I ' Nijr^'ji tleventki dnevnik v Združenih drurah
Velja xa vae Wto • • • $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inoxenutTo celo leto	$7.00
T£LJVON: C O RTLANDT 2876.
NARODA
" Listislovenskihidelavcev vAmerikL*
Entered as Second Claa« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879
The largest Slovenian Daily nT 1 the United States.
btoed every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers.	In
TELEFONCORTLANDT 2876.
NO. 300. — ŠTEV. 300.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 22. 1923. — SOBOTA, 2 2. DECEMBRA, 1923
VOLUME XXXI — LETNIK XXXI.
PAPEŽ IMENOVAL DVA NOVA KARDINALA
V tajnem konsistoriju je imenoval papei Pij XI. dva nova kardinala, — seveda Italijana. — Rekel je, da se ni položaj izboljšal.
ZAKONSKA VETTER STA KRIVA UMORA
VELIKI POTRESI V CENTRAL NI AMERIKI.
Rim, Italija, 21. decembra. — Papež Pij XI. je danes v tajnem konffttttoriju imenoval dva nova italijanska kardinala. Ta dva sta Erarut Lucido, papeiki avditor in Mjfr. Aurello Galli, generalni ravnatelj vatikanskega muzeja.
V svojem nagovoru je rekel papež, da ne mirovne razmere v Evropi niso izboljšale izza njegovega zadnjfga konsistorija. Omenil je tudi obitk špaiuskegn kralja in kraljice ter objavil, da h«* bliža irsko vprašanje koneeni rešitvi.
Pape/ je pričel svoj nagovor z omenitvijo grdega zločina, namreč zavratiiega umora kardinala Romero, nadškofa v Sar&gosi.
Papež je rekel nadalje, da je pismo, katero je naslovil na kardinala Gawp&rrija glede odpomo-proti ne>zno«inim razmeram v centralni Evroipi, dobro učinkovalo, da pa je treba še dosti storiti vspričo neprestane trpkosti in večnega antagonizma.
Sila ra.Nte vsepovsod, posebno vspričo bližajoče se zime.
Kardinal Crasparri se jo obrnil na nuncije akreditiranih držav, ki imajo izobilico žita in papež je rekel, da upa, da bo imel njegov poziv dobre posledice.
Ko so dospeli člani svetega kolegija v Vatikan, jih je čakala vatikanska Švicarska straža v gala uniformi in kardinali so se napotili naravnost v konsistorijaln« dvorana, da čakajo na prihod papeža.
Kar«!;nal Vanutelli, čestrtljivi starosta svetega kolergija, je pozdravil zbrane brate. Navzoči so bili tudi drugi vatikanski uradniki in dvorana je nudila pester prizor.
Naenkrat pa so se fwlprla velika vrata in iz daljave je bilo čuti P«*je. ki je prihajalo vedno bližje, dokler he ni*o prikazali belo ble-čeni i>evci sikatinskega zbora ter se postavili krog prestola, ki je bil zgrajen na enem koncu dvorane.
Po osemnajst ur trajajočem ras-! previjanju so proglasili porotniki svoj pravorek. — Žena je postala histerična ter kričala: | Vi veste, da nisva hotela tega storiti.
STRAŠEN POTRES V ZAPADNI MEHIKI
Potres je porušil tri mesta v So nori, Mehika. — Številni smrtni slučaji v Granados, Huasabss in Opato-
DoufUs, Arizona. 21. decembra. Kraji Granados, Haa&abas in Opu-to, ki se nahajajo v Sierra Madr« pogorju v Socori, Mehika in ki štejejo skupaj nekako 5000 prebi-v alee v, so bili porlušeni v sredo zvečer od potresa. Vest o nesreči je prinesel neJci kurir, ki je prišel pozno včeraj zvečer v Nae o žari, ielemiako kriiiiee, ki leži ne. kako pet in sedemdeset milj južno od mednarodne meje.
Kurir je jahal od srede ponoči zvečer preko gora, Id leže na razdaljo štiridesetih mij med tremi meAti ter Železnico. Ko je dospel ven izmučen, je pričel pripovedovati nedosledno povest, kako so se pričele podirati hiše iz posušene ilovic nad glavami prebivalcev.
— Doeti, dosti mrtvih, — je rekel, ko so ga vprašali, če se jih je kaj ponesrečilo.
Njegov poziv, naj se po&lje živila, šotore m odeje za ljudi, ki nimajo strehe, je bil sporočen predsedniku Durazo v Agua Pri-ta, preko meje iz Douglas, Ari-
BOOZ,
Oblasti so izjavile, da bodo poslale potrebne stvari z železnico do Nacozarin od tam naprej s pošto do prizadetih krajev.
Erne.st in Marija Vetter sta bila spoznana krrvim uboja po prvem redu v petek zjutraj. Porota je izrekla svoj pravorek v sodišču sednika Humphreys v Long Island City. Porota je priporočila sodniku milost pri obsodbi moža in že-ne, ki sta bila obdoliena umora Alonza Storev, prejšnjega ljubimca žene.
Mrs. Vetter je pričela kričati, ko je čula iz ust načelnika porote pravorek ter postala histerična-
— Vi veste, da nisva hotela tega storiti. Zakaj mi niso hoteli vrjeti, — je ponovila ihte, ko jo je poljubil njen mož na lice ter s jo skušal potolažiti. Neki pomožni maršal je odvedel nato dvojico iz sodne dvorane.
Porota je dobila celi slučaj v roke ob poldveh v četerek popoldne. Po treh urah brezuspešnega argumentiranpa so odšli porotniki na večerjo. Ob poldevetih so se zopet pričeli posvetovati in ob poJenajstih so prišli v dvorano s prošnjo, naj jim sodnik še enkrat prečita obtožbo.
Zopetno prečitanje obtožbe je trajalo eno uro in petnajst minut. Malo po dvanajsti uri je sodnik odredil, naj se zapre poroto ter izjavil, da bo zopet v sodišču ob desetih zjutraj, da sprejme pravorek, če bo do takrat dosežen.
Oba obtožena so privedli ob pol-enjasrtih v dvorano, ker se je domnevalo. da so se zedinili porotniki glede pravoreka. Ko pa se je naznanilo, da t« ni res, so ju odvedli zop«»t nazaj v urad šerifa, eno nadstropje višje.
Tam sta bila oba obtožena ob-j dana <*1 prijateljev in sorodnikov. Ne prvi ne drugi ni kazal nobenega znaka nervoznosti in oči vidno sta dobila nm-ega pojruma. ker se |»or<>t« ni zedinila. Pozneje, ko so poroto zaprli za noč ter so oba o*lvedli nazaj v celici, sta pokazala veliko razočaranje.
V svoji obtožbi je rekel sodnik Humphreys popotnikom, da lahko spoznajo obtožena nekrivim nI ipa krivim umora po prvem ali drugem redu ali uboj«* po prvem ali drugem redu. Rekel jim .ie tudi. naj ne upoštevajo omedlevic Mrs. Vetter in njenega očeta.
Ueprav je okrajni pravdnik dvomil o resničnosti zakona obeh obtoženih, je rekel sodnik porotnikom. naj smatrata oba za moža in ženo.	•
Zagovornik obeh obtoženih je naslikal Storeva kot "kačo". Bil je izgnan iz Georgije ter je živel v umazani sobi nekje na iztočni cesti, brez zvez in znancev, dokler se ni spon al z očetom obtožene.	■ 1
Nadalje rekel zagovornik, da niftta zakonska Vetter nikdar na-meravala umoriti Storeva. Če bi t»i resnično želela njegovo smrt. bi se po&lužila revolverja.
Okrajni pravdnik Wallace pa je opisal dejanje kot "premišljen umor od pričetka pa do konca". Povedal je, kako sta se Mre. Vetter m Storey sestala v G lend al a na večer umora ter rekel, da bi ne šel Storey nikdar v stanovanje Vetterjevih, če bi se preje ne prepričal, oe je Vetter doma ali ne.
POINCARE BRANI L0P0VSK0 POLITIKO
Odločno je poudarjal, da bodo Francozi ostali toliko časa v Ruhru, dokler ne bo Nemčija zadostila vsem zahtevam. — Politike svari pred predčasnim optimizmom. Če bi si Francija ne zasigurala garancij, bi ne dobiia ničesar iz Porurja in Porenja.
Pred kratkim je opustošil velikanski potres ozemlje med Ecuadorom in Colombijo. Baje je tri
soč ljudi, mrtvih in 3~).000l>rez strehe. Zgornja slika nam predstavlja ecuadorsko pokrajino, spodaj pa vidite sklade lave v Eeuadorju. T udi Iz mehiške države Sou ore poročajo o močnih potresnih sunkih.	. 4
V MEHIKI BO KMALU ZAVLADAL MIR
Poveljniki vstašev se bodo v najkrajšem času začeli posvetovati k Obregonovimi zastopniki. — General Sanchež je že odpotoval. — Begunci in časnikarski poročevalci zatrjujejo, da se je vstaja generala Estrada povsem izjalovila. — Vstaši se nočejo boriti z zveznimi četami.
AGRARCINAPRDUJEJO V CENTRALNI EVROPI
Poljedelske ali agrarske stranke dobivajo v centralni Evropi in balkanskih deželah vedno večji upliv ter skušajo izvesti reforme
Pariz, Francija, 21. decembra. — Včeraj se je imela v francoski poslanski zbornici ostra debata glede okupacije Rubra. Poincarejevi nasprotniki so očitali vladi, da je I sla predaleč ter da bo zabredla v zanjke, iz katerih .ji ne . bo več izhoda.
Danes je pa na te napade odgovoril francoski ministrski predsednik Poincare. V svojem govoru je odločno branil vladno politiko napram Por ur ju in Pore n .ju.
S številkami je dokazal, da sta dobili Francija in legija izza 11. januarja pet milijonov ton premoga in koksa.
Ve bi si francoska vlada ne zasigurala nobenih garancij, bi še do danes ničesar ne dobila.
Za leto 1924 je zajamčeno vladi 27 odstotkov vs.- po-nirske produkcije. Prihodnje leto bosta dobili Angli ja in Belgija iz Porurja in Porenske nad 26,000,000 toi/premo-Ka-
Nadalje je ministrski predsednik odločno poudaril, «la francoska vlada ne bo prej odpoklicala vojaštva, dokler ne plačajo Nemci zadnjega centa. Po njegovem mnenju je okupacija nemškega ozemlja izborilo sredstvo. Edino-le na ta način se lahko dokaže trmoglavim Nemcem da morajo plačati.
(• Glede reparacijske komisije, ki naj bi preiskala finančno stanje Nemčije, je rekel, da ji želi dosti uspeha jPosebno je opozarjal na važnost, da bi bile pri tej priliki I tudi Združene države oficijelno zastopane.
Sedaj, ko je končan pasivni odpor, je odpravljena zadnja ovira direktnih pogajanj z Nemčijo.
Značilne so njegove besede glede okupacije.
4'Okupacija je pokazala Nemčiji, da se ne šalimo da smo možje dejanja, ne pa besed. Nemčijo žeja po maščevanju, uvideva pa bolj in bolj, brezkoristnost osvetežel j-- iiosti. Mi smo še vedno skrajno hladnokrvni. Vsako n'.-se dejanje nosi pečat hladnokrvnosti. Ko bo Nemči ja priznala vse svoje zmote, nam bo prijazno sodelovanje'v Po-rurju zajamčeno.
' Duesseldorff, Nemčija, 21. decembra. — Včeraj *e ie vršilo v Porenju in Porurju splošno glasovanje glede delovnih ur. Za deset urni delovnik je bilo oddanih 900 glasov; za osemumi delovnik pa samo 539 glasov
P0L0M KANU V ST. LOMU
St. Lotus, Mo., 21. decembra. — Tukaj je skrahirala Chipewa ban. ka. Primanjkljaj znaša pol miit-jina dolarjev. _ __ ^
PARNIK "LEVIATHAN' OBTIČAL V BLATU.
JE
t__Praga, Čehoslovaška. 21. doc.
■»t-.	ir 1*1 oi j i	i ------povprečnega prebivalca cen-
Vera Cruz, Mehika, 21. decembra. — ^ tis, ki ie pre- . ol ^ . \ „ , , ,
, , . , -T-iii	- j -, i -r-r	• i tralne Evrope ter balkanskih dr-
vladoval ze ve<- dni, da bodo namreč vstasi de la Iiuerte m žav je svef razcie]jen v tri konti-Sancheza uravnali svoje spore s pristaši Obregona, je bil nente: Evropo. Anglijo, in Ame. danes še bolj ojačen vsled časnikarskih poročil, da sta od- riko.
šla general Sanchez in senator Capmanv v Esperanza, daj Vsled svoje politike pa sta se se posvetujeta z vstaškimi voditelji Puebla in Oaxaca gle- Anglija in Amerika polagoma od-de končanja vojevanju.	x	j tuJm ter zavzeli v mislih central-
Soglasno s temi poročili je spremljal senator Capmanv EvrT° obliko pf^ebne^a generala Sancheza, kot zastopnik de la Huerte, ki je z ge CZT u l—" Centralna
,	,	- i i 1 .	_ . J ^ ropa je ela^tieen izraz, \-sai v ko-
neraloni vred zapocel kampanjo proti sedanjemu režimu likw pri<le vpoštev v tera člailku
v melnskem glavnem mestu.	| Poljska je vsled tega vkljuee-
Konferenca v Esperanzi je bila mogoče sklicana v zve- na povsem slučajno in Madžarsko
zi z brzojavnimi pogajanji, ki so se vršila že več dni med in Avstrijo se sploh izključuje-
voditelji nasprotujočih si strank.	| L<kta 1S90 ie bi,° -^orjeno jedro
V pričetku tedna je bilo objavljeno poročilo, da so se'	farmerskega ele-
£ i l-i	-i-i i	- - — .	, menta v Pragi. Danes pa ie en
^stesi lil federalci dogovorili glede premirja v Rmconada, miljoil čehoslova^kih glanov Med-
nedalec od ban Marcosa, vendar pa ni bilo ničesar objav-' ar(Klne	zveze- 400
ljenega glede uspeha tozadevnih pogajanj.	j tisoč bolgarskih članov, 400,000
Mexico City, Mehika, 21. decembra. — Vstaja gene- P^j&ih in 200,000 jugoslovanskih.
rala Estrade v državi Jalisco je obsojena na iz jalovi jen je' Knr ^ ti(V Rusov je 'L Eme'
in sicer radi brezbrižnosti prebivalcev prizadete pokraji-
ne, malega število prostovoljcev, pomanjkanja denarja "LizlluVo7 ST
ter nezadosane dobave petroleja za vojaške vlake. Skoroj To Po4je<ielsko unijo se pogo-
gotovo je, da Se bo veliko števUo čet Estrade Uprlo, ko bo-'sto zamenjava s takozvano Zele-
bo vojaki izvedeli, da jih hoče njih j^oveljnik poslati v boj no internaeijonalo, ki je german-
proti premočnim federalnim četam. To vest so prinesli skega iz\ora. čeprav je njen glav.
prvi begunci in časnikarji, ki so dospeli v mehiško glavno'1^ stan v Pragi. Ta organizacija
mesto iz Guadalajare.	j združuje bolj izrazito farmerske
Tt.i ij.	,	, ,	interese v Nemčiji, na Holand-
\se slla\s katero ^zpolaga general Estrada, ne šte-'skem ter v škamlinavskih deže_
je niti dva tisoč oboroženih in opremljenih ljudi. To j<* lah.
izjavil Blanco Frombona, eden beguncev, ki je rekel, da' Ta organizacija tekmuje v goto.
vojaštvo večinoma ne ve za načrte svojega poveljnika in,ve® ozIru s P^edeUfco unijo ter u u j	. , . IvrHJ veliko reklamo. George
aa se do orez avoma uprlo, ko jih bo hotel povesti v boj. Kie^ier. izvrševalni tajnik Polje-
Pristaši Estrade niso mogli zbrati zadostnega kampanj- delske unije, je rekel poročevalskega sklada. Amerikanci in drugi inozemski trgovci no- cn- da se	internacijonala
če jo prispevati, češ, da se boje zaplesti v notranje mehiške ne bri?a	pf. ^
. ,	°	,vzema v Poljedelski umu odlično
strankarske spore.
Predsednik Obregon je prekinil rekrutacije po repub- _______-- _ ____________r _
liki z izjavo, da ima administracija na razpolago zadostno snrdei° ob različnih časih, da ra*-
8ile, da vzdrži red ter zaduši vstaška gibanja v Vera Cnizr	°
. ^	v	njo neke vrste najvišji mednarod-
Salisco in Oaxaca.
Včeraj je v newyorskem pristanišču, pri Robbins Reef za vozil največji parnik na svetu Leviathan", v blato. Šele po šestih urah vztrajnega dela se je vlačil-nim čolnim posrečilo spraviti parnik v globjo vodo.
ČIČERINOVA IZJAVA.
Moskva, Rusija, 21. decembra. Ruski zunanji minister Cičerin je danes izjavil, da ni bila ruska sovjetska vlada nikdar v zvezi z
ameriško delavsko stranko ter da •so vsa tozadevna zatrdila amerir-škega tajnika Hughesa neutemeljena.
KOLEDAR
za leto 1924 ^ STANE SAMO 40c ^tl
Naročite ga takoj, da ne boste bre* njega
"G LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
vzema v Poljedelski uniji odlično
mesto
Voditelji poljedelskih stranic se
ni komitej.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
ie potom naš« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
RazpoSllja na zadnje poŠte In izplačuje "PoStnl 5rkovni zavod" ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu aH drugod kjer Je pač za bitro Izplačilo najugodneje.
1000 DSn.........$12.40
2000 Din.........$24.60
5000 Din.........$61.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot en tlaoS dinarjwv raCunlmo posebej po 1S cant o v za poitnino in druga atroike.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na zadnje poŠte in Izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji ln Zadru.
200 lir........ $ 9.90
300 Kr........ $14.55
600 lir........ $23-75
1000 lir ........ $46.50
Prt nakazilih, ki znatajo manj kot 200 Ur raCunlm« posebej po 15 centov
za poitnino in druga atroike.
Za pofiiljatre, ki prisesajo znesek pet tisoč dinarjev sli po dva tiso« lir
dovoljujemo po mogočnosti 6e posebni popust. Vrednost dinarjem ln Uram sedaj nI stalna, menja ms večkrat ln nepričakovano: Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Clede izplačil v amerlfikih dolarjih glejte poseben nftag v tem Uato.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order aH pa New Tort Bank Draft.	~	cFgtroa
FRANK SAKSER STATE BANK
0 Oortlandt Street tai cortiandt 4«sr	New York, N. Y.
Glavno zastopništvo Jadranske n*^

hA

■.	..-• r.w: IS.

i
X]
GLAS NARODA, 22/ DEC 1923
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
FRANK lAKUR, Pr««16«s*
Owned and Published by
Slovciiic Publishing Company
(A Corporation)
LOUIS 8ENEDIK, Trsasurs
Plaea of ItMln«« of the Corporation and Addresses of Above Officers: m Cortlandt treat. Borough of Manhattan. New York Ctty. N. Y.
'GLAS NARODA'
(Voice of the People)
Iseued Kvery Day Except Sunday and Holidays.
Za ceio
lete velja liat za Ameriko [ Za	New York za lelo Jet®....................$7.0
In Canada t............... te.00 Za	pol leta .................................«3 5
.......................m S3.00 Za	inozemstvo za celo leto ....m	(7.0
...................... §1.50 Za	pol leta ..............--..................S3.5
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
^Glae Nerods" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov.
prlobCujeJo.
D op tal brez podpisa In oabenoatl se ne priobCuJeJo. Denar naj k« blagovoli po-llljatl po Money Order. Pri rprfmembl kraja naročnikov. prosimo, da se nam tudi prejftnjo bil vali Rf« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"O L A 8 NARODA" Cortlandt Street. Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
REGISTRACIJA INOZEMCEV
Slovenskih piknikov je bilo to poletje v New Yorku in Brooklv-nu mnogo in v kolikor mi je čas dopuščal, sem jih par izmed njih tudi jaz posetil. Na nekaterih bilo prav prijetno- Prostori za iste so mi najbolj ugajali v Smiths-wood Parku, pri Revnem Lazarju ali v gozdičku poleg istega. Ču-dim pa se, kako to, da slovenska društva tako mnogokrat izberejo za svoje prireditve takoimenovan-Emerald Park, kar sploh noben park ni. pač pa ograjeno dvoriS-ee s par drevesi med salonom in malo plesno dvorano.
Xa piknikih v Smiths wood parku je pa včasih tudi kri tekla. — Seveda, ne mislite, da morda človeška. ampak samo od kakega junčka ali prašička, ki se je na ražnju pekel. Vendar pa je bila enkrat ob neki taki priliki tudi neka oseba v nevarnosti-, da jo na ražnju spečejo, in sicer sam — Peter Zgaga. Najbrž zato. ker včasih kateremu v svoji koloni nekolika v špasih resnice pove. Možakar, ki je predstavljal v belem pred-
Te diii se je sestal delavski tajnik Davis z uredniki P^u kuharja in traperja koranih tujejezienib listov ter jim povedal kaj misli o novi j ^T.ma'k ^Tem'oJnelu ^^ priseljeniški zakonodaji.
jeter. To mora biti potemtakem še veliko globlje. Godba je igrala, mladina je plesala, v ozadju se je pa pilo. Ako bi sporočil v stari kraj. da se je vse to godilo v cerkveni dvorani, saj bi komaj verjeli.
Pri drugi igri ''Če sta dva" sem bil pa že pol ure pred začetkom na svojem mestu. Ko pa sem celo igro videl, mi je bilo žal. da nisem prišel pol ure po zaključku ' iste. Povedal sem po igri svoje od- i krito mnenje nekemu prijatelju - j igralcu omenjene igre, in ker se je on sam strinjal z menoj, je do-
Peter Zgaga
26. januarja bo Slavčeva ma-škarada v New Yorku.
Topot ne bo več v Srbskem Domu, pač pa v lepi češki dvorani na 72. uliei, ki je Slovencem že splošno znana.
Prostora bo torej dovolj.
Kdor se bo hotel kaj poti hem | pomeniti, bo lahko šel na galerija. Galerija v Sokolovni ima to , dobro lastnost, da zna molčati. Ce
SmjusixJtmttska
Ustanovljena L 1898
Stalni. ifc&unto
Inkorporirana 1. 19t>*
k premočnemu studen-čku pod skalco, kar je imelo za posledice, da je pričel krožiti o-krog ubogega Zgage ter vihteti dolgi kuhinjski nož in vilice, kakor Indijanci okrog svoje žrtve.
DavLs je premeten politik. Dosti je govoril, povedal le malo in skrbno prikrival svoj resnični namen. Kljub temu sc je ]>a iz njegovega govora izvedelo naslednje: vsak priseljenec oziroma inozemee se bo moral registrirati. Sedanje priseljevanje, ki temelji na podlagi! Vendar pa se je bojna ples mirnim kvot, bo k malo prenehalo. Zanaprej bodo priseljence iz-! Poto,n kon5a1' a Posledica istega
birali in odbirali.	'	j naJbrže bila> da se Je razfbl1 ta*
1 •__-i , v • 1	.	.. ..	. i krat obstoječ Slovenski klub.
JJavis prayi, da se bo vršila registracija v interesu pri- Qb ri]ožnosti sem imel t
seljenea. Izjavlja, da bodo novega priseljenca vknjižili' . 1 ^ 1 Pri 1 sfm ime u"
ji. ,	i	j	i v	i	di priliko ogledati si avtomobil
ter dali vsakemu številko, malo zastran lepšega, malo pa lzdeUia Adria Motor Car korpora. zastran boljše kontrole.	)>ije
Ne gre mu v glavo, kako bi mogel biti kdo vsledtega v Brooklvnu sem imel priliko razzaljen, ko se morajo vendar vsi državljeni, ce hočejo videti še neki drugi patentiran izvoliti, pred volitvami registrirati.	„m Slovencev, namreč čevlje za Glede podrobnosti je gospod Davis izredno slabo in- mor-ke ali ženske, katerih pete so formiran. j izdelane v olajšavo pri hoji tudi Ko so ga vprašali, če bo moral vsak priseljenec pusti- "na fedrih" Izdelek je v resni-ti odtise prstov, je odvrnil, da ne ve natančno. Istotako ei ze]o dober iznm- in hl bil še ne ve natančne vsebine predloge glede regulacije prišel je- bolj izpoTK)lnjen ter sPlošno v ra* vanja. Pravi, da se mora šele natančno informirati. bi' bi se,Ia^k°7sf
National Manufacturers Association" je pred krat- P J	~
i * i • -i v, , . ,	.	J	Ker pa se moda posebno pri zen-
kun objavila članek, iz katerega je vsekakor več razvidno sldh ^vljih vsak čas menja, lakot se pa zdi, da je znano delavskemu tajniku Davisu. ko da sedaj peta ženskega modne-\ dotičnem članku je rečeno, da bodo pustili v cleže- ira čevlja že ni večja od palca na ]o le toliko delavcev in delavk, kolikor jih potrebujejo in-'roki. žal to podjetje ni uspelo, dustrijalci in fannerji.	Tudi iger je bilo to leto v New
Jeklarskemu trusm ne bo prav posebno težko naba- Yorku precej uprizorjenih, in izviti si delavcev, kolikor jih bo potreboval.	med teh sem posetil tri v New
Vsaka večja korporacija bo lahko importirala delav-'Yorku in eno v Brookly™-ce. Seveda le izbrane in odbrane delavce.	Pevsko društvo Danica je pri-
Open shop bo postal pristna ameriška naprava, ki bo|redil° v Bron,kl-vnu "Ulica po<l posebno zaščito vlade Združenih držav.	15"? ^ftera je blla uPriy;orjena
"P,. K/^i'/.m'i.	-i -i .11	-	.	. izborno. Posebno dobro je igral v
ur f>l	! praznikih, takole sredi januarja, se bo v1ofri ^,jarske?a moj*ra Mr.
iinel odločilen boj za zasuznjenje m proti zasužnjenju no-ILlMtik. ki je dokazoval bogatemu vih priseljencev. Delavci IxkIo morali napeti vse sile, če bankirju, da je on bolj potreben b<«io hoteli zmagati,	, |ju<Utvu s popravilom čevljev.
I panja je pa le malo, kajti Samuel Gompers že sogla-j kak«»r bankir z njegovo banko, ša Z delavskim tajnikom Davisom.	(Zelo dober vtis je napravil tudi
-----mladi ženin, bankirjev sin, Mr.
_ . . .	,bi znala govoriti, bi bila udeležba
kazov dovolj. Za otlrom je bilo par .	.	. . . .
. ,	, .	(dne 26. januarja jako slaba,
cirkuških direktorjev z bici v n>	. . .	,
. , .	, „	.	Kot obetajo, bo maskar dovoii.
k ah m par glumacerv. Bilo je vse
skupaj v pravem pomenu besede
— cirkus.
Zadnjo, ki sem šekgledat, je bila igra "Dekle z biseri". Ta pa je bila v resnici vredna časa. — Nastopali so sigurni igralci v lepih opravah Rimljanov, s svitli-mi čeladami, nosili težke ščite in široke meče, poleg tega pa se je videlo gole roke in kolena močnih gorenjskih fantov. Na sedežih za seboj sem slišal med dekleti pritajene vzdihe in pripombe: — Oh kako fejst fantje! — Jaz pa sem le bolj motril brhke rdečelične Rimljanke, ki so imele po ramenih razpuščene lepe lase ter bile ogrnjene V rr^nobarvne tunike in bele halje.
Najlepše pri tej igri je igrala Mine a Zorman. in sicer glavno vlogo Mirjam- Nje otožno vedenje, mehki glas, ljubka postava in
Tudi takih brez mask — posebno proti jutru.
Najlepša maska bo dobila darilo. Pri tem bodo prišle v prvi vrsti noge vpoštev.
Med petjem naj ima downtown-ski Tone kozarček na špagi. da mu ne bo zaeingljal po kamnitih stopnjicah kot mu je lansko leto
pri nekem • koncertu.
* * *
Na Silvestrov večer bo lepa zabava v bivših Rauchovih prostorih na Irving Ave. in Star Street, Brooklyn.
* * *
Zabavo bo priredil Slovenski Kvartet. Kdor hoče res kaj lepega slišati, naj pride poslušat.
Po-tušek, Starila, Derganc in Muc.
Se kakšni lepši in boljši dvorani bi delali čast kot je bivša Rauchova. Toda ^Slovenci smo
uspehu. V zasluženo nagrado je prejela krasen šopek.
Njeno varuhinjo, navihano Ne-husto, je igrala M'ss Nežka Pavlic izborno, kot zna seveda le o^ na.
Mark, rimski stotnik, je bil Mr. Vinko Končan. Dasi menda nova moč na tem odru, je bil nad vse sposoben za to vlogo.
Kaleb. Markov tekmec v ljubezni za Mir jam. je bil Mr. S. Rode, ki je bil. kakor vedno, vsega priznanja vreden.
Jud-trgovec pa je bil v maski in vedenju tako popoln, da bi človek res kmalu verjel, da so ga za to pre<lstavo naročili naravnost •z Palestine. Če se ne motim, je i-mel tudi kriv nos.
njen sigurni nastop, vse to je pri-| skromni. Pod mernik vtikamo pomoglo v veliki meri k lepemn	namešto da bi jo na strop
obesili.
Ta izboren kartet bodo pa v kratkem slišali tudi ostali Slovenci po Ameriki.
Tisti, namreč, ki imajo gramofone in bodo kupili plošče, v katerih bo kvartet ovekovečil svoj glas.
Sedaj je pa dovolj teh. veselic. Že Zelene je v svojem dopisu dodobra obdelal veselično vprašanje.
(PRISPEVEK.) "Brez naslova".
Dični Molek — Kajtebriga Humorist bi rad postal: Riga in z ušesi miga, Kot siv buro s kraških skal.
Mož bi rad obraze rezal Iz družinskih si idej.
Dopis.
Kako Amerik
rem kraju ali kot pri vojakih tri aktivna leta. Seveda, najbolj se wmoti rkiTifc pri delu. in t<"tra je Vilo tudi letos ra sproti vedno do-Yolj_
Ker m z dopLaojn oglasim le enkrat na leto, upam. da mi g. urednik dovolite malo več prostora t IUta kot za navadni dopU.
V tukajšnjem kraju nas je še
Piškur. Govoril je primerno glasno in razločno. Čudil pa sem se Mws Malv Burgar v ulogi čevljarjev« hčerke, ki si je izbrala izmed tako zalih igralcev na odru tako kislega moža. Ostale igralke
Greenwich, Conn, j tak-.rekoč sosed doma na Vrhni-bitro m in* jo tri leta tu v. ki. Od tu pa moral "ronati",
drugače kot v sta-j v tretjo državo, ako sem hotel vi- ra so si ^ak že s svojo ljubkostjo deti prijatelja rz svojega rojstne* i °^ojile srca občinstva s svojim pa kraja.	j sigurnim nastopom, posebno pa
Na veliko soboto s<*in se torej' srca pri igri navzočih pečlar-pravil v New York. Tam sem '
pri svojih prijateljih prenočil, — drugo jirtro pa smo skupaj odšli v New Jersey.
Ipavčev Pavle tam se je izkazal v pravi sta rosi ovan.sk i gostoljubnosti. Vulgo Ipavcov pa tudi
v«*dno Slovencev samo pet, kot do- po pravici zasluži, ker prinesel ga
*«ttdaj, zato med nami ni posebnih Uovic. Nameravam pa malo opisa-
je gori iz "kjevdra" kar tri sorte, pred katerimi se lahko prav^
ti uti*e v tem letu med Slovenci ipavska rebula skrij Maima Za-v New Yorku in okolica.	laznik pa so spekli fine potice, da
Bilo je letos na velikonočni teden, ko dobim povabilo od Mr.
se je testo komaj med rozinami in medom opazilo. Sekali smo po-
Pavel Zalaznika iz New Jersey,	pohlne na vrtu tudi po stari na-da bi ga namreč po več kot d velet, vatli piruhe in pomaranče kot
nem bivanju tukaj že lahko ob-	včasih doma. Ker je njih sin Pavel
i*kal On je namreč moj ofji ro-	Jr tudi nadebuden pianist, nam
jak x Vrhnike. In da »o tu Yrhni-	je zaigral na klavir par poskočnih
£atije prava redkost, je dokaz, da	ter smo v dobrem razpoloženju tu-
•e mi še ni po«srečilo zaznati za e-	di malo zaplesali in le prehitro je
a*|?a v celem mestu New York z nad šest milijoni prebivalstva. —-Pasi je Slovencev v New Yorku precejšnje Število in iz različnih krajev Jugoslavije, največ pa jih menda m Domžal, ki so večinoma zaposleni pri slam nikar« ki o-
Veikrat mi mislim, kako lepo je rojakom Um v (!W.elaadn, Wan-in drugih večjih sloven Stopiš že« cesto, pri znancu, kateri ti je bil
prišla noč in čas ločitve.
Martinovo leto smo zopet prav prijetno praznovali pri bratrancu Martinu v New Yorku. Povabljena je bila tudi troperesna deteljica, trije pravi iportje M. S. K. iz Brooklyna. Martinu so namreč letos vinogradi v Kaliforniji obrodili prav obilo in izborno kapljico. Ako pa me t n gori kateri znancev obišče, mu bom dokazal, da je moralo biti tudi moje trtje na najlepši in najugodnejši solnčni legi.
Poročano je bilo prej, da se bo pri bari lahko dobila kapljica, ki je prestala že dva Martinova krsta. Preskrbel sem si potrebnih tiketov ter se javil pri 4'litru". Kmalu pa sem se prepričal, da je bila kapljica krščena že več kot dvakrat, in sicer najbrže z žegna-no vodo. Na mojo tozadevno pritožbo mi krčmar razloži, da če bi bila tekočina močejša kot je, da pri Slovencih preveč hitro učinkuje. ^az sem mu ugovarjal, da ne sme misliti, da je vsak tako — "švoh" kot on. Višje instance za pritožbo pa seveda ni bilo.
Sedaj pa še nekoliko o igrah v New Yorku. Igro "Ženitev" sem docela zamudil ter dospel v dvorano na osmi cesti ravno ob za. ključku zadnjega dejanja- Videl sem, da je bila igra povzeta iz ruskega življenja na kmetih ter opazil, da je morala biti vseskozi živahna predstava, zato mi je bilo zelo žal, da sem isto zamudil. —-Po igri je bila prosta zabava. Bila je med drugim tudi šaljiva pošta, in po končanem valčku sem sporočil na karti neki brhki- črno-laski, da mi je vroče notri do — srea. Kmalu prej mean odgovor, da njej je pa vroče prav tja do
Papa — pustež imenitni — naŠ najlepši vzor!
Napeto zanimiv prizor je bil. ko sta se Mark in Kaleb dvobojeva j pove pa (la sam !a s težkimi meči. Nekaterim so | ^ ^ davno je poprej kar lasje stali pokonci od strahu, i
Končno je bil le Kaleb premagan, j Pfl rocim(>? da smo ^ dasi po postav, močnejši.	J ln zaslužimo ukor-
Tudi ostale igralke in isrTalci so storili svojo dolžnost ter pri- S1 ivTmojrli k lepemu in popolnemu J
uspehu te igre.	| Saj zavida te limona
Podobna zasluga pri vseh prire-jZa obraz tvoj godrnjav. ditvah «rre pa tudi neumornemu In zavida te Madona pevovodji Mr. Ignaciju Hudetu Sedem križev :n težav! ter njeffovefnu pevskemu zboru.,1 in Mr. Janko Končanu. kapelnikn n godcem Slovenske godbe.
K sklepu vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike ter srečno Novo leto !
Jože Zelene.
Jugoslavia irredenta.
Smrtna kosa.
V Kobdilju na Krasu je umrla Karo lin a Falbiani, mati profesorja Fabian i ja.
Na Žagi pri Bovcu je umrl Alojzij Žagar, tamkajšnji trgovec in uro si 'Iničar.
Paš isto vske surovosti.
S Krasa poročajo: Surovost fašistov in narodne milice presega že vse meje. Zadnje čase se izkazujejo s svojim junaštvom vojaki narodne malice, posebno v Nabre-žini. Tako je ne>ki tak divjak napadel in oklofutal mirnega slovenskega fanta in dvignil celo dvanajstletnega dečka, uniformiranega v lašista. s pozivom, naj udari Slovenca. Isti zverinski človek, De Cilia po imenu, se je zagnal v kavarni v nekega slovenskega fanta in ga pretepal. Takim surovostim so dan in noč izpostavljeni Slovenci v Julijski Krajini, in ako bi .se kdo pritožil, ga karabdnjertji zveze jo kot hudodelca in vržejo v zapor. Julijska krajina je vsak dan večja sramota za Italijo!
Morda z glnvo od maju ješ. Ceš, kdo znal jt» to doslej ? Ampak, če mi ne veruješ. Kar v zrcalo se poprlfj!
G a j ž 1 a.
# * *
Pismo Maričke Miklošič*
10. pismo.
New York, 20. decembra. Draga prijateljica:
Draga prijateljica, prosim te povej mi, katere recnije so najboljše, če žensko krivici, in če ji je slabo, ko zjutraj vstane. Jaz sem že par dni tako funi. Ne vem, kaj je za. ena reč z mano. Ti pa rečem: z dedci nočem imeti nič več opravka. Vsi so glih. Eden kot ta drugi. Jaz nobenemu več ne verjamem. Sploh pa moški. In če veš za kakšne take recnije, mi piši. K dohtarju ne maram iti, ker me je tako rado sram. Te pozdravlja Tvoja
Marička.
QLAVNI URAD v ELY, rvUNN
,	Glavni odborniki:
»eaednlk: RUIX>LF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl At«.. Loraia, O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOflS CHAMPA. Box S&l. Ely. Minn. * Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN. 411 — lfth Ara. Ouluth, Mlnfi
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRAHEK, SOS American State Bank Bid«.. Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa
III Oran« SL at
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 206 BakeweU Bid«.. «or. Dim ond ut Qraat
Streets, Pittsburgh, Pa MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. TIL FRANK BK.HABEC, 4121 Washington Street. Dtn^ar. Cola
Porotni odbor.
LEONARD SIABODNIK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bid*., Puyallup, Wash.
FRANK ZORiCH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wla JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. US Market Street. Waukegan. I1L
•	JednoUno uradno glasilo: "Glas Naroda".	.., .—
Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne poliljstvs naj ae poftlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po&llja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejt-m novih Članov ln bolnllka ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed nota te priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postaU član te organizacije, naj se zgl&sl tajnik« ibllžnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltev se pa obrnite *da gl. tajnika Novo drufltvo se lahko vstanovl z S člani ali Članicami.
Novice iz Slovenije.
Dijaška kuhinj? v Cel^u
je iprejela iz DranieJj velik v<»z razl:čnih živil, ki jili nabrali za svoje revne in stradajoče sovrstnike na srednjih in strokovnih šolali v Celju učenci tamkajšnje o--no-viH* šole po navodilih naduči-i^lja Kcšutnika in župnika Sigla. ..'lovekoljubno in vzgojno delo zasluži najlepše priznanje.
Italijanske tatarske vesti. Slove-venija in Slavonija.
Italijanski listi javljajo, da je po vsej Sloveniji proglašeno ob--odino stanje zaradi velikanskih ropov, ki se godijo ])o deželi. Ta gorostasna liška izmišljotina po-reka najbrž i/, dejstva, da je občinski odbor v Vinkovcih v Slavoniji sklenil zahtevati [proglasi-ev obsednega stanja v okraju, i j or je bilo v zadnjem času izvršenih več rop;irskih napadov.
Novi cerkveni administratorji.
Ker je vprašanje katoliške ju-isdik ni^nl jugoslovansko vlado u Vatikanom že urejeno, je ime-lovan za Jugoslaviji pripadajoči !el celovške škofije ljubljanski I -kot" dr. .Jeglič za P rek mu rje. in Iiur« slaviji pripadli <lel dieceze .* Subotlšču pa mariborski škof
\ Ljubljaiii je por«;«'- 1 L<»jze Lube j, tiradiiik Prve hrvatske štedi« ni««e z Lr'l'-. Ljudmilo <2'i-molj i/. Devic* Marije v Polju.
Poskušeno posilstvc.
Služkinja M. I*, je šla nov. zjutraj po Nunski ulici v juldjani po opravkih. N»*nado:na je p stopil k njt.i mlad isicški, jo napadel in hotel [Kriliti. Ztnska i>:i < • mu je iztrcrala in p-ibeirnila. Nr.-ilnež
st raž-a mu
je nat' n i k jra
pobejrnil. Prihiteli
je sicer zasledoval, sreči o odnesel nete.
Cerkveni rep.
V noči na 19. nov. je bilo vlomljeno v župno eerkev sv. .Jurja na ('•itežu ler z neke omare v zakristiji r-dnešeni li kup; in pat en i od kelihov, st"j;i!;j pa h"!a vržena na pokripališki zid, kjer so jih p:>znejo na^li. Tatovi - • poskušali navrtati < svedrom tudi taberna-kelj velfl etra oltarja, vendar so jim njihov namen ni posrečil. Po-vzroeen škoda eeni na li>0<> 1).
Živimo v dobi velikih številk.
Dandanašnji potrošijo ameriške ženske vsako leto *1 .">0.000.1 >00 7.a lasne mrežice, za dišeča mila porabi narod vsako leto približne •tl4o.000.0C0. za chewing irum $100.000.000. za toaktne predme-decembra v ljubljanski stolniei'te. kot cold cream. ron«re >750.000 -.večen za ško*'a. Pstoličenje v} C/ie porabite p-v kušati Trinerjev
Compaet Obrazni Praš«-k in Tri-ner H«.ujr.' — izb orna sta! Leta 1S98 je operirala -^aino ena mo-?p\lni vagoni na progi Ljubljana-' torna kara na vsakih 1^.000 I ju-
BeogTad.	j di v Združenih državah, danes pa
Generalni direktor držajih že-|pride eno motorno vnzilo na
leznie je dovolil, da smejo na pro-jkih 8 oseb- Čc bi
_ri Ljubljana-Zaorreb-Beograd in j a robe pri brzo vlakih št. 3 in 4 udi potniki dm^^a razreda upo-
h. Karli n.
Kcnsekracija krškeca škofa.
N"voinienovani škof za otok ivi k dr. Jo-p Srebrnič je bil dne
V; (jie pozabite p< Iniei na Krku pa se ima vrniti e decembra.
S oseb- Ce bi hoteli postavitr ! na Lineoln cesto, ki je dolgra 3305 milj (od New Yorka do San Fran-cisca) vseh naših trinajst milijonov avtomobilov in trnkov, bi morali cesto tako razširiti, da bi za-
ibljati postelje spalnih vagonov. !>.	s-o potniki dru«re«.'a razreda,
tneli uporabljati spalni va«r n le
edaj. če so obenem plačali tudi! irm-lr) sia+i PetnaJ^ kar	P«
azliko med drugim iji prvim raz-
•mIoju svoje vozne karte.
Srebma poroka.
Dne 21. nov. sta praznovala Umo pfu-oko Ivan Mersner. višji >fieial v po!c. rii njegova soprnga Marijana, rojena Sla ker.
Himen.
le«r drugtr. Tu veste, koliko Tri-nerjevih Stenskih Koledarjev za leto 1924 smo razpečali v tem mesecu Več kot pol milijona — namreč 536.083. (.'e še nimate tejra krasnega koledarja, ki je res moj-stersko delo pošljite 10 centov za pošiljalne stroške na Joseph Tri-ner Company, 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111. blaženi bo-
Pon čil se je na Brezjah Jakob žični čas imejte doma Trinerjevo
Roiehmann, posestnik na K^ro-<kem. z gdč. Reziko I^asni'ik rz Sko-'idola na Koroškem. Mladi par je poročil ženinov stric župnik dr. Janko Arncjo
Grrnko Vino. Ce ni vaš želwlec v redu, ne morete hrti veseli in dobre volje. Trinerjevo Grenko Vino je prarancija za: Srečen Božič!
KOVA UMIVA KHJIQAI	/Tp RPLENJE ki strahote z bojnih pohodov bivleg* bIotenakega planinskega polka. V knjigi so popjisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in jo polkovem upora t«r njega zakletvi.
NA KRVAVIH rouM^i	
	Kaftp J« trdo mana, T»ebnje 270 atrani ia 25 illk !■ toJim.
	"0SU MABOiDA" 88 Qam»i>dt *txm%, H«w York, H. ▼
, ... ■ . ... ^ .....^
'M..
iafe &&&& MŠi&l la
Wk
_ - it
.aiijdŽJ •,....'ž
OLA* NARODA, 22. DEC. 1023 -
Zagonetno, toda resinčno.
Na poti v pogubo
(Kcmec.)	la v rmenem avtomobilu s tremi
koveegi. On jim ni mogel slediti. Naslednjega dne pa sem ob- a si je zapomnil številko avtomo-i>kal stanovanje, a našel le brata bila in izvedel sem, da ima svojo Mr.. Vogel, kateremu sem dal postojanko pred Pennsylvania pojavno razumeti, da je osumljena' stajo. Telefoniral sem policiji, ki Sofija številnih ropov. Vprašal mi je poslala na pomoč mestnega hem jfa. kaj ve o deklici, in on mi ( detektiva, počakal na povratek je pripovedoval, da je njegova se- šoferja dotienepa avtomobila ter stra -»poznala Sofijo v Actonsvil-, izvedel o<l njega, da sta Mrs. e n cla ji je pomagala najti v in Mrs. Vogel odpeljala v neki ho-
tel v Bronxu.
Tjakaj smo se napotili, mestni
]|
New Yorku službo. Deklica ni ma niti doma niti sorotluikov. in
ker je brez tlela, sta jo Lz usmilje- detoktiv, inoj pomočnik in jaz. —
Jijii vzela k s»*bi.	j Hotelir nas ni hotel spustiti noter
Čutil sem, da mi ni ta moški ! a ko je izvedel, da smo detektivi, vedal vsega, kar je vedel, a nisem j je rekel nekemu natakarju, naj ga hotel izpraš»*vati še nadalje.1 na.s povede v stanovanje Mr. in Ko sem zapustil stanovanje, s.-in|Mrs. Vogel-a ter nam je sam sle-spreal neko žensko, v kateri seni dil.
spoznal Mrs. Vogel, ki se mi jej Natakar je potrkal na vrata. — nekako čudno smehljala. Prišel. Neki moški glas, v katerem sem sem prepričanja, da je bila So-, spoznal glas fija le orodje teh ljudi ter ukazal, kaj da hoče.
Vogla, je vprašal.
—	Al i hočete biti zjutraj zbuje-ni? — je vprašal natakar.
—	Ne, — je odvrnil Vogel. —
dvema svojima pomočnikoma, naj neprestano opazujeta hišo.
Dve uri pozneje je bila aretirana Sofija, ko je hotela stopiti v j Pustite naju pri miru. hi->. Na bližnji policijski postaji I — Odprite za trenutek. — je sem j«, zaslišal. Mila je trmoglava j rekel natakar, rad bi nekaj vzel.
kar sem pozabil v sobi.
ter ni hotela odgovarjati na vprašanja, a končno je vendar rekla, da hoče govoriti, če ji bo to dovolila Mrs. Vogel. Priznala je, »la je debdu za Mrs. Gotez, a je zanikala tatvino.
Kmalu nato so se vrata nekoliko odprla Ln skozi odprtino je pogledal Vogel. Ko je zagledal me ne, je hotel hitro zapreti vrata, a jaz sem se že vrjrel proti njim ter ( jih odprl. Planili smo noter, dočim Naslednjega jutra sem izvedel »ta hotelir in natakar ostala zn-
v svojo veliko jezo. da se je Mr^. Vogel in njenemu bratu posrečilo preslepiti čuječnost mojih ljudi. da sta naložila na ekspresni voz več kovčegov jn se odpeljala. Po daljšem iskanju sem našel ek-spresni urad, ki je prevedel na Grand Central postajo več kovčegov, ki so bili last neke družine Vogel. Tam sera izvedel od prtljažnega mojstra, da niso bili kovčegi odposlani, temveč da jih je vzela neka druga ekspresna družba. To je bil brez dvoma zelo prebrisan trik. Poiskal sem to drugo ekspresno družbo, ki mi je sporočila, da je oddala kovčege v nekem stanovanju na dolenji iztočni .strani. Pohitel sem tjakaj. Pod nukim gumbom je stalo ime Vogel. Sedaj je bilo treba dokazati lopovom njih zločine ter <lobiti nazaj nakit in druge ukradene dragocenost i.
Postavil sem dva svoja človeka pred hiio ter odšel v stanovanje na gorenji zapadni strani. Vse je bilo na hitro izpraznjeno, a v kuhinji sem našel pismo s ]>odpisom Sofije, v katerem je slednja profila Mrs. Vogel in njenega brata, naj je ne zapustita ter obljubila, da bo vse storila, kar bosta rekla.
Komaj «em se vrnil v svoj u-rad. ko me je eden mojih ljudi obvestil. da je šel brat Mrs. Vogel \ neko hišo. oddaljeno deset blokov od stanovanja. Tam sem našel i-mc: — Samuel Bernstein, trgovec s starim zlatom ter dragimi kameni. — Pozvonil sem ter šel proti stanovanju, katero mi je odprl neki bradat starec.
— Vi kupujete dragocenosti, Mr. Bernstein, — som mu rekel-
—	Mr. Vogel me je poslal.
Mož me je spustil v stanovanje.
—	Mr. Vogel prinese vedno dobre stvari, — je {>ojasnil. — Njegove dekl ice napravijo dober plen.
Tedaj pa sem se mu dal spoznati za detektiva. Možic je postal bled kot smrt in kolena so se mu pričela tresti, ko sem mu zapretil, da ga bom aretiral radi sprejemanja ukradenega blaga, če ne bo vse povedal. S solzami v očeh ter zatrjevanjem, da je popolnoma nedolžen mi je xačel nato pripovedovati. da sta mu Mr. in Mrs. Vogel ie leta in l«4a prodajala dragulje, katere sta dobivala od naučenih služkinj, ki so kradle za oba Mr. Vogel, ki ni brat, temveč mož Mrs. Vogel, mu je prinesel v par tednih nakita v vred-ti več tisoč dolarjev. Bernstein je nato izročil dragocene ka-
K>og pete are istega popoldne-mi je sporočil eden mojih Ijn-)a sta Mr. in Mrs. Vogel za-iia stanovanje ter se odpelja-
na j. Vogel je stal sredi sobe. brex Mikn.je in srajce. Dal se je brez odpora preiskati od mestnega de tektiva ter se tako voljno odzval pozivu, naj se obleče, da nas je popobioma zazibal v varnost. — Mrs. Vogel je sedela v noeni obleki na robu postelje ter se tudi pričela oblačiti. Sla je proti ko-modi. na kateri je ležala njena bluza, a mesto da bi prijela zanjo, je posegla pod njo, se obrnila ter držala v roki avtomatično pištolo. V trenutku je ustrelila name. a skočil sem hitro na stran. Kljub t»-inu me je zadela v nngo. da sem padel na koleno, pri čemer sem skušal potegniti svoj revolver. — Napad se je izvršil tako nenadoma, da smo bili vsi presenečeni.
Clark je planil proti ženski, a ta je hitro dala revolver svojemu možu. Nato pa je zgrabil Clark zapestje Vogla, mesto roko samo. Z lahko kretnjo roke je pojrnal Vogel nesrečnežu kroglo v glavo. Clark je omahnil na posteljo- — Medtem je ustrelil Vogel na mestnega detektiva, ki se je zgrudil na tla.
Medtem pa sem s težavo potegnil revolver ter pričel streljati na Vogla. Bil je spreten strelec ter mi je nudil le svojo levo stran. — Moji prvi trije streli so ga le o-plazili, a četrta krogla mu je predrla srce, in padel je na tla mrtev, a šele potem, ko me je petkrat zadel ter ranil tudi hotelirja in natakarja.
Tedaj pa sem videl, da ima Mrs. Vogel v roki drug revolver ter da meri name. Oddal sem nanjo zadnji dve krogli. Ena teh ji je predrla srce in zgrudila se je mrtva na tla poleg svojega moža. — Vse to se je izvršilo tako hitro, da ni imel nihče prilike pobegniti.
Detektiv, .iaz. hotelir in natakar smo se medsebojno podprli in le s težavo smo se splazili po stopnicah navzdol. Medtem pa je bila že alarmirana policija in prihitele so policijske rezerve. Nas vse so odvedli v bolnico, a Clarlc je že na poti izdihnil.
V Vogelovih kovčegih so našli bogat plen. Nakit, obleka, perilo, čipke, — vse to je predstavljalo vrednost več tisoč dolarjev. Sofija je bila kmalu nato procesirana. Postala je zelo ponižna, ko je pripovedovala porotnikom svojo povest, in obsojena, je bila na kratko ječo v neki poboljeevalnici.
Jaz sem visel več tednov med življenjem in smrtjo. Zapazili ste gotovo, da šepam. To je moj spomin na afero Vogel in nikdar ne bom pozabil bitke s tatovi, onega divjega, krvavega prizora, tekom katerega se je vsak pot, kadar ms je zadela krogla, dvignil iz mojo obleke oblaček dima. . .
Stanje v današnji Rusiji.
Neobičajni dvoboji.
Profesor Piip, bivši estonski zunanji minister in sedanji glavni urednik lista ''Waba Maa", se je mudil dalje časa v Rusiji in obiskal je Petrograd, Moskvo, Niž-nji Novgorod in druga važna ruska mesta. Pred revolucijo je bil docent na petrograjskem vseučilišču. Profesor Piip opisuje sedanjo Rusijo takole:
in ženske s trdnimi Živci, materi-j Dvoboji so' po kazenskem za jalno blagostanje je njihova naj- koniku prepovedani. Toda takih
predpisov ne poznajo vse države. Ponekod je dvoboj edino sredstvo
višja misel.
Profesor Piip ne računa na novo rusko revolucijo. Gospodarska ■ potom katerega rešita dva na-obnova dežele je alfa in ornega se- sprotnika medsebojni spor. Na-danje vlade in bila bi tudi vsake ' čini dvobojevanja pa so zelo raz-druge vlade. BoljŠeviki to razu- lični. Interesanten je dvoboj, ki mejo kakor vsi resni politiki ter ' sta ga nedavno imela dva sovraž-žrtvujejo svoje teorije temu pre-' na Amerikanca. Stopila sta drug Rusija je prestala najtežjo kri- pričanju. Vsak agresivni duh je pred drugega z nabitimi samokre" zo vsled svojega eksperimenta s izginil brez sledu. BoljŠeviki ne si. Na dano znamenje sta oba iz-svojo socijalno revolueijo. Poskus' zamišljajo nikake vojne,'ker vsak palila strele In ostala oba na me-se je izjalovil iu Rusija je sedaj boj bi uničil pričeto gospodarsko stu mrtva. Dva angleška častniku izpremenila svojo pot, zapustivši. obnovo. Kljub vsemu temu pa o- v Indiji'pa sta si izmislila Še bolj vsp bistveno karakteristiko po-j staja.jo boljševiki in ako bi na pri- ' grozen način dvoboja. V majhen, skusa samega. Življenje se je po- ■ mer izbruhnila revolucija v Nem-' mračen, prazen prostor sta spu-kazalo močnejše od teorije in go- čiji. bi porabili vse svoje sile, da stila veliko strupeno kačo. Nato
spodarski zakoni so zmagali s svo-, bi se okoristili ž njo v svrho sve-« sta brez orožja stopila v sobo _
jo neizpremenljivostjo. Finančni je stranke.	Kmalu se je kača priplazila do o
in gospodarski razlogi so prisilili j Piipovo poročilo zveni precej nega izmed njiju ter ira pičila. — boljševike, da so menjali direkti- j verjetno. Gotovo je, da mi Slava- Častnik je od pika umrl, njegov ve in njihovi kriteriji so organi- ni radi čujemo o obnovi Rusije, zirali takozvano 4'novo gospodar- ker dobro vemo. kaj je pomenila sko politiko". Na začeti poti bolj- za nas v vojni in po vojni odsot-ševiki ne morejo iti nazaj. Življe- nosti Rusije in čakamo nestrpno nje jih.sili, da korakajo vedno da- na njeno novo krepko navzočnost I je po poti gospodarskih koncesij, v krogu Slovanov in v vrsti od-
razburkanem morju na majhni i ladji na odprto morje. Zmagale« j bo tisti, ki bo pokazal najmanj j strahu. Ko se je ladja začela pre- j metavati, se je obeh polastil tak strah, da sta se oba priznala za premagana. Naprosila sta kapitana, da ju nemudoma prepelje' v mirno pristanišče.
Deputacija je povabila kralj;1, da se u<k"W.i svečanega razkritja te-iia spomenika, ki bo vršila pri-!k dnjo pomlad. Oba člana sta se d-lge razguvarjala s kraljem, ki ju je povabil na obed.
Paralelno postaja gospodarska ob- j ločujočih svetovnih sil. Mislimo, nova Rusije dejstvo. Ta obnova da je omogočil obnovo zdrav duh
sicer koraka zelo počasi kakor j ruskega naroda, poln neporušene želva, nemogoče pa je tajiti to. volje do življenja. Z obnovo se u-Danes so številni lastniki tovarn stvarijo povsem nove razmere, ki zopet pričeli z delom, čeprav so polagoma spravijo domov tudi o-
svoje tovarne dobili le^v najem, jrromno večino Rusov, ki sedaj be-1 je bil prestreljen fotelj. Tako je Iz taktičnih razlogov se bo vlada gajo po širnem svetu.	1 pač vedno med pisatelju Oni nbv
nasprotnik pa je ušel. Dva Italijana sta sklenila, da priredita dvoboj v levji kletki. Dvoboj pa je na začudenje izpadel tako. da je bil eden samo lahko ranjen. — Izgleda, da so se levi ustrašili strelov.
Nekoč sta si napovedala dvoboj dva pisatelja, od katerih je bil e-den hrom. Radi tega sta oba v fotelju sede streljala drug na drugega. Rezultat dvoboja je bil. d;;
4500 divjih zakcnov v Subotici.
Vsled odredbe minšstrsifcva za notranja zadeve je bila pred kratkim sestavljena statistika divjih zakoaiov v Vojvodini. Samo v Su-Jmtiei ie bilo ugotovljenih 4500 divjih zakonov. Take zakc ne s • sklepali ljudje iz najboljših družabnih slojev, kakor tudi iz najnižjih. Vsi ti zakonski pari bodo povabljeni na policijo.
Spomenik kralja Petra v Dubrovniku.
Kakor javljajo iz lie grada, je j kralj Aleksander dne 11* m.vem-I bra sprejel deputaeijo iz Dubrovnika, se-tojV <*o iz Stevana Kneževina in Melka Č in gr i je. ki sta ela-iia odbora za pnstavljenje spomenika kralju Petru Osvoboditelju.
držala še dolgo časa fragmentov svojega komunističnega programa, toda to ni nič drugega nego zadnji krči. Sedaj ni več komunizma v Rusiji. V tem oziru ni dopuščeno dvoje mnenj. Splošen je pa glas v Rusiji, da postaja življenje lažje- Dežela se vzbuja vsled opu-
jajo svoje junake le v romanih. V 17. stoletju pa sta v Franciji sklenila dva plemiča, da se dvobojuje-
"Ko-ko" v Beogradu.
Beograjski policiji jo na sre-.ta na konjih s pištolami. Eden je cen način posrečilo izslediti eel o bil usmrčen. drugi pa težko rnn-družbo, ki je v Beogradu po skri- jen in je poškodbi kmalu nato tih kotih in zelo zvito razpeeavala podlegel. Nesimpatičnejši pa so kokain. Rden izmed družbe je ne- nedvomno dvoboji s šampanjcem, stistve administrativne rigorozno- ^ega večera ponudil neznanemu Protivnika vzameta v roko ste-
sti glede industrije in trgovine. Treba je le pogledati stanje ces>. spoštovanje miru in reda itd., pa. dobiš vtis, da je bolezen Rusije prestala svojo krizo. Res je, da se je Petrograd ponižal na provin-cijalno mesto, a Moskva je mnogo čednejša in večji je red v njej nego leta 1917.
V masah se je izvršila velika psihologična izprememba. Jasno je. da se je ruski narod dvignil iz dobe anarhistične svobode. Sovjetska vlada je proučevala ljudski temperament in se je prepričala, da je ljudstvo naveličano nereda, nakar se je življenje napotilo v gotove norme. Uvedel se je tudi
gospodu radikalno sredstvo za klenico šampanjca in — zma-a o-č^čenje _ rokavi*Za mojhno ni sc prv- op.je in	^
cteklenx'ieo, napolnjeno z nekobe-. j.ja To(1;i ta na«in dvobojevanja
!<> tekocmo. i:> zahteval 12>0 D;n. > , ' . , . . * ..	.	, , . . drag in zato le malokomu pri-
ago voljeni se se m oddahnil od	1
začudenja zaTadi tolike -ivote (za s
katero bi si mogel nabaviti eel du- j	^ « enem nenavadnem
cat rokavic «, ko je prodajalec že" ™činn dvoboja, katerega sta si izginil. To je bilo gospodu sum- ,zhrala tlva ™?h?ška trgovca. — Ijivo in je zato ovadil dogodek po- Nobeden od njiju se še ni vozil liciji, ki je postala takoj pozorna. po morju in morska bolezen je Ko se je neko noe vračal domov bila za njiju najhujše strašilo. — neki policijski agent, je srečal ! Zato sta sklenila, da odploveta ob mladega moškega, ki ga je skriv-! nosimo nagovoril: 1 "Hočete Ko-i ko v" t:Razume se", mu je odgovoril agent in ko je barantač res izvlefkel steklenieico kokaina, ga je agent aretiral in odvedel v zapor. Policija je tako kmalu izšle- 1
strogi pravilnik za rabo zeleznie. ,M , ,	n . .
r> c •	i i - i- i '	drtizbo. ki je vtihotapila
Profesor ie moral plačati kazni oO	. , . . . J	\
... . . , t v Beograd kokain m z nnm tajno milijonov rubljev, ker je skocd • „ „	• -	..
/	, , (trgovala. Njeni (daju so večinoma
na tramvaj, ko je bil v teku. Kdor rus.ki
vrže odpadek cigarete na tla n& J
postaji, plač-a globe 300 rubljev v j Zagoneten umor na Belju.
zlatu. Sovjetska milica in policija j x- , »	,
državnem velepc®est\m Be-
je dobro opremljena in njeno po- ljo ^ te ani Zilkouska Curin stopanje z občinstvom je uljudno. tlinorjaia v njunem stanovanju. Prebivalstvo se pnlagoduje nove-i Morilei še nisi znani; sumi se pa, mu redu brez protestov. Državlja-1 da so omenjeno zakonsko dvojico ni razumejo, da maksima "vse je i ubili roparji iz bližnje Madžarske. ki so s plenom pobegnili zopet preko meje.
Maščevalna sostanovalka.
601otno perico Nežo Goniinšek. ^tannjočo v Stritarjevi ulici št. 5 v Ljubljani, je njena sostanoval-j ka šivilja M. M. dne 19. nov., ko ! .je obešala perilo, pahnila čez prag! lako močno, da je padla po tleh in se pobila po gla>~i in rokah, i Preiskal jo je tudi policijski zdravnik, ki je ugotovil lahko telesno poškodbo. M. M- je storila, woj čin ;z mašČeivanja, ker ji je G o niin.sk ova odpovedala stanovanje. Cela zadeva se bo obravnavala še pred sodiščem.
dovoljeno" ne velja več in zato poslušajo glas avtoritete. Vse to nikakor ne znači še, da je življenje v Rusiji srečno in mimo. — Po našem kriteriju je rusko življenje trdo. draginja narašča zlasti pri najnujnejših vsakdanjih J potrebščinah. Katastrofalni padec rublja pa je ustavljen. Tzvršila se je bistvena izprememba v izplačevanju plač in mezd. Uvedel se je takozvani "tovarni rubelj** in plače se vrše na temelju te novčne enote.
Nezaposlenost v Petrogradu je velika, v Moskvi pa manjša. Produkcija na splošnem narašča stalno in razmerje med delavci in tovarnami je normalno. Industrijski delavci so pač interesirani na tem. da tvornice obratujejo in zato delajo vestno. Ako kaka tvor-! niča ne izkazuje dobička, jo takoj zapro in delavci ostanejo brez posla. Nova bnržoazija in novi intelektualci niso prav nič podobni onim iz predrevolncijonarne dobe. Preživeli so preganjanje s strani "čeke", prestali so lakoto.* vso različno bedo in nezgode, ki so prišle zadnja leta na roške državljane. in tako so se okrepili v bojih za eksistenco ter so sedaj pred vsem pozitivni.
Niti sence stare slovanske sentimentalnosti ni več na njih,'ne razumejo Turgenjeva in Tokrtega in ne respektirajo Dostojevskega. Oster boj za življenje jim je odvzel one ideale, ki so bili tako dragi znaki mtfligenfi To ko znoaki1'
S«-vero\a zdravila vzdržujejo 7r'rov|e v druimjh.
KAŠELJ
fj
j* vendar neprijeten znak in sega n« sme zanemarjati. Uživajte
SEVERAL COUGH BALŠAM,
kateri olajša kaie\j te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasla kakor za otroke.
Cena 25 in 60 centov.
Vpraiajte po
REVERA*S GOLD AMD QMSP TABLETS
zoper prehlad. annpo in za odpomo£ pri glavoboli vsled prehlada.
10 centov.
L'JAR RAPlDb. IOWA
fZPUČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
•e more izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista tn ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to Je pri-
bljJLao $200.-— za enega potnika.
V slnčaju, da naslovljenec za 1»-
Dlačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj latko dolarje nazaj ali
aam pa oa novo naroči Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje ee nam zdi nmestco pripomnit!. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki, ki ea glass na dolarje, tndl v do* laTjih tzpUCajo, kar pa nI res. ker, kot že zgoraj omenjeno, Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevat! dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške Čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker »o banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da «o Jim Mil odobreni.
Onim, ki stanujejo na deieli ln ne potujejo ■€ Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri ee Jim izplačajo na tndnji pofif *res neprllik.
Tudi aa nabavo potnega Usta — (poaa) Je najprtpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od amerHkega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za rame listine ln petni list se pa lahko plača tndl ■ dinarji
V	Italiji in aaaadanaa
oasmljn —
eo veljavne povsem drugačne odredbe ter lahke izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce Je pa namenjen denar le m potovanje. Je na nakaznici oanačiti vidno: In-pleča ti ie, ako naslovnik potoje.
Vsled naraKnJofih etroflkov smo se morali e^očitl prevredlti pristojbino za aj«^ izplačila rtedl: Za lsplafila do $28. računamo po 78 eentov; od f2S. naprej po 9%. to Je po«
I
Italiji
FRANK SAKSE 82 Ceriflandk SL,
STATE BANK
Kav TeckCfty
POZOR ROJAKI !
Slovenski mesar v Pifrtsburghu, Penna, FRANK ARCH
se priporoča vsem Slovencem po Pennsylvania'. Razpošiljam domače suhe KLOBASE v zabojih. Najmanj 25 funtov v vsakem zaboju. Funt po 30c.
Razpošiljam tudi debele prašiče. Cena po dogovoru.
FRANK ARCH
5404 Butler St., Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tu/.nim orcein naznanjam v> m prijateljem in znancem, da nam je iiemila -mit tako kruto iztrgala ix i*ok ikišo predrago in v>-m nri-Ijubljeno edino hčerjo in sestro
JOSIPINO SLEJKO
v najlepši otroški dubi ."> let In 27 i!n'. Diu 2'2. uoveurbra h1> 11. uri tl< poldne it' bila zdrava in ve-sl »!o s- >> iarrala s svojim bratom, opoldne je bila že mrtva. T*mrla je v strašnih Ix loeinah na za-^ trupi jen ju. Pogreb je bil dne 24. novembra iz hiše /.alc-t! na M unt Carmel pokopališče.
Tem potom izrekam nai\*r<"nejšo zalivalo v«;-m iz Alelrc.se Parka in Klmhur>-a 111. ki > > me tolažrli ' b tt-J težki izgubi. !>«st»l>no se /.a-hvalim >:a podarjene venec in š .p-ke .Miv. t'i^oj, Mr>. lirauk 'V;č, Jlr. ii> .Mrs. Šnateršie, -Mr. in .Mrs. Fri.'-e iz !'lmlur>;a, Alt s. Mali Ki-> m. Mr. C. Fišer. Mr. in Mrs. Ver-t( vee. Mr. in Mrs. Komel in Miss Zora K« imel.
i Mimo p-"ivaj. pretirala in nikdar po>abljfiia hčerka! Sla si /a • 'i*« ' Mi. ki s• zinira.i p'»vprašwala i [)•> njem. Ti se veseliš, ko tvoja • mati s- vedno žaluje. Na Nvid«*nje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Frank Krkoč, rnem. Terezija Krkcč, mati. Josip Slejkc, brat, Louis in Mali.
Fišer, strie in ti-ta.
Melros.. Park, 111. pi. dee. !'.»•_':{.
VM:>, X. 2-"» Ave.
Samo vdrgnite
Če trjiite vnle-J hudegra rapr.-da nevnOjtiji'. hmUig.i. Vo-lečin v skle pih in mišicah. l:.-ik-žno pomor- 7.:olobite. če so močno vdrgnete s
Keg\ I". S. Pit Off. Čutili 5'Ostc, kak' s. Sirt to_ plota 3 svojo p mirjnjučo udobnostjo po bolečih delih.
Pain Expeller bo pomešal vam kot j'- pomaprJ brezštevilnim tisočem n:n< ga leta. Imejte ?ra vedno s!- kleni pri r k.ih. 35 in 70c. steklenica v lekarnah
F. AO. It2CUTER & CO. 104-114 So. 4th St„ Brooklyn, N. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste » njih postrežbo xadovolj^i, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glaa Naroda''
.T»
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni .
Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki viebujejo 448 itrani, $1.80
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn »lika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso avojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 itrani,	j
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	j
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	A
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po
živo in resnično slikanih domačih značajih. _-
Vsebuje 231 strani,	j
Jeraač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.i
Eadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Oubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-JBco nmirsTi mnčeniške smrti«	t
Vsebuje 878 strani,
POtTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU New York
<
MARIJINA POVEST \
Spisal JXAH BAMEAU.
k i;
Za "Glaa Naroda" priredil J. T.

pri
■	(Nadaljevanje.)
—	Kdo je!
—	Jaz hem. Odpri I CJla\ je takoj >poznal. Ali banja?
—	Odpri, pasje seme! Odpri, pravim!
< iprijan je skočil iz postelje. — Res, oče je — je pomislil sam >ebi ter si v mrzlični naglici oblačil hlače.
—	Odpri, če ne, pokličem ključavničarja.
Takoj, takoj. Samo nekoliko potrpite, da se oblečem.
t e je <H-e izvedel za njegovo stanovanje, mu nazadnje res ni kazalo drugega kot odpreti mu-
—	Oprostite — se je opravičeval Bruskal, ko je stopil pred bledega loveka dolgih las in kuštrave brade. Ne, to ni bil Cipri-jan ... Ni mogoče.
—	Dober dan, oče, — je rekel Ciprijan ter pogledal v tla.
—	Sveti Bog, kaj si ti moj sin? — je vzkliknil Braskal ter zaprl vrata za se>boj.
Ni pa gledal toliko sina kot je gledal svileno žensko spodnje
krilo, ki je viselo na vratih.
—	Moj Bog, kaj vidim, kaj vidim — je vzdihnM ter povesil oči.
—	Saj pravim : če hudič kaj aepeče kristijanu na ušesa in če kristi-jau posluša, je amen. Izgubljen je.
Ciprijan je zardel. Snel je krilo s kljuke ter ga vrgel v so-kihInjo sobo.	,	t j
—	Sedi — je rekel sin ter porinil očetu oguljen stol.
Starec je pa odkimal rekoč:
—	Ni treba stola. Tudi tt-bi ni treba sedeti. Več kot eno uro ne ostati tukaj. Kje je tvoj kovčeg? Kje imaš prtljago?
—	Kovčega nimam tukaj. Kjer je, je na varnem-
—	Tako? No, saj bomo videli.
Starec se je popraskal za ušesi, parkrat se je potegnil za brke, dodobra se je odkašlal, debelo pljunil sredi sobe, in se je ves ojunačil in je začel pridigo:
—	Nevernik, kaj si pa počel, da te ni bilo nikjer in nikoli? Pe-ligas ii je posodil, brodar ti je posodil in koliko je še drugih, ki so ti posodilif Kaj te res ni nič sram? In strica si prasil naposodo. Sram te bodi! Na beraSko palieo me hočeš spraviti, kaj ne? Mene in ma ter? In praviš, da si prof Guiehef Nesnaga si, ne pa grof. Ali veš komu si ukradel ime? Spoštovanemu praščaku Guiche. In ti praviš, da si moj sin? O ti prokleti smrkavec'
—	Oče!
—	Še enkrat iztegni čeljusti., pa te bom potegnil za ušesa kot te ni še nihče nikoli.
—	Toda, oče oče — je jecal Ciprijan in se branil klofut, ki so padale kot toča po njem.
Bele pene je pognal iz ust.
—	Se enkrat udari, še enkrat udari — je sikal — te bom nazaj.
Hotel je starca stisniti k steni, pa je bil le par klofut na dobičku.
—	Ti bi udaril, kaj ne, ti bi tolkel očeta, če bi mogel, kaj ne?
—	se je satansko režal staree. — Pa ne moreš, kaj ne? No, pa uda ri, če hočeš. I)va žandarja sta spodaj. Sram te bodi, žandarji te bodo učili manir.
—	Ti bi prvi začel. oče.
—	Saj tudi zaslužiš, smet, ničvredna. Vse kuha v meni. Kar gomazi mi po prstih. Kam si me spravil s svojimi dolgovi? Kam si me spravil, vprašam? Da ljudje kažejo za menoj- Za menoj, za starim Bruskalorn. Vca«ih sem mislil, Ciprijan. da sem te res v človeka vzgojil in vzredil, pa si šema. Lump si. Fakin si . . . Sramota!
Starec se je zgrudil v naslonjač.
In česar ni videla še živa duša na svetu, je videl Ciprijan: stari Bruskal je jokal. Sivolas starec je jokal kot nebogljeno dete.
Ciprijana je ganilo. Skušal ga je tolažiti in je rekel polglasno:
—	Le prav premisli, oče, le dobro premisli: nazadnje si ti kriv vsega tega.
Starec se je vzravnal kot hrast sredi polja.
—	Jaz sem kriv? Mene dolžiš? Da, par ostrih besed sem ti rekel, ko sem prišel iz Bordo.
—	Torej priznaš?
—	Da. priznam. Ne morem pa pojmiti, zakaj si ml nakopal te križe in težave. Prokleti človek! Ali ti nič ni mar domačija, v kateri si vzrasei*. Ali se ne brigaš za očeta, ki mora pre<l vsakim fakinom poveSati pogled ? Koliko dolga si mi naredil?
—	Dolga?
—	Da, kar ]>ovej. Koliko dolga si mi naredil? Priznaj sedaj,
kajti sčasoma se bo izvedelo- Sedaj priznaj.
—	No, no.	. *
—	Petdeset tisoč? Ali manj ali več?
—	Da, tako nekako — je odvrnil Ciprijan in sklonil glavo.
—	Ti prokleti lopov? V manj kot enem letu si pognal petdeset tisočakov. Iz žepa si mi kradel denar in povrhtega si še zdravje zapravil. Srce se mi trga. ko te moram gledati takega. Saj si le senca svoje prejšnje podobe in postave. Take kuštraste lase imaš in brado. Torej si bil v špitalu?
—	Kje naj bi bil sicer?
—	Moj Bog, če bo tvoja mati izvedela! Ali nimaš v srcu nobene ljubezni več? Ali se ti ne smiliva jaz in mati, da nisi dal od sebe nobenega glasu t In tudi za babatmi se podiš — je siknil sitarec, ko je opazil na vratih žensko krilo?
—	Ti si kriv vsega tega — je rekel Ciprijan ter odstopil za korak. — Kako naj bi ostal v hiši, ki ni več moj dom? Mene si raz-dedil. Z mojo nevesto se bo poročil moj brat. Povej mi, kako naj ostanem v taki hiši? In ti ne veš, kako sesm ljubil Marijo, kako strašno sem jo ljubil. Ni mi kazalo drugega kot oditi. ,Zato sem sel.
—	In dobil si unetje prsne mrene T
—	Človek dobi, česar se najmanj nadja. Sam dobro veš, da bi se to ne zgodilo, če bi ne bilo Jerneja in čc bi bil ti drugačen. Nikar ne misli, da se mi je dobro godilo v tem. času.
Ciprijan je odpel srajco in zavihal rokav.
Oče je opazil njegova upala prša ter šibko ročico kot roko desetletnega otroka. Pri tem je dvakrat zakaaljal. Ta kašelj se je zdel staremu Bruskalu jako sumljiv.
—	Ne boj se, še vse bo dobro — ga je tolažil starec, ki se je mahoma omehčal. — fladaj se pa napravi.
-Z»kajt	-MTTjn ITT1T
—	Z menoj boš šel. ,r ' ' f | T : ? f | > J * ^
Iz Jugoslavije«
rr (Dalj« prihodnjih.)
"Razbojniška republika*' ▼ okolici Virovitice.
V	okolici Virovitice v Slavoniji, kjer je bil tudi izvršen napad na nadšuutarja Pirkma jerja, o čemur smo poročali, je po poročilih zagrebške 4 * Ri ječi'7 nastala prava razbojniška republika. Dnevno se dogajajo na odprta cesti napadi markiranih roparjev na seljake. Tako so razbojniki 11. nov. oropali dva seljaka, ki sta sla na sejem iz Ost rove v Ivankovo. Odvzeli so jim 6000 Din. Lstega dne so napadli nekega yslugo, ki je bil na potu iz Jarmine v Viaikovce. Ker ni imel denarja, so ga nečloveško pretepli. Dne 10. nov. pa je bil napaden gostilničar Andrija Ker j an i t- iz Djurdenovea. Odvzeto m u je bilo 10,000 Din. Dne 14. nov. je v sel o Teslovo vpadla roparska tolpa vojaško oblečenih in z lovskimi puškami oboroženih roparjev. Obkolili so poslopje nekega posesitnilta in hoteli z dvorišča iz-trrata vse svinje. Nakana pa se jim ni posrečila, ker jih je zalotil lastnik, ki je poklical sosede na pomoč. Celo selo se je navalilo na razbojnike in jih pognalo v beg. Seljaki hi roparje nagnali v reko Vnku, vendar so slednji o tvorili >geuj, nakar so se morali sAjaid umakmti. Nadalje so vlomtili roparji v hišo Pavla Metzgera v Jo-vanovcu, kjer so izropali skoraj vt-e poslopje. Oblasti so uvedle zasledovanje za drznimi banditi.
Preki sod v Slavoniji.
V	zadnjem času se je razbojni-stvo v Slavoniji silno raapasilo. Zdi
e, da so se ustanovile tamkaj cele razbojniške družine v s»vrho, da >lenijo in ropajo. Med zliko-vci se i svojo drznostjo razbojniška družina zloglasnega Jove Oaruge. Vaj novejši čin zli k ovce v je ropar-ki umor gozdarja Pirkma jerja v Tompojevcih pri Vukovaru, ki je vzbudil splošno vznemirjenost. Kakor poroča osiješki list "Die Drau", bo v celi Slavoniji razglašen preki sod.
Morilec Schrott obsojen na doživ-Ijensko jedo
Poročali smo svoječasno o krojaškem pomočniku 231etnem Joh. Schrottu, ki je 22. oktobra 1922 umoril v Zagrebu krojaškega vajenca FVanea Jagiča in krojaškega pomočnika Živka Paniana. Ubil je ofoa s kladivom in nato odnesel iz delavnice Mate Stipečiča veliko blaga in 1920 Din, nakar je poi)e«mil v Avstrijo. Dvojni roparski umor, ki sliči aferi Pa»'d-jevič, je takrat vzbudil v ZagTebu >gromno razburjenje. Pred dunajsko poroto se je vršila 17 nov. obravnava proti Schrott u. Obtoženec je krivdo priznal, izjavil pa ie. da ni nameraval Jagiča in Paniana umoriti. Njegov zagovor pa je popolnoma ničcvi, ker je bil Panian 18krat udarjen s kladivom. Porotniki so potrdili krivdo •oparskega umora z 11 glasovi, aakar je bi^ obsojen na dosmrtno ieoo, poostreno s temnico.
Roparski umor v Peterancu.
V	Peterancu. mirnem malem ' raju na Hrvatskem, se je dogo-lil strahovit zločin, ki je razburil *elo selo. Na tajinstven način je bil umorjen ponoči v svoji hi« vdovec in posestnik Ivan Torča-nec. Drugo jutro je njegov sosed opazil, da so okna pri Torčancu vsa zastrta, kar ni bilo običajno, :n tudi živina je glasno mukala. Radoveden je šel sosed v Torčan-čevo hišo. Ko je odprl vrata, se mu ie nudil grozen prizor. Vse omare u) bile odprte, po sobi vse razmetano in na postelji je ležal s pre-klano glavo Torčanec. Oči vidno •»e je dogodil slučaj roparskega umrvra. vendar o nciparskem morilcu iri bilo sledu. Zanimdvo je, da »stali seljaki niso culi ničesar, navzlic temu, da stoje njihove hiše tesno ena poleg druge.
Žrtve strnpenih plinov v vodnjaku.
V	baškem selu Vojski se je dogodil žalosten slučaj, ki je veljal tri ljudi življenje. Na dvorišču se-'jaka Gjorgja Jagra se je popravljal vodnjak. Med popravljanjem je padel sina Stevanu neki predmet v vodnjak in slednji se je spustil v globoeino, vendar ga ni bilo več na površje. Za njim se je spustil seljak Nikola Jo van©vi č in ko tudi njega ni brio iz vodnjaka, je zlezel Se Ste van Hang, da reSi o-stala dva. Tudi od njega ni fbflo več glasu. Stvar je bila javijeoa
novosad.ski policiji, ki je ugotovila, da dotičaii vodnjak vsebuje strupene plrine.
Usoden vodnjak.
V	Zagrebu se je s plinom zastrupila Eni a Schierer, vdova po železniškem uradniku, in sicer radi tega, ker ni mogla preboleti smrti svojega moža, umrlega pred osmimi leti
Ponarejeni lOOdinarski bankovci.
V	Zagrebu se je v zadnjih dneh pojavilo večje število ponarejenih bankovcev po 100 Din. Policija je pričela z energičnim izsledova-njcm falzifikatorjev. olavni znaki falzifikatov obstoje v tem, da je njihov pa<pdr mnogo bolj gladek kakor pri pravih bankovcih in — kar je glavno — se vodeni odtisek ni posebno posrečil.
Tisočletnica hrvatskega kraljestva.
V	Zagrebu se je ustanovil poseben odbor za proslavo 10001e«tnice hrvatskega kraljestva. Na svoji zadnji seji je odbor sklenil, da se vrši proslava meseca avgusta leta 1925. Pri tej priliki se priredi tudi etnografska, zg<*dovmska, gospodarska iti umetniška razstava. V spomin na tisočletnico se v Trnju pri Zagrebu zgradi krasna cerkev.
Prijet tihotapec z dolarji.
Obmejna policaja je pri Subotiei zasačila trgovca Josipa Kezern, ki je skušal iztihotapiti večjo količino dolarjev. Kezer je bil oddan carinskemu sodišču, dolarji pa so bili zaplenjeni.
ROYAL MAIL
Pooblaščena parobrodna črta o* Jugoslovanska vlad«
Neposredna, služba. m«d
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom
"OHIO"	*'0*CA"
"OftDUNA"	"ORBITA"
TI parnikl ao v vseh o tirih novi ln moderni. Priljubljeni ao prekooleanskim potnikom ter ao slavni vale d svojih privlačnih naprav, taborne službe, ln kar j« najvažnejše vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo na bel« pogrnjene mize dobre, okusne ln sadostne obede. Posebna pozornost je posvečen* ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vpraiajte agenta v va-fiem mestu ali pa pri:
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
26 broadway
new york, n. y.
KJE STA?
JOSIP KO^MERIjJ iz Ixxskega Potoka in IVAN BRAXISELJ iz Cerknice. Zadnji naslov je Box 535, Rieliwood, W. Va.
Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City.
MOSKI! ZsUMls m
Proti
ai najboQgo z«i#itw
PREPREU3A za MOsKE
VeMkm tnbaSSe. Kit (4'i) SI VAkaiasrjlsli WYJCit D*pt: B 92 Bwkmin St.. New York Pilite za »krolnteo.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
XT dob J« namenjen potovati V
etari kraj. Je potrehno, da je
natančno poučen o potnib Mi^ii, prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih samoresao dati vsled naSe dolgoletne lzknanje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstna parnlke, u imajo kabine tudi v in. razreda.
Tudi oni ki ie niso amerllU državljani, morejo potovati v start kraj na oblak, toda potrebno Je, da ■e povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pripnHeni bres vsake neprillke t to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieU dobiti sorodnika aH pa svojca is starega kraja, naj nam
plSe za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota	6420 novih priseljencev.
Za potne stroSke lspIaCnJe po na-
9em naroČila JADRANSKA BANKA trudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Strne* Ne« Tsvk
Glavno zaatopatve Jadranske bank«.
Kretanje parnikov - Shipping News
SS. dsestn^ra:
Chicago, Havre; Pres. Adama; Cherbourg. '
27.	d«c«mbra:
Westphalia, Hamburg; Torek, Bremen.
28.	dwcfflbrt:
Martha Waahlngton. Trst. 2>. deeombra:
Canopc. Ciherbourg-, Hamburg; La Sa-vole. Ha\-re; America, Cherbourg. Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
a januarja:
Pres. Monroe, Cherbourg
3. januarja: Mount Clay. Hamburg; Sierra Ventana. Bremen.
S. Jantarja:
Aquitania, Cherbourg; Columbus. Bremen.
6- januarja:
Orduna, Cherbourg, Bremen.
8.	januarja:
Duilio, Genoa; Bremen, Bremen.
9.	januarja:
Rochambeau, Havre; Gothland, Cher-bourg.
10. januarja:
Albert Ballin. Hamburg; Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg.
12. januarja:
Majestic. Cherbourg; Georg« Washington, Cherbourg, Bremen.
16.	januarja:
Pres. Wilson. Trst; Paris. Havre; Pre«. Van Buren, Cherbourg.
17.	januarja:
Suffren. Havre; Thurlngla, Hamburg. Mongolia, Cherbourg; Muenchen. Bremen. 19. januarja: Antonta, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Conte Verde. Genoa.
22.	januarja: Derfflinger, Bremen.
23.	januarja:
Pres. Polk. Cherbourg: Cherbourg, Hamburg.
24.	januarja:
Deutschland. Hamburg.
26. januarja:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; Veendam. Boulogne; Torek. Bremen.
29.	januarja:
Colombo, Genoa.
30.	januarja:	~	^ Chicago, Havra; Stuttgart Bremen.
31.	januarja:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg.
Pittsburgh.
\]b*'OlARRIHAN LINE}'
Joi NT iTTRVlCE UnTH
Hamburg akerican line
Najkrajša pot v vse dele •
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden 4 nafiimi ra»-
košnimi parnikl
RESOLUTE RELIANCE albert ballin deutschland
Parni k i s 1. 2 in 3 razredom ln snanl "Mount Clay". "Cleveland", "Hansa" "Thurinoia" in "Westphalia" s kabinami In 3. rasrsdom. WESTPHALIA, 24. dec. ob 10. dop. I speSna. uljudna sluiba, Uboma kuhinja. prijetni In privlačni prostori.
UNITED AMERICAN LINES
3» Broadway. New York
Ali pooblaSOenj krajevni aastopnlkL
Izšel je -
"Slovensko-Amerikanski Koledar"
za leto 1924«
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAK0ČITE OA &E DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesa!
z notami:
I.	Nk dan; 2. re« oAenll bi ae; 8. Kaaem; 4. gml%> p« •em; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hlHd; a Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se ena ; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčlce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pa-stirCek; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. ProSnja; 22. iwi ■em ljubi dve; 23. Danici; 24. Savaka; 20. Oblaček; 28. Planinska ro'a. 27. Hercegorska; 28. Ljnbesefi In pom* lad; 29. Bottca 1 slavulj; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko no«; 82. Pod noC; 33. Kaj bi te prafial; 34. Bole pravde; 88. Na froblh; 38. Nad srezdami; 37. Vabilo; 38. Usliil nai; 80. Ms morja; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarGca; 43. Ob-laCek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Orobo-
47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokaU; 49. Jaa bi rad rw dečih rof; 00. Zdravica; 51. T mraku; 52. Lepa nafia domovini ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. OJ dekle, kaj s tak Žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam t rata; 00. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. NaSa zvezda; ttl. V slovo; 62. Ia-fnbljenl cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pra-TiCni; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hej 81ovenL 7L Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sta Cutii, Srbine tužni?; 81. Pobratimlja; 82. Pomlad ln Jesen; 84. V tihi noCL 85. MUica; 86, NJoJ; 87. NJega al; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91. Pri okna ara mclče Slonela; 92. Strunam; 93. 8iovo; 94; Strunam; 96. pro-fcjw; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lj». beaen ln pomlad; 99. Lahko noč; 100. Baatanek; 101. Ma; 108: Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $8.
^GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street


V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Neposredna sluiba
HAMBURG
Cherbourg	. .
Southampton Glasgow	I^ivJSS
Kadar potujete v Jufloslavijs. aH ako iellt« dobiti katsr«. ga svojih rojakov aH prijstejev k sebi, obrnltt S m CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
S.sr*.,'r n*d*"na POJ^nilM. M obrnite na lokalna agent«, ali na olavne agente Canadian Pacific, ki ae ne! hajajo v viakem večjem mestu.
CanidianPacific Sfeamships
[OSUUCHilMp
ItfSVXMMt v Jn^ogla^j^V
Edino direktno a pomlad no odplutja OtroritTeaa votnja rnancaa
MARTHA WASHINGTON — 28. dec. PRESIDENTE WILSON — 16. Jan.
v Dubrovnik all Tret. ZalmlnaTHtMBjMt smerna. Nobenih t1-tajev. Vpraiajte pri bUiaJem aaeats ali pri man aaos. a co^ 2 w«asu n. y.

BAVHOKAB JE IZSLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6I
Najnovejša flustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. |S^" Cen* b poštnino $2.— 8Z.OVENIO PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. Hew York City, N. Y.
ADVBftTia* IN »at AS NARODA"
IŠČEM ŽENSKO
Stajerko aLi Kranjico v starosti od i0 do 40 let za gospodinjo, da bi uii hišo v rodu držala in akrbelaj za 5 otrok od 14 let do 7 mesecev starosti. Moja blaga žena mi je umrla, zdaj mi ne kaže drugo kakor "pošteno žensko dobiti. Plača po dogovoru. Katero vesefli, naj se v kratkem oglasi. — Ernest Sedeinrk, Box 267, Brwar-mer, Pa.
(22-26—12)
V>ak perto bi moral imotl
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za ttiri mofice glasova Uredil UatoJ Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših, in najnovejših pesmi s notami. Osna • poštnino $8.00. "GULB KAftODA" 82 Cortlandt Si. Hsw York. H. Y.
DR. LORENZ
Penn Afi^
INI SLSVSI
•pssiJALirr aSšKia sdravtjsfils aki
Imam akuSoJ«