163. It — 5. leto. Naročnina 7a kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D ppl&ai: enostolpna mm vrsta za w»kxat 50 f>ara, večkrat popasi Poštnina pavšalfrana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, v sredo 19. julija 1922 JUGO Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 39fc Uprava: '*«>rijin trg 8. Teleton 4C opisi sc ne vračajo, njem je priložiti znamka za odgovor. ——M—BM—B niBC8gra»ii Proračunska razprava. Sodna prasne vpraiania. NEODVISNOST SODNIKOV. Beograd, 18v julija. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvo-ni predsednik dr. Ivan Ribar ob 9.45 Zbornica je nadaljevala P, .robno razpravo o proračunu. — - ajprej sprejme narodna skupščina Prvo poglavje proračuna, namreč vr-ROvno državno upravo, ki obsega Partij. — Na vrsto pride drugo Poglavje: proračun ministrstva za Pravosodje Poslanec dr. Josip Hoh-(Jugoslovanski klub) govori o državljanskem pravu sploh in o vzporednem razvoju prava z neodvisnostjo sodnikov ter primerja ne-?fi^ra,ns?:’e sodnike s pristranskimi. Wa2*aša škodljivo delovanje teh pristranskih sodnikov, ki zelo kompro-tnnira ugled sodnikov in pravnega a* ,^at0 zahteva, naj se narodni skupščini čimprej predloži zakon o neodvisnosti sodnikov. PROTI STRANKARSTVU SOD--NIKOV. j Nadalje P°udaria govornik ško- vci ax ]'e nasta!a in še vedno nastaja _s.ea tega, ker še vedno ne veljajo za vso državo enaki zakoni. Zalne-}% naj se čimprej zakoni izenačijo ia r;"i ss zboljša sodna uprava. Go-70n tudi o današnjih kazenskih zagonih in pravi, da je treba skrbeti zboljšanje in poplemenitenje člo-^ ministrstva za pravosodje t5,/eXa*.da reši sodni stan pred ka-in pok varjenjem, v katerega tira strankarstvo v nali državi. "*A REŠITEV VPRAŠANJA SE-KVESTROV. ’ Posl. dr. Milan Korun (socialist) zahteva, naj se člen 104 srbskeg# Kazenskega zakonika razširi, da' se enkrat nehajo vedno se ponavljajoče Pritožbe^ sodnikov zoper 5,cirža'Vl}kjie i zaradi žalitve v izvrševanju svoje Službe. Zagovarja neobhodno potrebo, da se donese zakon o sodnikih. Zahteva tudi, naj dobita Dalmacija in Slovenija iste pogoje 90jenja, kakor jih ima Hrvatska. Naglasa tudi potrebo, da se reši vprašanje sekve-strov. Ako se to zgodi, bomo dobili od Avstrije več imovine, kakor pa Avstrija od nas. Vztraja pri tem, kar je bil že povedal v splošni debati in pravi, da bodo socialisti glasovali proti proračunu. Ker pa se v proračunu za pravosodno ministrstvo nahajajo nekatere pozicije in Partije, ki ne nasprotujejo socialističnim načelom, bo glasoval za neka-tere Partije in pozicije. Posl. Mijodrag Sušič (zemljorad-riik) kritizira delovanje odvetnikov, sodnikov in sploh uradnikov, ki spadajo v področje ministrstva za pravosodje. Veli, da je proračun tega ministrstva tako obširen, ker so bili sprejeti v službo vsi oni uradniki, ki so bili pač potrebni v Avstriji, ki jih pa danes v naši državi več ne potrebujemo. DELO STROKOVNIH KOMISU NA ZAKONIKIH Minister za pravosodje dr. Laza Markovič pravi, da so strokovne komisije, ki so jih ustanovili prejšnji pravosodni ministri, že toliko napredovale s svojim delom, da pridejo kmalu veliki zakoni pred narodno skupščino, da o njih nadalje razpravlja. Izdelan je zakon o kazenskem postopku in kazenski zakonik. Krnalu bo končan tudi načrt zakona o civiino-pravnem postopanju. Izdelan bo tudi civilni zakonik, ki ima za podlago hrvatskl civilni zakonik. Ravnotako bo v kratkem izgotovljen skupni trgovinski zakon ter zakon o konkurznem redu. Raeen civilnega zakonika, ki je najtežje delo, moremo upati, da bodo vsi ti zakoni predloženi narodni skupščini še vekom prihodnjega leta. H koncu gre tudi zakon o organizaciji sodišč, ki bo v kratkem izgotovljen. Očitki radi slabih sodnikov mora minister zavračati in zatrjuje, da sodniki lojalno in vestno izvršujejo svoje dolžnosti. Kar se tiče vprašanja sekvestrov, pravi dr. Markovič, da bi se to vprašanje že zdavnaj rešile, da pa'so težkoče v tem, ker zahtevajo Avstrijci od nas gotove koncesije, ki jih mi ,ne moremo dovoliti. Pogajanja zaradi rešitve vprašanja sekvestrov se bodo kmalu začela. Kar se tiče pomislekov poslanca dr. Šimraka o premeščanju sodnikov v Bosni, veli minister, da so bili sodniki premeščeni v zmislu sklepov sodnih komisij, ki jih sestavljajo člani vrhovnega sodnega dvora. Pri premeščanju niso bili merodajni strankarski razlogi. Premestitve so nalagali edinole interesi pravcsodstva„ — Poročevalec sprejme nato predlog dr. Koruna, naj se postavka, ki se nanaša na sodišča prve stopnje za vojne odškodnine, zniža za en milijon dinarjev. — Drugo poglavje proračuna (ministrstvo za pravosodje) sprejme zbornica skoraj vse. Le nekaj postavk je bilo edgodenih, ker so bili predloženi razni amendementi. Seja se je prekinila ob 12.40 popoldne. Debata o prosvetnem ministrstvu. Posvetna politika vlade. Seja narodne skupščine se je po-• dne ob 5.05 nadaljevala. Na vrsto Je Prišla razprava o ministrstvu za Prosveto. — Posl. Franjo Sudarevič Jugoslovanski klub) razpravlja o razmerah v naši prosveti, zlasti o šolstvu v Subotici. Kritizira vlado, £} se ne briga dovolj za šole, ki so Pile odvzete občinam. Zahteva spravljivejšo šolsko politiko med na- in ostalimi narodnostmi v državi, šolstvu v Vojvodini je treba absolutno posvečati večjo pažnjo. — Poslanec dr. Vasili Popovič (zemljo-kritizira prosvetno politiko vlade. Veli, da se zlasti ne more zadovoljiti, ker vlada ne posveča dovolj pažnje poljedelskim šolam. SLOVENSKI VZGOJNI NAČIN. listf°sl. Ivan Deržič (narodni socia-da Sovor* 0 šolstvu in se pritožuje, kers.° Me obrtne šole odpravljene, Oro bilo določeno, da preidejo v ne lir? sam0uPrav. Dokler pa se vik,, stvijo samouprave, bo nastal w vsled česar bo naša mladina tnrii , daleč za nemško. Govori r „ . 0 Sledališčih in naglaša zlasti iSvnost narodnega gledališča v ‘-jaoijani. o čemer se je v javnosti že toliko govorilo in pisalo, in vsled česar je bil ravnatelj zamenjan, Zadevo je treba urediti in krivce kaznovati brez ozira na osebe. Razpravlja potem o vzgoji m veli, da razume, da je slovenski način vzgoje v šolah bil sprejet, ki js boljši od vseh drugih in ki so ga uvedle vse kulturne države v Evropi. ZA IZBOLJŠANJE LJUDSKE PROSVETE. Posl. dr. Momčilo Ivanič (radi-kalski disident) kritizira proračun ministrstva za prosveto in zahteva izboljšanje na vseh poljih ljudske prosvete. Šole v državi niso enakomerno razdeljene, tako da je v nekaterih krajih dovolj šol, v dragih pa vlada veliko pomanjkanje. Na va način se ugled šole ubija. Protestira proii temu, da je prosvetni minister otvoril nemške šole, ker po mirovni pogodbi nismo za to obvezani. Posl Ivan Puljič (Jugoslovanski klub) govori o šolstvu v Bosni in se pritožuje. da se Bosna ne vnošteva v oni meri, kakor to zasluži. Končuje z besedami, da Bosanci toliko časa ne bodo zadovoljni, dokler ne bodo imeh v Sarajevu vseh šo)„ do katerih imajo pravico. — Seja se je zaključila ob devetih zvečer. fdriiouirior morilcev dr« Raihenaua. n« SS?®,'. 1S- iulija- (Izv-) Krhninal-a policija je snoči izsledila oba rno-Pokojnega nemškega ministra ttJiČ Poslov dr. Rathenaua v u ca ffradti Saaleck pri kopali- šču Kdsen. Oba sta se na grajskem stolpu ustrelila, preden so ju mogli Prijeti. UREDITEV VOJNE ODŠKODNINE. Beograd, 18. julija. (Izv.) Drmes dopoldne je imel odbor za vojno odškodnino sejo, na kateri je nadaljeval svojo razpravo. Popoldne bi imel predložiti predlog, ki naj vsebuje tri načine ureditve vojne odškodnine. PREPOVEDANA SVOBODNA TRGOVINA Z VALUTAMI V NEMŠKI AVSTRIJI. Dunaj, 18. julija. (Izv.) Jutri stopi v veljavo nova naredba finančnega ministra, ki do nadaljnjega prepoveduje svobodno trgovanje z inozemskimi plačilnimi sredstvi (tudi na borzi in od urada do urada) in posredovanje poslov s temi plačilnimi sredstvi. Prepoved velja tudi za one osebe, Id so imele doslej to dovoljenje v zmislu devizne naredbe, izvzeta pa je v devizni naredbi predvidena oddaja inozemskih plačilnih sredstev, ki Jih rabi popotnik. Vsi po devizni naredbi dovoljeni posli z Inozemskimi plačilnimi sredstvi se morajo izključno vršiti le v kliringu devizne centrale. Kot cene za inozemska plačilna sredstva se smejo na-značevati le tečaji, ki jih objavlja devizna centrala. SVET ZVEZE NARODOV. London, 18. julija. (Izv.) Svet zveze narodov, ki se Je včeraj sestal v Londonu, Je pod predsedstvom španskega veleposlanika v Pariza zopet začel razpravljati in je re« žil razna formalna vprašanja. BENEŠ POJDE PREDAVAT V AMERIKO. Praga,^ 18. julija. (Izv.) Kakor javlja »Tribuna«, bo češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš tekom prihodnjega leta na ameriškem institutu za politične vede v V/illi-amstovvnu štiri do šest tednov predaval o socijalno-političnih vprašanjih. SESTANEK MED LLOYD GEORGEA! IN POLNCAREJEM. Pariz, 18. julija. (Izv.) Kakor po-Toča>Matin«, sodijo uradni francoski krogi, da. se bo sestanek med Poincarejem in Lloyd Georgem, ki je bil prvotno določen na drugo polovico. meseca julija, vršil začetkom meseca avgusta. NALIV NA TIROLSKEM. Innsbruck, 18. julija. (Izv.) Radi neprestanih nalivov zadnje dni so posamezne doline na Tirolskem zasule morene. Med drugimi je na treh mestih porušena cesta proti Arlber-gu. Kakor poročajo »Innsbrucker Nachricten«, so na Predarlskem utonile štiri osebe, tri od njih, ko so lovile les, ki ga je odnesla voda. Mno-dVa. mrtveca in pet poškodovanih. HAAŽKA KONFERENCA ZAČASNO REŠENA. /faag, 18. julija. (Izv.) Podkomisije za zasebno lastomo, dolgove in kredite so razpravljale o položaju, ki Je nastal vsled pisma ruske delegacije in so sprejele predlog predsednika odbora, nakar sta zadnji dve podkomisiji prekinili svoje delo, dočim se podkomisija za privatno lastnino danes zopet sestane z Rusi. Proučavala bo možnost, ali se ne da najti podlaga za nadaljevanje pogajanj. Tudi zatrjujejo, da francoska delegacija Je nadajje V2traja na svojem stali-šču. LITVINOV ZA NADALJNA POGAJANJA V HAAGU. Haag, 18. julija. (Izv.) V odgovoru na pismo delegata Patyna je dejal Litvinov, da so se prejšnje izjave ruske delegacije napačno razumele in da prosi, naj se sestanejo zaradi tega presedniki treh neruskih podkomisij in člani ruske komisije, da nadaljujejo razprave J Borisi a poroHla. Curih, IS. julija. (Izv.) Berlin 1.13, Newyork 521.25, London 23.21, Pariz 43.60, Milan 24, Praga 11.70, Budimpešta 0.41, Zagreb 1.52S, Varšava 0.095, Dunaj 0.015, avstrijske krone 0.01875. Praga, 18. julija (Izv.) Dunaj 0.08, Berlin 9.05, Rim 205.50, Budimpešta 3.30, Pariz 374, London 200, Newyork 44.75, Curih 805.50, avstrijske krone 0.10, italijanske lire ?02.50. Zagreb, 18. julija. (Izv.) Dunaj 0.225— 0.25, Berlin 18.90—19, Budimpešta 6.40— 6.5'J, Bukarešta 48-48.50, Italija 381—385, London 375—376, Newyork 84—84.50, Pariz 692.50—697, Prag 193—194, Švica 1600— 1035, Varšava 1.525.—1.55. Valute: Ameriški dolarji 82.50—83.75i, avstrijske krone 0.30— C, češkoslovaške krone 188—192, nemške marke 20—01, Nezakonski ©&« -/si. V a jugoslovanskem ženskem kongresu v Ljubljani je prišlo do precej zfl* nimive razprave o nezakonskih otrocih. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, d se je ženstvo otreslo tistega konservatizma, ki je gledal doslej nezakonskega otroka skozi neka posebna očala. Ravno ženske so v prvi vrsti poklicane, da zavržejo zastarelo naziranje preživele dobe ter priborijo v moderni državi zmago pravičnosti in humanitarnemu naziranju. Ta borba je istočasno tudt boj za žensko čast in prevažno vprašanje splošne ženske emancipacije. Vprašanje nezakonskega otroka pa nikakor ne sme ostati samo problem ženskih kongresov>, temveč morajo ravno ženske organizacije zanesti to vpra-šanje v parlament, v zakonodajo. Naša mlada država bo polagoma revidirala vse svoje zakone in to bo najlepša prilika, da se vprašanje nezakonskega otroka reši v smislu modernega naziranja. Bolj kakor zakonski otrok potrebuje nezakonsko dete zUščite države. Dosedanja dvojna morala mora izginiti, tartiferije mora biti konec. Ne gre zapirati mater radi uničevanja ploda ali umora, obenem pa takoj pri rojstvu njo in njenega otroka izpostavljati trajni sramoti. Le poglejmo stališče nezakonskega otroka po sedanjih zakonih. Kakšni duševni deprisiji je izpostavljen vse življenje! le v rojstnem listu ne nosi očetovega imena. Ko vstopi v šolo, že dobi v razredu značaj izjemnega stališča. Pri vsaki priliki morajo otrod odgovarjati, kako je ime očetu in kaj je oče po poklicu. Nezakonski otrok mora odgovarjati: >Brez očeta!*. Nadaljnje vprašanje: »Ali je umrl?* »Nimam očeta/« — Občutek nezakonskega otroka ob takih prilikah si je lahko predstavljati. Enaki neprijetni prizori se ponavljajo pri vojaščini in pri vseh javnih uradih, kjer je treba vedno in vedno navajati očetovo ime. Erinije socialne krivice zasledujejo in preganjajo nedolžnega nezakonskega otroka do konca življenja. Moderna država je dolžna, da na vsej črti odpravi razliko med legitimnostjo in nelegitimnostjo. Mož je ustvaril otroka in on je tisti, ki naj tudi nosi vse posledice. Ako mu je bila slabotnejša ženska dobra za spolno zadoščenje, potem naj tudi prevzame odgovornost za svoj plod. Nezakonski otrok naj dobi očetovo ime in država ima dovolj sredstev, da moža lahko prisili v oddajo, vseh maierielnih sredstev, ki so potrebna za vzdrževanje nezakonskega otroka. Le na ta način se bo zmanjšalo število zavestnih ženskih zapeljivcev in tudi število nezakonskih otrok. Vsak mož se bo potem dvakrat premislil, predno 'bo stopil v intimno razmerje s to ali ono žensko. Edino po tej poti je mogoče temeljito rešiti zadevo nezakonskih otrok, ki jo je treba rešiti v daha socialnega napredka. Boj ženskih organizacij za popolno enakopravnost nezakonskih otrok je tedaj v jedru boj za povzdigo moralne vrednosti žene, ki ne sme biti več predmet spolnega izkoriščanja in socialnega zaničevanja. Predvsem pa mora, država dobiti take, zaknone, ki popolnoma izključujejo, da bi nedolžno nezakonsko dete nosilo kakršnekoli posledice za dejanja svojih staršev. Tukaj ima naše ženstvo vzvišeno nalogo, da z vso svojo avtoriteto sodeluje pri moderniziranju najbolj krivičnega in reakcionarnega dela zakonodaje. Beograd, 18. julija. (Izv.) Odbor za proučavanje zakonskega načrta o odpravi točke 2 začasnih določb v zakonu o oblastnih in okrožnih samoupravah je razpravljal ta načrt kakor tudi razloge, ki so vodili vlado pri predložitvi tega zakona. Odboti se je postavil na stališče, da je črta* nje te točke utemeljeno in umestno. Zaradi tega je predlagal narodni skupščini, da naj sprejme ta načrt^'% obliki, kakor ga je predložila vlada. lasofilisSovsko nasiSJe v Šibeniku. Šibenik, 18 julija. (Izv.) Zaradi protidržavne pisave »Hrvatskega Ssunobr&a« so včeraj udrli v Šibeniku meščani in nacij onalistična omladina v tiskarno tega lista in uničili vso naklado. »Hrvatskl Sa« mobran« je pred nekaj dnevi predla« gal, naj se skliče v Split hrvatskl de* želni zbor, ki naj sklene združenj«! Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo. ©srak« gospodarske težnje. Budimpešta, 18. julija. (Izv.) (Narodna skupščina.) V debati o proračunskem provizoriju je izjavil poslanec Franc Helnrich (nacionalna meščanska stranka), da se brez revizije mirovnih pogodb ne more vzpostaviti gospodarsko ravnotežje. Izjaviti moramo, da dežela ne more in noče plačati reparacij. Govornflc smatra za posebno važno in nujno skleniti z nasledstvenimi državami trgovinske pogodbe ali vsaj uvesti gospodarske in trgovinske dogovo* re. Želi, da bi se ustanovila hranil-? na komisija po angleškem vzorcu. SmrSma obsodba nadškofa Anatola. Moskva, 18. julija. (Izv.) Iz Irkut-ska poročajo: V procesu zoper nadškofa Anatola, ki je obdolžen, da je bil v zvezi s tolpami, ki so se borile Proti sovjetom, je bila podana razsodba. Nadškof Anatol je bil obsojen na smrt z ustreljen jem. Proti obsodb bi more vložiti priziv. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUSIJI. Moskva, 18. julija. (Izv.) Mem postajama Romanov in Pačenovka se Je zaradi pokvarjene proge, kar so povzročile razne tolpe, pripetila velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki Je vozil proti poljski meji, je skočil s tira. Doslej so potegnili izpod ruševin 14 mrtvih, 5 težko in 14 lahko ranjenih oseb. Skupno število mrtvih se še ne da natančno določiti. Štirje vozovi, v katerih je bilo polno popotnikov, so popolnoma zgoreli UPOR RDEČE VOJSKE V BATUNU. Pariz, 18. julija, (Izv.) Kakor javljajo iz Batuma, se je iz domačinov sestoječ oddelek rdeče vojske uprl sovjetski vl^di in popolnoma oborožen zapustil vojašnico Pariz, 18. julija. (izv.)'l2 Rige poroča. jo, da so se uprli deli rdeče armade, ki niso hoteli iti \z kraja, dokler ne dobe plače. Te čete so ustanovile vojaške svete. 50VJETSKA VLADA PRODAJA' KRONO CARSKE RODBINE. Pariz, 18. julija. (Izv.) Ruska sovjet« ska vlada je predlagala, naj se proda okrona bivše carske rodbine, ki jo hranijo V, Kremlju in ki jo cenijo na 700 milijonov zlitih rubljev. DELOVANJE AMERIŠKEGA POMOŽNEGA ODBORA V RUSIJI. Washington, 18. julija. (Izv.) Ameriški komisar Hoover je poslal predsedniku Har-dingu začasno poročilo o delovanju ameriškega pomožnega odbora v Rusiji. Po tem poročilu Je ta odbor izdal v Rusiji 59.5 milijonov dolarjev in poslal živil in zdravil na 140 ladjah. To se je razdelilo med moške, ženske in otroke. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AMERIKI. Washington, 18. julija. (Izv.) Okoli 25.000 železničarjev je brez dovoljenja strokovnih organizacij prenehalo delati k Jiianski Potemkin. Zagrcjška »Riječ« je objavila pod tem naslovom članek, ki živo slika dogodke v zasužnjeni domovini ob priliki zadnjega poseta italijanske kraljeve dvojice v »Novi Italiji«. Mi članek, dasi je nekoliko kasen, ponatiskujemo skoro v celoti: »Ko sem čital opise divnih pri* ;-c -v v Beogradu ob priliki kraljeve 'oroke, se spominjam dogodkov po-■ odom obiska italijanskega kralja v Trstu in naših slovanskih vasi v Istri in na Kranjskem. Primerjam iskreno navdušenje našega ljudstva v Beogradu in globoko žalost našega podjarmljenega ljudstva v Italiji. Ob prihodu italijanske kraljeve dvojice sem se slučajno nahajal po poslih v Trstu. Zdelo se mi je, kot da je pokojni Potemkin spremenil svoje stalno bivališče! Ne dviga on več cvetočih sel in ponosnih dvorov na Krimu za mogočno carico, temveč je prenesel svoje delovanje v. čisto slovanske krajo Nove Italije. Kot Je bila pred stoletji prevarana Katarina Velika, tako je bil sedaj, v dvajsetem stoletju prevaran Viktor Emanuel III., kralj Italije, na svojem potovanju po Istri, pardon, Julijski Benečiji in po italijanski Sloveniji. Bil je prevaran že v začetku svojega potovanja: v Trstu. Na vsakem koraku sto in sto italijanskih zastav, hočeš nočeš izvešenih po antenah — in če Jih kdo ni hotel izvesiti, so jih izvesili drugi! Še slabše kot v Trstu se je v tem oziru godilo v drugih krajih. Na jako lahek način je izvojevalo italijanstvo in italijanska kultura »veliko zmago« nad preziranim Balkanom! Zmago penetracije, one toliko zaželjene italijanske penetracije na Balkan. . Na razvalinah hotela »Balkan«, zažganega in porušenega po fašistih fa-inoznega razbijača Giunte, je veselo in »svobodno« plapolalo nekoliko stotin italijanskih zastavic, izvešenih in postavljenih na oni razvalini, ne po lastnikih zgradbe — tržaških Slovencih — temveč po zločinskih požigalcih in rušilcih tega poslopja, ki bi po pravici •morali sedeti v temnicah! Bilo je nekaj karnevalskega v tragediji tega kri-tfiinalnega čina, a zločinci so nekaznovani gledali oholo in samozavestno, kako so kronali in okitili z italijanskimi zastavami torišče svojih heroičnih činov! Ne s trobojnicami, temveč s črnimi zastavami, v znak globoke žalosti bi morala biti okrašena ta palača v spomin na uboge žrtve njihovega zločina. Potemkin je prevaral kralja tudi t novo nomenklaturo krajev, po katerih Je potoval kralj: Opčino kraj Trsta so krstili za Poggioreale, naša Divača je postala Divaccia, Postojna pa Postumia in tako so še prekrstili ali bolje zakrinkali tudi druge, popolnoma slovenske kraje. Da bi mogel Dante, redivivus, spremljati kralja na tem potovanju, gotovo bi mu kliknil: »E se non ridl di che rider suoli!« in obogatil bi svoj »Pekel« s še eno pesnitvijo o falzifika-torjih nomenklature v krajih praprebl-yalcev. Iz radovednosti sem šel tudi v Postojno, katero so Nemci nazvall Adels-berg, Italijani pa sedaj Postumia. Čeprav ni v Postojni niti enega Italijana — razen priseljenih uradnikov — si je vendar Emanuel III. lahko mislil, da se nahaja v Abrucih ali rimski Kampanji. Takšna je bila sila izključno Italijanskih zastav, ne morda postojnske proveni-ense, temveč v poslednjem trenotku dospelih iz Trsta, katere je propaganda darovala vsakomur, kdor je hotel in kdor ni hotel! Na svojem potovanju kralj sploli ni videl niti ene slovenske zastave — bile so prepovedane — toda v Trstu je videl angleške!! Za zastavami so prišli iz Trsta in iz drugih krajev kričači »Evvivac fašisti, nacionalisti, »combattenti«, v modrih srajcah »Sempre prontis v črnih srajcah in pokrivalih »arditi«, razno druge razbijaške organizacije z žoltimi, zelenimi in črnimi pokrivali, bele čepice društva »Giovine Italia« itd. Iz istrskega Primorja so privlekli majhne otroke šestih let, iz Voloske, Opatije, Lovrane in Reke pa so prišli oni »pravi« Italianissimi, večji Italijani nego sam kralj in vsa savojska rodovina! Oddelek teh reških »italianissimov«, menda deputacija, se je pridružila brez vsakega poziva kraljevi družbi, ko je ta posetila znamenito postojnsko jamo. Tukaj so se gospoda Germano Deren-cin, Ariosto, Mini, Villich in ostale »žrtve« temeljito maščevala nad bifejem in se tako poplačala za cvetje, katerega so preje ponudili kraljevi dvojici! Ti »slavni« gostje, drugače špekulanti in pustolovci, so vpisali in ovekovečili svoja imena v knjigi odličnih posetni-kov jame, katero je pred 60 leti pričel Franc Josip I, sedaj pa so vanjo vpisali svoja imena italijanski kralj in kraljica, ministrski predsednik Facta, predsednik parlamenta, predsednik senata, drugi visoki državni funkcijonarji in — reškl potepuhi: Derencin, Mini, Vilich in podobni. Pred svoja famozna imena so kot motto postavili še sledeče besede: »Kjer je kralj — tamkaj so vedno tudi zvesti Rečani!« — To ravno ne odgovarja resnici, ker Zanella, predsednik neodvisne reške države, trdi, da je vsa Reka v njegovem taboru. Ko je kraljeva dvojica prišla iz Jame, je nekdo zatulil: »Reka s hrepenenjem čaka svojega kralja!« Kralj je naredil ljubeznjiv obraz, kraljica pa je izpod očesa pogledala kričača. Zanimalo me je pozneje, kdo da je navdušeni Rečan in zvedel sem, da je neki učitelj plesa, ld je na Reki dobro poznan vsled tega, ker je svoj-čas z velikim »Schneid«-om nosil briljantno veteransko uniformo — pa ne italijansko, temveč — avstrijskoI! Ker ni šel s kraljevim spremstvom v Jamo in ker ni vpisal svoje spoštovano veteransko ime v knjigo odličnih gostov, ga tukaj ne morem ovekovečiti. Prišleci »ad hoc« in fašisti so kričali »Evviva« ,da bi kralj mislil, da se v resnici nahaja v osvobojeni italijanski pokrajini, domači živelj pa se *e zadržal popolnoma pasivno, razen onih, ki so vsled uradne dolžnosti morali prisostvovati. Klika »živijo« nisem slišal. Službeni govori, katere so župani držali v slovenskem jeziku in pozdravni napisi so opozorili Emanuela III., da se kljub velikim italijanskim zastavam, fašistom in italijanskim imenom krajev, nahaja na slovenskem ozemlju. Kralj je gotovo razumel, da slovenski Živelj še ni izginil in se bo znal vzdržati pri življenju. Koncentracija ppoiefarijata. Iz mladoliberalnih vrst je izšel v zadnjem času klic po »koncentracij naprednih sil«. Kako razumevajo mladinski mogočneži koncentracijo, je pokazala preteklost. Na vodilna mesta so nastavljali, kjer so le mogli, samo svoje pristaše ter jih vti hotapljali pod krinko naprednost: povsod, ne oziraje se na niti eno drugo napredno stranko. Najjasneje kaže prakso sestav višjega šolskega sveta, kjer sedijo poleg poštenih de mokratov, ki jim uvideven človek ne sme odrekati objektivnosti, najbol. zagrizeni mladini, razkričani politiki, ki delajo po geslu svojega voditelja: »napreden more biti le demokrat (.stiOi mladinske struje)? izključno strankarsko politiko. Nič bolje niso razmere pri drugih uradih. Socija-list ne more danes tekmovati z demokratom, kadar se zasedajo mesta, ako je tudi starejši in ima boljšo oceno. Da bi jim bilo resno s koncentracijo, ki jo razglašajo sedaj, ko jim teče voda v grlo, bi bili upoštevali že prej i nedemokratsko naprednost. Pa saj take ni, kakor kaže zgoraj navedeno geslo. Torej imajo mladini prav ,da se koncentrirajo med seboj, kakor n. pr. na zaupni-škem sestanku v Ljubljani; druge stranke pa, in »suhe veje«, naj puščajo iz igre. Navzlic temu pa ne dvomim, da ,e poleg laži — demokratske v Sloveniji še socijalna naprednost, ki so jo danes oholi mogočneži iz taborja mladinov prezirali in teptali. Njej naj veljajo besede: Strnimo se v mogočno, nepremagljivo falango! Narodnim socijalistom kličem: narodnost ni v nevarnosti, pač pa socializem, socijalnim demokratom pa: od zunaj mej stoječe internacijonale ni pričakovati spasa, preokret more priti le od znotraj. Zakaj se cepimo n dajemo s tem orožje reakciji, da zatira naš razvoj? Toda to še ni vse. Še so stranke s podobnimi namerami in sličnimi programi, recimo zemljoradniška skupina! Tudi to bi se dalo pritegniti v združene vrste na le malo izpre-menjen program. Dobre volje je tudi treba od vseh strani in spretnih, značajnih posredovalcev, ki bodo ostali nepristopni vabam iz nasprotnih taborov Pomislimo, da imajo nesocialistične stranke milijone na razpolago in da ne bodo štedile z denarjem, ako bo treba preprečiti nevarno koncentracijo proletarijata. Toda združenje mora priti, ako se zavedajo vsi voditelji, da je le v slogi moč in — konečni uspeh. Ne gre za volitve v oblastne skupščine, ker, upam, do tega še ne pride kmalu. Če bi pa vlada vendarle vztrajala na stališču, razdeliti državo v oblasti, tedaj svetujem, da se vzdržijo v Sloveniji socijalistične skupine volitev ter prepustijo vso odgovornost za ta že v naprej ponesrečeni finančni poizkus tistim, ki so ga skuhali. Nevolja, ki jo bodo izzvali brezprimerno visoki davki med lastnimi pristaši vse bolje vedočih »državotvorcev«, bo temeljito enkrat za vselej pometla ž njimi. Nastala škoda ne bo tolika, ker izsesane proletarske mase pri davkih itak ne pridejo veliko v poštev. Gre pa za volitev v parlament. Krize v vladi so na dnevnem redu. Presenečenja niso izključena. Volilni zakon je skrpucan tako, da upošteva le močne skupine. Ustvarite torej socijalno skupino na podlagi pravičnega socijalnega programa in poštenega sporazuma glede razdelitve mandatov in — naša stvar je sigurna! Ne delajmo z gesli: »Kdor ni z nami je proti nam«, temveč opri-mimo se reka: »če še danes ne maraš z nami, pa imaš v sebi čut za poštenost in pravico, boš jutri že naš pristaš!« Ne odbijajmo in ne razbijajmo, temveč družimo in gradimo, da nam bo država vsem res prava domovina in mati, ne pa samo — odpustite primero — molzna krava, ki jo sme do krvi izsesavati brezvestna oligarhija! Da ne bo nesporazuma, povdar-jam, da so povedane misli moje privatno mnenje. Veselilo bi me pa, ako bi zavzelo socijalistično časopisje k povedanem svoje stališče. Katon. kur Sl »Jugoslavija« z dne 14. t. m. opozarja, da se nahajajo po mariborskih šolah — posebno v gimnaziji — še vedno nemški napisi ter izzveni v poziv, »naj se saj letos med počitnicami uredi stvar in odstranijo znaki suženjstva«. Nikdo me ni pooblastil, da se vmešavam v zadevo, ki me pravzaprav r.ič ne briga. Navzlic temu ne morem mirno gledati, da napada med vrsticami člankar vodstva teh šol kakor bi jim hotel očitati malomarnost. Kako se moti, naj razsodi pisec in javnost iz sledečega dejstva, ki sem ga slučajno izvedel iz verodostojnega vira. Na nekem mariborskem šolskem zavodu je odpovedala streha tako, da je pritekala voda v podstrešje. Mestni stavbeni urad je zahteval popravilo. Ravnatelj je naročil delo podjetniku, ki je predal kleparska opravila drugemu mojstru. Račun za stroške v okroglem znesku 4000 K je predložil ravnatelj merodajni oblasti s prošnjo, da ga poravna. Nobenega odgovora. Po nekako osmih mesecih se oglasi podjetnik v ravnateljevi pisarni, zahteva takojšnje izplačilo in grozi s tožbo. Ravnatelj ga potolaži, sporoči pa grožnjo takoj naprej ter prosi nujno, da se nakaže denar. Nobenega odgovora. Začetkom tekočega meseca prejme ravnatelj zasebno pismo od odvetnika znanca, da so vložene tožbe in sicer toži klepar po odvetniku streho-krilca, ta pa po drugem odvetniku zavod za delo in stroške. Podjetnikov zastopnik prijateljsko nasvetuje poravnavo, da ne bodo stroški preveč narastlu To je ravnatelj tudi storil, porabil denar vseh razpoložljivih fondov in še lastne prihranke, da je spravil vsoto z obrestmi in koleki v znesku okroglo 5000 K skupaj. Tako približno se godi 1 ostalim zavodom. Vodstva morajo skrbeti menda brez razpoložljivih sredstev za ohram-bo šolskih poslopij. Da je to »naravnost škandal«, pripoznam iz srca rad g. člankarju. Ta škandal pa nima izvora v brezbrižnosti mariborskih činiteljev, temveč odgovarja zanj menda pokrajinska uprava ali, kaj vem jaz, kdo. Nikakor pa ne more zahtevati javnost, da bi ravnatelji preurejali in vzdrževali državna poslopja iz 1 a s t n.1 h, že itak dosti prepičlih dohodkov, Toliko v pojasnilo. F* Bračun. Politične vesti. Šele zapor nas bo odrešil njega. Pod tem naslovom prinaša »Radikal« z dne 14. t. m. sledečo notico: »Kot je bil dr. Žerjav veščak, da se izmaže od onih šest mesecev zapora za lažnjivi bankrot, tako bo, kot iz-gleda, tudi vešč, vsaj za nekaj časa, da vkljub vsem proti njemu dvignjenim obtožbam ostane še aktiven minister. Ml se niti malo ne čudimo, da se to dogajal Gospod dr. Žerjav je član demokratske stranke, a gospodje demokrati imajo čudne pojme o morali. Tako je gospod Sv. Pribi-čevič še vedno aktiven minister, a imunitetni odbor, kateremu predseduje demokrat, nikakor ne more skleniti: da se g. St. Protič izroči sodišču, da se tako že enkrat izkaže, kakšne zveze je imel g. Sv. Pribi-čevič z — Hercigonjo. Demokratski gospodi se torej niti malo ne čudimo! Čudimo se le, da to trpe-radikali in to toliko bolj, ker gospodje demokrati obešajo radikalom na vrat afere, kjer so in kjer niso. — A g. dr. Žerjavu sledeče: iz-gleda, da ga je treba poriniti naravnost v zapor in šele potem ga bo lahko človek odbil od vsake vloge v Javnem življenju.« To je sodba uglednega beograjskega lista o dr. Žerjavu. Točna je. Podkupovanje ob priliki sprejetja vidovdanske ustave. Sobotni »Radikal* je objavil sledečo vest: »Na torkovi seji se je dogodila v narodni skupščini naravnost neverjetna stvar. Mi smo molčali dp sedaj, da bi videli, kako se bo v tej stvari zadržalo vladno beograjsko časopisje. To o stvari modro molči. Vendar je medtem v torkovem dogodku skrita večja senzacija, nego so vsa mogoča nasilstva, tatvine in prevare, s katerimi vestno polnijo dotični listi svoje kolone. Po govoru g. Diše Popadiča, zemljoradniškega disidenta, je radi osebne obvestitve povzel besedo gospod Čeda Stankovič, član zemljoradniškega poslanskega kluba, da pojasni, zakaj da misli, da bi se ne smel gospod Popadič v narodni skupščini sploh pojaviti. Gospod Stankovič je izjavil.* da je g. Popadič dvojici zemljoradniških poslancev g. Borisu Štavljaninu, ki je dal že ostavko za mandat in Jeiemiji Jeremiču, ki je še poslanec reke! pred glasovanjem o ustavi, da naj ne bosta neumna in naj glasuješ za ustavo, ker se nudi prilika, da se za-, služi — petdeset do stotisoč dinarjev. Gospod Popadič je to sicer tajil, toda gospod Jeremija Jeremič, ki se je nahajal v skupščini, je potrdil Stankovičevo Izjavo: da je njega in g. Štavljanina v resnici g. Popadič nagovarjal v navedenem smislu. Ni treba zgubljati mnogo besedi za to, na čigar račun se je podkupi ljevalo. Gotovo je, da bi kak Diša Popovič iz svojega žepa in iz lju* bežni do ustave niti ne bil voljan niti zmožen ponujati in dajati deset in sto tisočakov dinarjev. To je mogla biti, in po vsem sodeč je tudi bila edino tedanja Pašičeva vlada. Zato smo zabeležili to strašno stvar in zahtevamo obenem preizkavo: da se sodnijsko dokaže kdo in koliko je kriv na tej stvari.« Razkol v centrali demokratske stranke. G. Ljuba Davidovič, dosedanji preds. dem. stranke, je podal na svojo strankino funkcijo ostavko. Govori se, da so vzrok ostavki trajna nespo-razumljenja, ki vladajo že več časa v demokratski stranki in ki so se zadnji čas tako poostrila v demokratskem klubu. Medtem, ko se na eni strani naglaša, da nima Davidovič kot predsednik nobenega vpliva, priznavajo demokrati na drugi strani odkrito, da je podal ostavko vsled tega, ker zastopa stališče, da se v vprašanju ministra policije ne sme popustiti radikalom, ker je to inter-i na stvar demokratskega kluba. O njegovi ostavki se je v demokratskem klubu že razpravljalo in je večina mnenja, da naj se ostavka sprejo me. Toliko se javlja oficijelno o Da* vidovičevem najnovejšem koraku. Oni, pa ki so še bolje poučeni o razmerah v demokratski stranki, vidijo v tem pričetek odkritega razkola V tej stranki. Gg. Davidovič in Velj-kovič s samostojno grupo sta že od zdavnaj nezadovoljna z delom in politiko Pribičevičevega strankinega krila in to nezadovoljstvo se je pri« čelo sedaj jasneje in bolj odkrito ka-* zati tudi v javnosti. Mi mladine v Mari in Naša Javnost'je skoro docela molče prešla dogodek, ki bi bil za vsak kraj v današnjih časih in razmerah zelo važen v kulturnem in narodnem oziru. Še mnogo važnejši pa je za obmejni Maribor, o katerem se često porajajo skrbi za njegovo sedanje in bodoče stališče v narodnem oziru. Zato menda ne bode odveč, če se še prrgovorl par besedi o njem, četudi »post festum«. Mladina vseh osnovnih' in medanskih mestnih šol je bila priredila pred koncem šol. leta takoimenovanl »mladinski koncert« v prid otroške bolnice v Mariboru. Sicer to pravzaprav ni bil »koncert«, četudi je imel največ pevskih točk. Ime je pa postranska stvar, glavno je prireditev sama, ki je obsegala razun petja razne telovadne nastope, rajalne nastope s petje? r. in spremljevanjem gla-sovlrja i prizorček »Deklica in škratje«. NI moj namen o tem pisati strokovnjaške kritike. To naj bi storili drugi, a se jim menda ni zdelo potrebno. Le toliko naj omenim, da je bila prireditev splošno zelo dobra in mimerna in je zaslužila, če hočete, da bi se o njej pisalo tudi z umetniškega stališča. Jaz jo pa motrim z drugega vidika. Take prireditve so zelo velikega pomena v vzgojnem smislu za mladino in za odrastle, za šolo samo kakor tudi za dom. Mladina ima ž njo posebno veselje, ker rada pokaže, kaj zna. Navaja se k samostojnosti, kar je zelo važno. V njej se vzbudi lep in hvalevreden ponos. In vse to pride prav ne samo v šolski, ampak še bolj v poznejši dobi. In starši ter odrastli? — Nad mladino in z mladino ima veselje in užitek vsak odrasel človek, priprost ali pa visoko naobražen, tega ali onega stanu, če le ni moralno skvarjen, prenasičen takozvane »hiper-kulture« in blaziran. Zato sem uver-jen, da ni bilo nikomur žal, in da je šel vsak zadovoljnejši od prireditve, kakor bogzna od kakega umetniškega koncerta. Take prireditve spajajo vezi med šolo in domom. Lajiku se odpre vpogled v precejšen kos šol. dela, ki se vrši med štirimi šol. stenami mirno, tiho, neopaženo. Vidi, v kakšnem smislu se vzgaja današnja mladina in si lahko vsaj približno ustvari pojme, koliko truda, potrpežljivosti in pa trdne in dobre volje je potrebno od mladine in učiteljstva, da se pride do take popolnosti. In y tem oziru smo lahko zadovoljni. Naša mladina je v izbornih rokah, ki jo pripravljajo za vstop v življenje. In kadar stopi ta mladina v življenje, bo ustvarila drugačne, boljše čase, kakor so pa sedaj. Zato nam je porok današnja šola. Zakaj skoro vse izvajane točke niso bile prvotno namenjene za nastop, ampak so bile takorekoč vzete iz srede šol. dela in življenja mladine. Misel o skupni prireditvi v gledišču se je sprožila zadnji hip, tako, da je bilo izključeno pripravljati mladino po cele mesece na to. In vendar je uspela tako dobro, da so znjo lahko zadovoljni mladina, starši in učiteljstvo. Nad vse značilna se mi zdi sodba, ki jo je o tej prireditvi izrekel neki starejši uslužbenec gledališča po rodu Nemec. Pri vaji je oskrboval kulise, opazoval in se čudil. Naposled pa reče: »Na, 28. Jahre bin ich schon beim Theater, aber so was hab’ ich noch nicht gesehen«. — Visok uradnik iz Ljubljane je slučajno prisostvoval tej prireditvi. Mož pozna dobro predvojne razmere v Mariboru in vse sedanje težkoče, a se ni mogel načuditi temu uspehu in ga ni mogel prehvaliti, dasi je prav skop s pohvalo. Izrazil se je, da je neverjetno, da se je toliko doseglo tekom treh let v »nemškem« Mariboru in da ni želeti drugega, kakor da gre šola po tej poti naprej.--------- »Mladinski koncert« se je ponavljal. Večina točk koncerta je proizvajala vsa šol. mladina v veliki dvorani Narodnega doma ob priliki zaključitve šol na Vidov dan. Imeli smo pa še druge prireditve. Na dan kraljeve poroke je bila velika prireditev vse šol. mladine v ljudskem vrtu s pevskimi, telovadnimi in rajalnimi nastopi. Tudi tu se je dosegel zelo povoljen uspeh, čeprav se je izkazalo, da posamezne skupine in vsa tista otroška ljubkost ne pride tako do veljave zunaj na prostem, in da ljudski vrt ni posebno pripraven za take prireditve. Dasi je bilo navzočega več tisoč občinstva, so mogli zasledovati potek cele prireditve le tisti, ki so bili v prvih vrstah. Na Vidov dan je obhajala deška meščanska šola svoj tridesetletni jubilej z interno slavnostjo vseh svojih številnih učencev in z lepim številom odličnih gostov. Po slavnostnem govoru, v katerem je ravnatelj g. Humek podal zgodovino razvoja zavoda so nastopili učenci z deklamacijami, petjem, telovadbo in godbo prav srečno. Pevski zbor učencev meščanske šole je vzbujal pozornost že pri prireditvi v ljudskem vrtu, kakor iudi v gledališču. Tu je prišel pa še bolj do veljave, ker se ie pokazal v večili in različnejših točkah. Tudi godbene točke so presenetile, ker marsikdo sploh ni vedel, da se goji na tem zavodu tudi godba. Vsa čast delavnemu in zmožnemu strokovne-* mu učitelju g. Šušteršiču. Sploh pa menda ni v celi Jugoslaviji šole, ki bi stala na takem višku, kakor deška meščanska v Mariboru. Je pač tudi samo en Humek! — Tudi naša okolica ne zaostaja za mestom s prireditvami v tem oziru, četudi vrši svojo idealno nalogo mor-< da še v težjih razmerah. Šol. mladina v Studencih je uprizorila dvakrat mladinsko Igro »Snegulčico« doma, enkrat pa v gledališču. Uspeh je bil nad vse zadovoljiv. V Pobrežju se je prireditev ob zaključku šol .leta ob-* nesla zelo dobro. Dasi nimajo nobe-* nih sredstev in pripomočkov še od*< ra ne, vendar je bilo vse polno domačinov, ki so se prav Iz srca sme-r jali malčkom in jih občudovali v razi nih vlogah. —' H koncu koncev: Letošnje mla-i dinske prireditve v Mariboru in okolici so nas prijetno presenetile in pokazale, da se dela resno in požrtvovalno, četudi brez vsakega hrupa tam, kjer je najbolj potrebno In kjer bo delo rodilo najlepši sad nam, našemu narodu in naši državi. Cast takim delavcem! —skL d©§p@d@retw©. OPOZICIJA PROTI DOLAR SREMU POSOJILU. V finančnem odboru so pri glasovanju o inozemskem zlatem posojilu podali gg. republikanec Jovan Ojonovič in socijalni demokrat dr. Milan Korun sledeče oddvojeno mišljenje: S predloženim zakonom o Posojilu se ne moremo strinjati iz Sledečih razlogov: 1. Dogovor o posojilu je sklenjen, kakor se vidi iz prvega in osnovnega dogovora, z društvom Railvvand and port Construction Company In Jougoslavia, Limited, s sedežem v Gerneseju. ^ O solidnosti tega društva nam ni ničesar znanega, a ono bo po dogovoru posredovalo med vlado in sindikatom, kateri bo realiziral posojilo. Pa tudi, če bi bilo to društvo po svojem renomeu ali po že izvršenih delih dovolj ugledno, se ta način postopanja principijelno ne more odobriti. Eno posredovanje več ne more v nobenem slučaju prinesti državi kake koristi. Vsak posrednik noče imeti za svoje delo provizijo. V tem slučaju gre njihova provizija na račun države. 2. Emisijski kurz za 25 resp. 30 mil. dolarjev je nizek 86 3/4 odstotka. 3. Obrestna mera 8 odstotkov le visoka. Posojilo se sklepa v sedanjosti, toda njegova amortizacija bo trajala do leta 1962. Če so razmere na denarnem trgu nepovoljne danes, ne bodo tako nepovoljne največji del trajanja posojila. 4. Posojilo se sklepa za graditev Železnic in nabavo materiala. Posredniki za posojilo si zaSiguravajo ™di dobiček pri delu in nabavah. se načelno ne more sprejeti, ker ni država nikakor na varnem glede gotovosti dela. Z pogodbo društvo ni dalo državi nikake garancije; iz podatkov pa, ki jih Imamo o njem, pa ni, kakor že rečeno, razvidna solidnost podjetniške tvrdke... To je društvo, katerega kapital tvori državno posojilo, državni denar, in ki * ničemur ne garantira za njegovo Koristno uporabo. Kontrola za naba- ve in dela, predvidena po iem zakonu. ni efektivna. 5. Posojilo ni sklenjeno kot celota, niti ni napravljen en sam dogovor. V resnici pa imamo dve društvi in dva dogovora o posojilu. Organska zveza med obema društvima ni vidna, kakor tudi ni za večji del posojila predviden emisijski kurz, niti še ne najden sindikat za emisijo. Nikdo ne garantira, da ne bo emisijski kurz za 70 resp. 75 mil. dolarjev še slabejši, kot zgoraj predvideni. 6. Vprašanje je, če ima pri današnjih finančnih razmerah naše države smisel sklepati tako, in s takim namenom, inozemsko zlato posojilo. Vsa dela, ki se bodo izvršila, bodo neobičajno draga in se bodo izvršila pod jako težkimi pogoji. Mi smo uverjeni, da država ne more iz rednih dohodkov zboljšati prometa in graditi novih prog. Ravnotako smo uverjeni, da je neobhodno potrebno, da se čimpreje zgrade Jadranske proge. Toda če je to koristno s tako dragim inozemskim posojilom? Za železnice potrebujemo posojilo, toda dobro posojilo. 7. Mislimo, da je bila vlada dolžna predložiti obenem z zakonom o posojilu tudi svoj železniški program, ki bi postal njegov sestavni del. Vlada pa nasprotno nima izdelanega sestanega generalnega načrta za graditev, še manj točno preštudirane in proračunane železniške trase. Izgleda, da se vsi posli ne vrše z zadostno resnostjo. 8. Nazadnje vidimo, da more biti finančni efekt sklenjenega posojila slab vsled tega, ker jfe sklenjen ravno v sedanjih razmerah. Po našem mnenju vodi naglo dviganje, kakor naglo padanje dinarja do težkih gospodarskih in finančnih kriz. Preko te bojazni se ne more iti, če se oziramo na čas, ko se bo realiziral prvi del posojila. Čas realiziranja prvega dela posojila pada ravno za izvoz-niško sezono. Ostale ugovore proti tako slabemu posojilu In zakonskemu predlogu o njemu bomo iznesli v narodni skupščini. Dnevne vesti. £. — Prelahka kazen. V Sostrem Je pridrla nad učiteljico gdč. Stiene neka Marija . ker Je učiteljica njenega neposlušnega Pridržala v šoli. Ženska Je kričala, da jo učiteljice samo dekle staršev in otrok « kdo tako hujska starše pro- ti učiteljstvu!), učiteljice so site kanalje itd. ro tem zmerjanju je prijela sina ter ga s silo odvedla domov. Nasilna ženska Je bila obsojena na dva dni zapora. Ugled učiteljstva bi se moral ščititi s hujšimi obsodbami zasledovati pa bi bilo treba tudi podpihovalce. — Velikanski požar v Boh. Bistrici. V tej vročini in suši se vedno češče čuje o večjih in manjših požarih, toda tako strašnega požara kot je izbruhnil pretečeno soboto popoldne v Boh. Bistrici, ne pomnijo niti starejši ljudje. Goreti Je pričelo v kozolcu posestnika Arha. Razume se, da se Je požar v tel vročini po bllskovo širil, zlasti še, ko je na vso nesrečo Jel pihati močan veter. Naenkrat so bila vsa v bližini sto-. Ječa gospodarska poslopja v ognju. Na kraj nesreče so takoj prihitela gasilna društva iz Boh. Bistrice, Stare Fužine, Češnjice, Nemškega Rovta, Nomenja in Stednje vasi jvtnalu za temi so prihiteli gasilci še iz Do-MpVe’ ^esen^c< Boh. Bele, z Bleda in iz muna. Vsa gasilna društva so delovala ne-“morno in končno se Jim Je posrečilo vkljub ™ .nemu vetru požar omejiti. Okoli 6. ure *Jj Je vsul precej gost dež, ki Je tudi precej unpomogel k gašenju. Vendar se Je pa po-nvovalnim ljudem še le proti jutru posre-J°žar popolnoma udušiti. Ogromna se danes še ne da preračunati, kajti čenih je okrog 25 poslopij. Pogorele! so bili Pa zavarovani deloma za majhne vso- te, deloma pa celo nič. V nedeljo popoldne Prišla na pogorišče tudi NJ. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica. Kralj Je ta-koj naročil, da se mu naj sestavi seznam Pogorelcev. Obljubil je tudi svojo pomoč. . 'Vlak povzročil požar. V nedeljo popoldne je padla iskra iz železniške lokomo-pVe v kozolec posestnika in gostilničarja J^eta Dremlja na Laverci. Naenkrat Je » .s kozolec objel ogenj, ki je bliskoma pre-icn Sospodarsko poslopje imenovanega Je* t ln se P°tem razSiril še na hišo os* t BremelJ. Obema posestnikoma Je kenj vse upepelil. Uničeni so vsi gospodar-7 * Predmeti, slama, seno, obleka in perilo, uf- 0 tuNičesar!« »Stopimo urno,« je dejal oče Plantait, kakor hitro se je .vrnil detektiv s svojim kovčegom iz gostilne. »Rad bi se gredoč oglasil pri ubogem županu, da vidim, kako je ž njim.« Vsa trojica je pospešila korak; in stari sodnik je nadaljeval, otepaje se temnih slutenj: »Ako bi se zgodilo pri Courtoisovih kaj resnega, bi rne gotovo že obvestili. Laurence je nemara samo pisala, da je kaj obolela. Gospa Courtoisova, najblažja duša, kar jih premore svet, se razburja za prazen nič; najbrže je hotela nemudoma poslati soproga po hčerko, da bi jo pripeljal domov. Z eno besedo, biti mora kako nesporazumljenje.« A ne. Bila je prava pravcata katastrofa. Pred vrtno mrežo županove hiše je stalo do petnajst trških žensk. Sredi te gruče je govorančil Baptist in mahal z rokami. Ko so zagledale mirovnega sodnika, so se babnice razletele nalik jati preplašenih kavk. Baptistu ni bilo nenadejano pojavljenje očeta Plantata nič kaj pogodu, ker ga je sredi govorniškega razmaha oropalo poslušalk. Toda previdno je skril svojo nevoljo za vsakdanjim uslužnim smehljajem. »Oh, gospod sodnik,« je vzkliknil, ko se je oče Plantat približal na tri korake, »oh, kakšna istorijal Baš sem hotel teči po vas...« »Tvoj gospod me kliče?« »Človek ne bi verjel,« je nadaljeval Baptist. »Ko sva nocoj odhajala Iz Valfeuilluja, se je gospod nenadoma spustil v tek. Brisal jo je tako, da sem ga jedva dohajal. Nu, in tako dospeva domov. Gospod plane kakor vihra v salon, ker so sedeli gospa in ihteli kakor Magdalena. Zasopel je bil tako, da je jedva govoril. Oči so mu kar štrlele iz jam. ,Kaj pa je?’ Kaj pa je?’ je ponavljal venomer. Gospa, ki tudi niso mogli govoriti, so mu molče pomolili pismo gospodične Laurence, ki so ga držali v rokah.« Vsi trije Baptistovi poslušalci so koprneli od nestrpnosti; malopridnež pa, dasi je videl to, je kvasil in čenčal brez konca in kraja. »Nu,« je povzel, »In gospod vzame pismo in stopi ž njim k oknu, da bi laglje čital. Preletel je pisanje, kakor bi trenil. ,Ohl’ je vzkriknil s hripavim glasom. Nato je jel mahati z rokami kakor pes, kadar plava, in nazadnje se je dvakrat za-vrtil okoli sebe ter padel, čoi! kakor meh, z obrazom naprej. Bilo je pri kraju.« »Mrtev je!« so vzkliknili vsi trije z enim glasom. »O ne, gospoda,« je odgovoril Baptist z ljubeznivim nasmeškom, »saj boste slišali.« Gospod Lecoq je res potrpežljiv, a ne tako, kakor bi si kdo mislil. Razjarjen po tem zavlačevanju je postavil svoj kov-čeg na tla, zgrabil Baptista z levico za komolec in švistnil z zlatoglavo trstiko, ki jo večno prenaša v desnici. »Prijatelj,« mu je velel, »resno ti svetujem, da se podvizaš ...« Samo to, nič drugega. Toda sluga se je strašno zbal plavolasega možička, ki je govoril s tako ostrim glasom in ga je stiskal trje od železnih klešč. Zato je povzel z veliko naglico, upiraje pogled nepremično v trstiko gospoda Lecoqa: »Gospodu je bilo slabo. To se ve, da je nastala po vsej hiši največja zmešnjava; samo jaz nisem izgubil glave. Misel, da je potreba zdravnika, me je prešinila v prvem hipu in brž sem stekel ponj — po gospoua doktorja, ki sem vedel, da je v gradu, ali po tukajšnjega zdravnika, magari po lekarnarja, samo da bi brž kdo prišel. Hvala Bogu, že na vogalu ulice sre^ čam ,padarja’ Robeloto. — ,Ti, slišiš,’ mu pravim, ,stopi z me-! noj.’ — On gre z menoj, odrine vse druge, ki so stregli gospo-* du, ter mu pušča na obeh rokah. Kmalu potem je jel gospod dihati; nato je odprl oči in nazadnje se mu je vrnila tudi be-. seda. Zdaj je povsem pri zavesti; v salonu leži na kanapeju ter joče, da bi se kamen usmilil. Rekel mi je, da želi govoriti z mirovnim sodnikom, in jaz, seveda, sem nemudoma * »A gospodična... Laurence?...« je vprašal oče Plantat s solznim glasom. Baptist se je postavil v tragično pozo. »Joj, gospoda,« nikarite me ne vprašujte... zjokal bi se človek!« Mirovni sodnik in zdravnik ga nista delj poslušala, marveč sta urno krenila v hišo. Gospod Lecoq jima je sledil. Svoj kovčeg je izročil Bap-! tlstu z naročilom: »Nesi tole k mirovnemu sodniku!« — in sobar ga je ubogal z naglico, kakršne gospod Courtois gotovo ne bi bil prisodil njegovim lenim nogam. Ako se je naselila v kaki hiši nesreča, se zdi že prag za«, znamovan ž njenim usodnim pečatom ... Ko sta stopala zdravnik in oče Plantat po dvorišču, se jima je videlo, kakor bi bila dobila ta hiša, še snoči tako go-> stoljubna, vesela in živa, namah turoben obraz. V vrhnjem nadstropju so se premikale luči iz sobe v sobo. Vse, kar je bilo ženskega, se je trudilo okrog Courtoisove naj* mlajše hčerke Lucile, ki je imela strahovit živčni napad. V veži je sedelo petnajstletno dekletce, ki je služilo go* spodični Laurenci za spletično. Ubožica si je zagrinjala glavo s predpasnikom, kakor je na kmetih navada v trenutkih obupa* ter plakala, da se je trgalo človeku srce. V kotu je nepremično stalo nekaj preplašenih poslov, ki niso vedeli kaj početi v tej zmešnjavi. Vrata v salon so bila nastežaj odprta. V širokem naslanjaču ob kaminu je bolj ležala nego sedela gospa Courtoisova, Zadaj pri oknih, ki so držala na vrt, je ležal gospod Courtois na kanapeju. V trenutku, ko je viselo njegovo življenje na vrezu z lan* ceto, so mu odtrgali srajčna rokava, da bi napravili hitreje. Platneni povoji, kakršne rabijo po puščanju, so mu ovijali gole lehti. Pri vratih je stal majhen človek, oblečen tako, kakor se nosijo imovitejši rokodelci pariške okolice; huda zadrega se mu je poznala na obrazu. Bil je »padar« Robelot, ki so ga pri* držali, boječ se kdove kakšne nove nesreče. Prihod očeta Plantata je vzdramil gospoda Courtoisa \z mrkle osuplost", v katero se je dotlej pogrezal. Vstal je in bolj omahnil nego planil v naročje mirovnega sodnika. »Oh, prijatelj, kako sem nesrečen!« je vzkliknil s pretresi ljivim glasom. »Kako sem nesrečen!« (Dalje prih.) MALI OGLASI m PRODAJA: dvonadstropna hiša V Šiški. Poizve se pri Anton Valjavec, gostilničar, £p. Šiška 87. Istotam se •prejme tudi natakarica. 121 ORAJŠČINA, veleposestvo x žago. Cena 8,000.000 K. Velik vinogradnik, 84 jo-hov; travnik 24 Jobov; 20 Johov njive; 25 Johov vinograda; 7 Jobov gozda; 8 johov sad- nega vrta; 2 vili s pohištvom, v bližini žel. postaje. Cena K 12,000.000. Grajšiinsko posestvo, v bližini mesta, z vsemi g6-spodarskimi poslopji, za 100 glav živine, zelo prikladno za Industrijsko podjetje. Cena 260.000 Din. Vila v krasni okolici v bližini Maribora, z gospodarskimi poslopji, 4 Johe polja. Šola in zdravnik v vasi. Cena 120.000 Din. Gostilna z brezkonkurenč-no špecerijsko trovino z vnosnim posestvom na eni veliki železniški postaji. Hotel v velikem letovišču, 35 sob s pohištvom. Cena 1,000.000 K. Velika hiša z veliko kletjo v bližini žel. postaje, zelo ceno! Znamko za odgovor! — Realitetna pisarna »Ra-pid«, Maribor, Gosposvetska cesta 28. 120 POSESTVO, 14 oralov obsegajoče, z gostilno, trgovino, mesarijo in mostno vago, celim inventarjem 600.000.— Din. VINOTOČ z 5 oralov krasnega zemljišča, 2 hiši in gospodarsko poslopje, 300.000.— Din. GRAJŠČINICA z 21 oralov zemljišča in lepim Inventarjem 800000.— Din. INDUSTRIJSKO POSLOPJE v sredini Maribora, velikanske stavbe in prostor 500.000.— Din. VILA, takoj prosto stanovanje, posestva, hiše, gostilno, dobro ldočo — pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 104 10 MRAMORNATIH plošč, 3 igralne mize, 6 železnih stojal za obleke po ugodni ceni. Vprašati: Kongresni trg 3/11. desno.______118 HIŠA Z GOSTILNO in vsa oprava, zraven nekaj posestva. Cena 300.000 din. 115 12 STAVBENIH PARCEL v velikosti po 300—500 m* v Zg. Šiški. Dopisi pod šifro »K 120:—« na anončno dru- žbo Aloma Comp., Ljub-jana, Kongresni trg 3. 89 UGODEN NAKUP. Proda se 50 delnic Trg. delniške družbe. Poizve se pri F. Pfeifer, Ljudska posojilnica. 1075 KUPI: PES *Foxterrier*. le čistokrvne pasme in ne nad dva meseca star. Naslov pove uprava lista.________________127 OP RA V A za spalno in jedilno sobo, dobro ohranjena, skoro nova. se kupi. Reflektira se samo na prvovrstno najfinejšo Izdelavo in les. Ponudbe pod šifro: »Oprava 50« na upravni-štvo tega lista. 123 SIU£B£: IŠČEM kompanjona s trgovsko koncesijo, s kapitalom od 25.000 do 50.000 kron za trgovino z mešanim blagom In deželnimi pridelki. Prilika ugodna. Naslov v upravi lista. 126 KORESPONDENT, Izvcž-bana, zanesljiva ter samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Istotam se sprejme tudi pisarniški praktikant. Ponudbe pod »Korespondenca 350« na upravDištvo tega Usta. 125 KONTORISTINJA, samostojna slovenska in nemška korespondentinja, izurjena strojepiska in stenografinja se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinje slov. trgov. šole. Ponudbe pod »Samostojna pisarniška moč 200« na uprawnl-štvo tega lista. 124 UČENEC za brivsko obrt se sprejme. Hrana, perilo in stanovanje v hiši. Poizve se Josip Bakar, brivec. Hrastnik. 106 SPREJMEM takoj 1 trgovskega ^pomočnika in prodajalko v veletrgovino želez- nine Peter Majdič, »Merkur«, Kranj. ' -412 RAZNO s ŽELIM prevzeti vodstvo kake pekarne, ker sem l« več let vodja te obrti. Na* slov v upravi tega Usta. _________________ FRANCOSKE toalete in ko- stume po najnovejših mod#* lih izvršuje v najhitreJJstn času specijalni modni satb{t za dame S. Potočnik, So-lenburgova ulica 6/1. 1W DVA LEPA LOKALA , m oddasta v teku trth mesecev. Naslov v upravi lista. 123 P. n. gospodinj«, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah materijal pred* vojni, cene najnlije edino te pri Josip PetelincD Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Pouk v vezenju brezplačen T Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse sistem« Šivalnih Strojev in koles. — Potrebščine za llvllle. krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ičetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In malo! Najnlžle cenel Točna postrežba I Izjava. Ker nama g. Ivana Klam-fer predbaciva, da spravljava njene otroke od hiše In da mora zaradi naju prodati svojo hišo, jo smatrava za laž-njivko toliko časa dokler ne doprinese dokaza resnice pri sodišču. P. n. Umek. RUSKI EAU DE COLOGNE. Že 8 let niste dobili tako fino dišeče kolonjske vode. Cena srednje steki.....................K 120— „ velike steki................. Milo: Rus. Eau de Cologne Savon. Krema za lice: Ruska Eau de Co-logne Cream, za osebe katere imajo mastno lice (teint) cena .... Gospodje naj rabijo to kremo pri brijanju. URMHFUim, Ljubljana, Mestni trg 11. 260 — 50- 60— ir mii Na prodaj imam več tisoč vrčkov 0*5 1 in kozarcev 0’3 1 za pivo kakor tudi več popolnoma dobrih, ovi-njenih vinskih sodov 200 — 400 1 z novim cementiranjem. M. Dolničar restavrater na slav. kolodv. v Ljubljani. vse sokolske potrebščine za člane, članice, naraščaj I deco po predpisa JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA Ima v zalogi DRAGO SCHWAB (preje Schwab & Bizjak) LJUBLJANA. Pod Narodno kavarno. Dvom! trs 3. Slavnostni kroji po meri se Izdelujejo v najkrajšem času v lastnem salonu; na željo se razpoš 4ajo posamezni deli in sokolsko sukno r,.: ----------- prOtl POVZetjU. '"T . 11 1 rrs Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka S. S E. SRSBERME Ljubljana, Rastni trg Stn. 10. satersti m tan v nk liani tom IRcich Ljubljana. Sprejemališče: Šelenbursova ul. štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. &UT O Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- tenah nudi 3uso*Auto d. z o. z. v Ljubljani. jiimuHiiiiiuiiiiiiiiill Graški semeni 1922 od 26. avgusta do 3. septembra Posebna razstava gospodarskih strojev, orodja In vseh potrebščin za kmetijstvo H Glavno zastopstvo: GRAZ, Burggasse Nr. 13. a® Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno 1. 1896. Mii & Co. POSTOJNA, Centrala:, Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Amoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Specijelna odprema živil in zaklane živine v katerikoli kraj. M irr“ 'liiiiniTiiiiiiTiBi II Obrestuje vloge po najvišji obrestni s IJ 1 Delniška glavnica: K 30,000.000-— ^ Rezerva: K 5,000.000*—. i M men. S Izvršuje vse bančne posle zelo K. ugodno. ^ Centrala! V lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. B Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. N Ekspozitura: Vrhnika. ec A Razširjajte povsod „M05LilVI30“! inuniniiiuiiiniiiiiiniiiuiiiiininniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiHiHiuiiuBuuniiuumiiHiiuiniuuuiuiiuiiniiifflpB* Veletrgovina z vinom o Mariboru sprejme dobro izvežbanega POTNIKA nastop takoj. —Prošnje, opremljene z dokazili v sposobnosti in zahtevkom plače je nasloviti na upravo ^Jugoslavije" pod ^Sposoben potnik". «#©€>©»©©•©••©««•••••••••••* .Glavni ia odgovorni urednik Aorko fakin. Izdaja »Jugosiov, uosinske & d.«, Tiska »Zvezna tiskarna« sc Uubliani.