj so pa reveži tudi potrebni! Prvi ogrski škof ima vsako leto poldrug miljon K dohodkov od svojih posestev in poznavalci trdijo, da bi bili dohodki še višji, če bi bila posestva bolje upravljana. Katoliški nadškof Czernoh dobi vsako leto nad miljon K. Czernoh bo v kratkemi menovan za prvega ogrskega škofa in znan je, da je zelo strog gospodar. Kot vrhovni škof bo razpolagal s 150.000 orali zemlje in če bo dal zemljo v najem, oral po 20 K, tedaj se bodo njegovi dohodki zvišali na tri miljone K. Največ zemlje pa ima grško-katoliška škofija v Velikem Varaždinu, namreč nad 223.000 oralov. Szatmarski škof dobi povprečno vsako leto pol miljona K. Najnižie dohodke imata katoliški škof v Spišu in grško-katoliški škof v Munkaczu. namreč le — 100.000 K. No, človek bi mislil, da izhajajo ogrski škofje s svojimi dohodki prav dobro. Ali tudi to je znano, da so vzlic svojini sijajnim dohodkom nekateri prav močno zadolženi. Najbogatejši ameriški mladenič. Vicent Astor, najstarejši sin Kolonela Astorja, ki jc ponesrečil pri I itanicovi katastrofi, je postal v petek polnoleten. S tem dnem je postal lastnik velikanskega premoženja, ki znaša nad 500 miljonov K. lo premoženje zagotavlja najbo-Uitejšemu «meriškemu mladeniču vsak dan 'in.noo K dohodkov. * Ljudsko klanje prinaša visoke dobičke, i Cataldži leži ob potu na tisoče mrtvih. Vsak : izdihne tamkaj okolo 5000 mož. »Kamor- pogledam,« piše major Zwenger. »povsod •w*i obrazi, otrple roke, dvigajoče se proti \akor bi obtoževale.« In Louis Berand pi- še: »Predvsem moram priznati, da je ta vojna v.se strahotnejša, kakor se splošno misli. Vsakdo razume, da jc bolgarska vlada prepovedala žur-nalistom pisati o izgubah bolgarske armade: neizmerne so. Pomožne sile Bolgarske so že skoraj izčrpane. Prišli so že do zadnjih razredov. Le še starčki prihite, ko pokliče domovina.« Pri Bitolju je danes 17.000 Turkov grozno pohabljenih. Kaj vse to? V ponedeljek jc bilo v Essenu generalno zborovanje Kruppove akcijske družbe. Njen letni zaključek 1911/12 daje odgovor. Krvavo leto je bilo zanjo plodonosno. S prebitkom 60 miljonov kron zaključuje tvrdka to leto. In dividende so povišali od deset na dvanajst procentov. Istočasno poročajo, da je zvišal francoski krali topov, Schneider v Creu-zotu, dividendo od 15 na 16 procentov. Ljudsko klanje prinaša torej imenitne dobičke. Čemu še odlašamo mobilizacijo? Zakaj žo ne besnimo od navdušenja, zakaj ne hitimo, da bi nas postrelili, da bodo dividende zopet narasle? Moritev pospešuje razvoj industrije. Na noge, patri-otje, kri in žlvMenje za Kruppa in Schneideria! * »Krščanska« vzgoja. Pred sodiščem v Za-bernu v Alzaciji je stal te dni 39letni župnik Kraus iz Liitzelburga, ker je razžalil in pretepel 121etno učenko, ki je izostala eno uro od pouka v veronauku. Deklica je morala prihodnli dan po zamujeni uri klečati eno uro na kamnatih cerkvenih tleli, kjer se je vršil pouk. Ko je klečala, jo je udaril župnik dvanajstkrat s prst debelo leskovko čez levo ramo. da je bila rama vsa zelena in modra, kakor jc izpovedal oče. Osem dni ni moglo dekle ničesar delati z roko. Cez nekaj dni jc župnik izustil pred svojimi učenkami naslednje lepe besede in celo v cerkvi: Prava pakaža stanuje v Liitzelburgu; če se je dotakne, že leti na orožništvo in kaže svojo modro zadnjico. Take stvari se uči tvoj oče iz dobrih časopisov.; Dekle jc moralo tudi to uro preklečati na tleli. Državni pravdnik ie predlagal globo 100 M ker župnik nima pravice pretepati in ker jc brez vsakega opravičenega povoda tako brutalno ravnal z dekletom. Sodba se jo. glasila na 50 mark * Samomor v šolski sobi. Iz Krakova poročajo: V eni od tukaišnjih ljudskih šol se je odigral med dopoldanskim poukom izreden prizor. V tretji razred je prišel nadzornik Spies, ravno, ko jc poučevala učiteljica Wozniakovska. Komaj je pričel nadzornik izpraševati otroke, je vzela učiteljica iz ročne torbice revolver in se hitro ustrelila dvakrat v prsi. Umrla je kmalu nato. Otroci so bili silno preplašeni in so s krikom bežali iz sobe. Učiteljica se je usmrtila za to. ker je že dvakrat prosila, da bi jo prestavili na druga šolo, a jc nadzornik Spies vedno preprečil njeno premeščenje. * Tihotapci v avtomobilu. Prav pogumno so udrli tihotapci čez švicarsko mejo pri Kostnici, ki so naložili v avtomobil saharin. O tem poročajo: Nemški mejni straži so sporočili, da pride po noči čez mejo avtomobil s saharinom, ki so ga bili tihotapci naložili v Curihu. V neznansko hitrem diru je res pridrvel avtomobil pri Oottliebenu čez ivueio, ne meneč se zn strele straže. Na mostu čez Ren so nastavili tihotapcem lesen voz za barikado, a to ni šoferia prav nič motilo. Pogumno je zavozil v voz, ki je od letel v stran, kakor igrača. Na drugi strani mostu sta čakala zopet dva stražnika. Seveda se tihotapci niso zmenili za njune klice, temveč so na oba streljali. Stražnika sta tudi streljala, a nikogar zadela. Nato so takoj telefonično obvestili policijo v bližnjih krajih, a tihotapcev vzlic temu niso dobili. Odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. -■vAArAA/'-- IS) V kratkem začnemo raz-------- pošiljati --- Žepni koledar za i 'eldvce sploh in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar jc obsežnejši od doiedanjih in jc jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Starc In nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon z- i’>:1ništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. i-c raznih železnic na zemlji. - Tri '■ •osmi: Poslednji akord, Svetnica, - !>alnda. — Za „Zarjo\ — Naivečja /.emlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzomištva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :: v letu. — Oglasi. :: Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinaricv več. Z naročilom po pošti Je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zar]e* v Ljubljani po zaupnikih. :: (Sl— Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarie" v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1 Beden, ulion Madonnina št. ‘3. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc oaoio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Ua-soima) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. H6eltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Set te Fontane 14 Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zaarug na Belvedere. Artuš, Boivedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. A st j bi ovefše! m a (novejše Maksim Gorkij — Mati“.— Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. E 451/12 15 Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 18. novembra 1912 E 451/12/15 se določa narok za zakupdajo gostilniške obrti ki se izvršuje na Jesenicah št. 2 iz proste roke na 6. decembra 1912 ob 10% dopoldne pri tem sodišču v izbi št. 2. — V zakup se daje gostilniška obrt za eno leto. Zakupnina, pod katero se ne sme podeliti zakup, znaša 40 K. C. kr. okrajna sodnija v Kranjskigori oddelek II dne 18. novembra 1912. vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi v zmislu § 33 zadružnih pravil vse cenjene člane na redna članska zborovanja ki bodo 25. novembra ob 8. zvečer pri Anžoku v Šiški za okrožje Šiška. 26. novembra ob 8.zvečer v Udmatu pri Pavšku za okrožje Udmat. 29. novembra ob 8. zvečer v Krakovem pri Krakovčanu za okrožje Krakovo- Trnovo. Glince. 30. novembra ^ 8. zvečer na Viču-Glincah v'gostilni Amerika za okrožje Vič 1. decembra o j 3. popoldne v Tržiču pri Pelarju. Dnevni red vseh članskih zborovanj je: 1. Predložitev bilance za leto 191M 2. 2. Volitev delegatov za občni zbor. 3. Posvetovanje in sklepanje o predlogih za občni zbor. Na vseh zborovanjih poroča ravnatelj Anton Kristan. Nb. Članska zborovanja so sklepčna, ako je navzoča naimanj dvajsetina za udeležbo upravičenih članov. Prosi pa se polnoštevilne udeležbe, V Ljubljani, 12. novembra 1912. Nadzorstvo: Načelstvo: J. Udovč 1. r. Anton Kristan 1. r. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednji{> Južni kolodvor, na perona. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta. Sterkovic, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva eesta. ienk, Heslieva cesta Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Balioričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. tvetek, Zaloška cesta, ešnrk, Selenburgovji .lica Suhadolc Anton, Zelena jama 50 tob« inaii: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska uiioa. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska oesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulioa Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta,