TRGOVSKI
leto XXV.
amatmmammmamtmomammai
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za L'» leta 35 lir, za 'l< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te-
denk 2d‘ 605 Časopis za	trgovino.	industrijo
Številka 3.
št ' Ljubljana, % . ...i ulica 23. Tel. tj Vv.11'	•	i r a v a : Gregor-
u*. 27. Tel. 47-61. opisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitžt di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
nici v Ljubljani št. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Iihaia
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 9. januarja f942-XX
Cena	O'60
Koncentracija
zavarovalnega
ooslovania
Vis. komisar je izdal naredbo o koncentraciji zavarovalnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini.
Glavne določbe naredbe so:
Družbe, ki nehajo poslovati v Ljubljanski pokrajini, prenesejo listnice in svoja kritja na družbe, ki so določene za njih prevzem. Tako ustavijo z 31. decembrom 1941-XX svoje poslovanje in ga prenesejo na druge družbe:
a) »Jugoslavija,« in »Feniks«, katerih listnice se prenesejo na zavod «Istituto Nazionale delle Assicurazioni«;
b) družbe »Sava«, »Croatia«, »Zedinjena« (»Ujedinjena«), »An-kerc in »Union-incendie-vie«, katerih listnice se prenesejo na zavod »Assicurazioni Generali di Trie ste«;
c) družbe »ltosija-Fonsier«, »Internationale Unfall«, »Royal Ex-change Assurance Corporation« in »Nationale-incendic-vie«, katerih listnice se preniesejo na zavod »Ri-unione Adriatica di Šicurtit di Trieste«.
Prevzem listnic »Jugoslavije« za elementarne nezgode po »I. N. A.« ne obsega pravice za sklepanje novih pogdb v zavarovanju za elementarne nezgode, razien, in to do vključno 31. decembra 1942-XXI, za obnovitve in povišek pri pogodbah, prevzetih po prednjem členu.
Z dnem te naredbe prevzame ljubljansko podružnico zagrebškega »Dunava« z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini, Glavno zastopstvo Splošne zavarovalne delniške družhe »Danubio« za Italijo, ljubljansko podružnico družbe »Elementar« pa prevzame z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini, Glavno zastopstvo Splošne zavarovalne družbe »Elementare« za Italijo. Ti zastopstvi sta torej pooblaščeni opravljati v Ljubljanski pokrajini zavarovalne posle istih strok, ki so jih doslej opravljali oddajajoči zavodi, katere nadomestita.
Po členu 4. naredbe z dne 24. novembra 1941-XX št. 161 se> preklicuje z veljavnostjo od 31. decembra 1941-XX koncesija za poslovanje v Ljubljanski pokrajini »Društvu sv. Florijana proti požarnim škodam«, čigar listnice in kritja se prenesejo z dnem 1, januarja 1942-XX na »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani.
Te družbi morata predložiti na način in v rokih, določenih v čl. 2., listine o prenosu v odobritev po Visokem komisarju. Če tega ne storita, določi pogoje prenosa Visoki komisar po zaslišanju odbora iz člena 8. naredbe z dne 24. novembra 1941-XX št. 161.
Socialno	zav
in socialno	skrb
Nezgodno zavarovanje
Italijansko nezgodno zavarovanje v marsičem spominja na bivše avstrijsko nezgodno zavarovanje. Zavarovani so zoper nezgode predvsem industrijski delavci, obrtni pa samo tedaj, ako se obratuje s pomočjo motorjev, elementarno ali živalsko silo, oziroma, ako je več kot 5 oseb zaposlenih v obratu. Ta številčna omejitev pa ne velja za stavbene obrate. Služkinje n. pr. v Italiji niso zavarovane za primer nezgode Nezgoda na potu v obrat ali iz obrata se v Italiji ne smatra za obratno nezgodo kakor pri nas. Med nezgode se prišteva 6 vrst obrtnih obolenj (svinec, živo srebro, fosfor, ogljikov sulfat, bencol, ankilostomiasis).
Temelj za odmero osebnih rent znaša v Italiji polovico zaslužka, pri nas se pa vzame za podlago cel zaslužek. Stoprocentna nezgodna renta je v Italiji potemtakem enaka petdeset procentom zavarovanega zaslužka. Za sorazmerno manjšo d el on ©zmožnost se odmeri sorazmerno nižja renta. Ako ima ponesrečenec ženo in otroke, se renta zviša za vsako osebo za eno desetino osebne rente, vendar ti poviški skupaj ne smejo prekoračiti 50% osebne rente. Za odmero vdovskih in otroških rent se vza-
III.
me podlaga od 2/3 zaslužka. Vdova dobi od tega 50%, vsak otrok pa 20%, vendar vsota vseh rent ne sme presegati 90% od % zaslužka.
Posebno skrb posveča Italija težkim ponesrečencem (grandi invalidi del lavoro), med katere spadajo ponesrečenci, trajno nesposobni za delo 80% ali več odstotkov. V ta namen se zbirajo posebni dodatni prispevki v višini 2% in razni drugi dohodki. Zneski •se uporabljajo za materialno pomoč, za specialno izobrazbo, za oskrbovanje v posebnih zavodih in tako dalje.
V	ostalem je italijansko nezgodno zavarovanje podobno našemu nezgodnemu zavarovanju. Prijavljeni obrati se uvrščajo v nevarnostne postavke, a nevarnost je določena s promili mesto z odstotki. Prispevki se obračunavajo' in plačujejo letno naprej na podlagi proračunov podjetij, a na koncu vsakega poslovnega leta se na imdlaigi knjige plač, katero mora voditi vsako podjetje, ugotovi pozitivna ali negativna razlika. Sorodni obrati se uvrščajo v posebne industrijske skupine, podobno kot pri nas v Ljubljanski pokrajini. Na koncu vsakega leta se izračuna kapitalno kritje na podlagi 4°/o obrestne mere itd. itd.
Bolniško zavarovanje
Proizvodnja cinka v Italiji
Cink je v Italiji tista kovina, ki jo bo v kratkem mogoče izvažati tudi v večjih količinah. Porast proizvodnje cinka je razviden iz naslednjih številk: leta 1934. je dala 24.090 ton, leta 1938. že 34.000 ton, lanska proizvodnja pa je dosegla 40.000 ton. Da se bo proizvodnja še znatno dvignila, se da sklepati po naraščajoči proizvodnji svinca, kajti poleg rudnin, iz katerih se dobiva svinec, je vedno v večjih ali manjših količinah tudi cinkova ruda.
Bolniško zavarovanje v splošnem ni na taki višini, kot je n. pr. v Ljubljanski pokrajini Bolniško zavarovanje v Italiji ima namen nadomestiti celotno izgubo zaslužka ob bolezni in sicer največ za 180 dni, ki lahko slede eden za drugim, ali pa v presledkih v 12 mesecih. Odškodnina (hranarina) je omejena navzgor n. pr. z L. 60 dnevno za trgovske uslužbence. — Uvedena je svobodna izbira zdravnikov, tako da pacient sam plača zdravnika, pa dobi zato določeno odškodnino od bolniške blagajne. Ta svobodna izbira zdravnikov je neka zgodovinska reminiscenca na nekdanje prostovoljno italijansko zavarovanje. Ambulatorijev ni v Italiji razen enega samega v Rimu, ki so ga ustanovili radi pre-
izkušnje. Zdravljenje se v načelu vrši pri zasebnih zdravnikih, a uradni zdravniki samo nadzirajo bolnike radii preprečevanja zlorab. Zdravila in zdravniške pripomočke si lahko bolnik priskrbi sam, a od blagajne dobi predpisan denarni pripomoček k stvarnim stroškom, ki pa skupaj z zdravniško odškodnino ne sme presegati 25% hranarioe. — To vise velja edino za specifično italijansko bolniško zavarovanje in nikakor ne za bolniško zavarovanje, ki je preostalo v bivših avstrijskih pokrajinah, to je v Julijski Benečiji in na Južnem Tirolskem. Tu je deloma ohranjen še bivši avstrijski sistem bolniškega iza varovan j a, seveda nekoliko spremenjen, to je prikrojen italijanskim razmeram.
Organizaeiia italijanskega zavarovanja
V	Ljubljanski pokrajini je vse socialno zavarovanje organizator-no in tehnično unificirano v enem zavodu, ki se je imenoval preje OUZD, po prevzemu poslov SUZOR-a se je pa preimenoval v Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine (Z. S. Z.). Ta zavod opravlja popolnoma samostojno bolniško, invalidno in nezgodno zavarovanje delavcev ter pobira prispevke za Delavsko pokrajinsko zvezo, za Namestitveni urad in za Inšpekcijo dela. Delodajalec mora samo prijaviti na posebnem formularju delavca ZSZ-u, vse ostalo, to je predpis prispevkov itd. izvrši urad sam tako, da mesečno pošlje delodajalcu en sam plačilni nalog za vse vrste prispevkov vseh delavcev.
Glavni in največji zavarovalni
zavod v Italiji se imenuje »Istituto Previdenza« (IP), ki izvršuje pokojninsko, tuberkulozno, brezposelno, poročno in materinsko zavarovanje delavcev in nameščencev in razen tega izvaja še socialno skrbstvo (assistenza), to so družinske doklade, poročna posojila, izpopolnitev zaslužkov industrijskih delavcev, ki niso polno zaposleni, podpore vojnim vpoklicancem in zaščita italijanskih delavcev v inozemstvu. Je to mogočen zavod, ki ima preko 7 milijonov zavarovancev in približno dvakrat toliko družinskih članov. Samih rentni-kov ima IP že nad 700.000, to je toliko, kot je imel bivši SUZOR v Zagrebu vseh članov. Poleg tega je IP-u poverjena uprava raznih posebnih pokojninskih fondov (na premer »gente di mare«, »perso-
nale addetto ai pubblici servizi di trasporto« itd.). Vse rezerve znašajo samo pri tem zavodu že preko 15 milijard lir. Centrala je seveda v Rimu, a v vsaki pokrajini je fi-lialka, imenovana »sede provin-ciale«.
Drugi največji italijanski social-no-zavarovalni zavod je nezgodna zavarovalnica »Istituto Infortuni«, kateremu je poverjeno nezgodno zavarovanje v vsej Kraljevini. Tudi ta zavod ima centralo v Rimu, v vsaki pokrajini pa eno ali po potrebi tudi več filialk (sede provin-ciale). Vseli nezgodnih rentnikov ima ta zavod že blizu 100.000, a kapitalno kritje znaša nad 2 milijardi lir.
Filialke obeh zavodov so ustanovljene tudi v čezmorskih italijanskih posestih, n. pr. Albaniji, Abesiniji itd. Samo Ljubljanska pokrajina ima na podlagi Kraljevega dekreta od 3. V. 1941 popolnoma avtonomno zavarovanje, neodvisno od gornjih zavodov.
Bolniške blagajne so ustanovljene skladno s korporativnim sistemom. Poleg bolniških blagajn, ki so preostale na nekdanjem avstrijskem ozemlju v Julijski Benečiji in Južnem Tirolskem, so še 4 tipi bolniških blagajn in sicer za zaposlence v industriji in obrti, trgovini, poljedelstvu in denarnih zavodih z ozirom na dotične konfederacije delavstva.
Za italijansko socialno zavarovanje je karakteristično dejstvo, da podjetniki sami izvajajo zelo velik del zavarovalnih poslov, a zavarovalne ustanove vrše večinoma samo kontrolo nad njimi. Delodajalec svojega delavca sploh ne prijavi IP-u, kateri niti ne ve, koliko ima zavarovancev in zato tudi nei more ugotavljati višine prispevkov. Podjetnik sam mora ugotoviti višino zavarovalnih pri-, spevkov, a plača jih tako, da kupi posebno zavarovalno znamko in jo nalepi na poseben kartonček (tes-sera), katerega mora naložiti za vsakega posameznega svojega delavca. Šele po dveh letih, ko je kartonček izpolnjen z znamkami, ga je treba predložiti IP-u, ki to vnose v posebno knjižico »Libret-to Personale«.
Podobno, vendar še v večji meri, velja tudi za izvajanje socialnega skrbstva (assistenza). Podjetnik sam ugotavlja meritorno in računsko družinske doklade svojih delavcev na podlagi predpisanih knjig (o rojstnih matrikah itd.) in jih direktno izplačuje svojim nameščencem, tako da IP sploh no ve, kateri njegovi zavarovanci prejemajo družinske doklade in v kakšni višini. Šele po končanem izplačilu sestavi podjetnik poseben obračun, v katerem izkaže višino prispevkov, ki njega obremenjujejo in višino izplačanih družinskih podpor, ki gredo v njegovo dobro, in nato ta obračun predloži IP-u v odobritev. Pri tem mora eventualni prebitek preodkazati, za ev. primanjkljaj pa zaprositi, da mu ga IP povrne. Pri takem dejanskem stanju je samo po sebi razumljivo, da mora biti odstotek upravnih stroškov zelo nizek. Za določene skupine podjetnikov je taka orga-
nizacija socialnega zavarovanja prekomplicirana, ker so tudi zelo številne kolektivne pogodbe prepletene z raznimi obveznimi predpisi glede socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva. Zato morajo sodelovati pri izvajanju socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva tudi številni sindikati, pokrajinske zveze itd. itd. To velja zlasti za poljedelsko delavstvo, za katero so določene posebne povprečnine, pavšali itd. itd.
Poslovanje nezgodnega zavarovanja je najbolj podobno bivšemu avstrijskemu sistemu. Bistvena razlika je ta, da mora v načelu delodajalec plačati nezgodne prispevke letno v naprej, dočim so se v Avstriji plačevali ti prispevki letno za nazaj. Nezgodno zavarovanje nima poimenskega prijavljanja zavarovanih delavcev, temveč zadostuje znesek predvidenih in koncem leta popravljenih delavskih zaslužkov za odmero prispevkov.
Poslovanje bolniškega zavarovanja je v glavnem še> najbolj podobno našemu poslovanju. Kot posebnost omenjamo samo, da dobi zavarovanec ob začetku zavarovanja od bolniške blagajne posebno knjižico »Libretto Personale« s potrebnimi tiskovinami za prijavo obolenja itd. Knjižica, ki ima fotografijo zavarovanca, ima predvsem ta namen, da se legitimira pri zdravniku in da se vnašajo v njo tudi vsa izplačila bolniške blagajne in je tako lahko ugotovita, koliko je že prejel iz naslova bolniškega zavarovanja.
Povrh vseh teh komplikacij je najtežje še to, da sie vsi predpisi, zlasti v teku sedanje vojne, hitro menjavajo in sicer v dobro delavcev. Podjetniki, zlasti manjši, tako ne morejo poznati vseh zakonitih predpisov in ravno radi tega se čuti tudi v Italiji vedno večja potreba po poenostavljenju organizacije in poslovanja. Za podjetnika je najenostavnejše, ako je vse socialno zavarovanje unificirano v enem samem zavodu, kateremu je treba prijaviti samo delavca in njegov zaslužek, pa potem ta zavod ugotovi višino prispevka, višino dajatev itd., kratko malo vse, kar je potrebno za izvajanje socialnega zavarovanja in skrbstva, da se more podjetnik tako popolnoma posvetiti namenu, katerega zasleduje s svojim podjetjem v narodnem gospodarstvu. Tako organizacijo socialnega zavarovanja pa v glavnem že imamo v Ljubljanski pokrajini.
Končne pripombe
Predaleč bi šli, ako bi hoteli v vseh podrobnostih opisati današnje socialno zavarovanje v Italiji. Gradiva bi se nabralo za debele knjige. Vse, kar smo zgoraj omenili, predstavlja samo nekaj po-glavitnejših točk, iz katerih vidimo, da so pridobitve italijanskega delavstva, zlasti v zadnjih vojnih letih, izredno velike, saj znašajo socialna bremena v povprečnosti 40% (štirideset odstotkov) vseh delavskih zaslužkov, od katerih nosi delavec le neznaten del, to je nekaj odstotkov, dočim pretežni del odpade na delodajalce. To je brez dvoma zelo veliko, zlasti ako pomislimo, da znašajo vsi prispevki zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine komaj pičlih 14% od zaslužkov, ki se dele na enake dele, to je po 7% na delavca in delodajalca. Pogoj, da podjetja v Italiji zmorejo tako
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 9. januarja 1942-XX.
Štev. 3.
velika bremena, je vzorna tehnična ureditev obratov, ki mora dati dovolj veliko rentabilnost. To pomeni, da gre po zaslugi italijanske socialne zakonodaje produktivnost kapitala v prvi vrsti v korist delavstva, a ne podjetnikov. Praksa italijanske zakonodaje se torej približujei socialistični ideologiji. — Zanemarjenje pravilne socialne zakonodaje po demokratičnih režimih je brez dvoma mnogo pripomoglo k sedanji vojni, ker se sicer množice delovnega ljudstva ne bi mogle ogrevati zsi nove avtoritativne režime. Morda niso več daleč časi, ko bo po zaslugi moderne socialne zakonodaje in tehničnega napredka sleherni delavec imel toliko ali celo več udobnosti kot bogataši v starem veku, samo s to razlilko, da mu ne bodo stregli uporni in nezanesljivi sužnji, temveč poslušni stroji, saj imamo že kulturne in napredne države, v katerih odpade povprečno na vsakega prebivalca po več desettic konjskih sil strojne energije, kar je enako delu 100 in še več sužnjev.
f Joti p ttupiea
Nova pojasnila o razde-lievaniu oblaiilnih predmetov
Visoki komisariat za ljubljansko pokrajino je izdal pod številko 29/XII 1941-XX naslednjo okrožnico:
Prošnje za bone za dvig
1. V III. odstavku člena 21. na-redbe Visokega komisariata z dne 8. novembra 1941-XX »Sl. 1.« št.
512/90-41 je navedeno, da smejo tvrdke, ki prosijo pri Zbornici za TI bone za dvig, izročiti odrezke in bone pristojnemu okrajnemu glavarstvu (mestnemu poglavarstvu), ki izda potrdilo.
Za ta potrdila naj se uporablja obrazec, ki se prilaga.
Pokrajinski Svet Korporacij v .............................
Urad za tekstilne izdelke in oblatila.
Služba bonov za dvig.
Zaporedna št...............
POTRDILO 0 VLOŽITVI TOČK
Tvrdka ............................. s	sedežem v .........................
ulica ....................... št........... izvršujoča obrt......................
je danes vložila št................. odrezkov	z	arabskimi številkami,
št.	odrezkov	z	rimskimi številkami,
št................ odrezkov	z	abecednimi črkami ter posebne
bone in izjave, ki ustrezajo:
št................ odrezkov	z	arabskimi številkami,
št................ odrezkov	z	rimskimi številkami,
št................ odrezkov	z	abecednimi Črkami.
Datum ............................
KNJIGOVEZNICA
ljudske tiskarne
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
a),Knjigoveški oddelek:
Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih *
Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijski h izdelkov.
Solidno in priznano delo.
za vsako drugo ugodnost v sprotju s sistemom nakaznic.
na-
Poslovodja
V sredo je umrl v Ljubljani ugledni trgovec in posestnik Josip Stupica, ki je imel svoj dom, trgovino in avtogaražo v Slomškovi ulici 6.
Rojen 14. februarja 1873. kot sin uglednega posestnika z Vira pri Domžalah, se je izučil v torbarski in sedlarski stroki v Ljubljani in v inozemstvu. Z zgledno pridnostjo si je uredil svojiei podjetje in svoj dom, pri čemer mu je vzorno pomagala življenjska družica gospa Amalija, rojena Bitenčeva. Njegov dom je kmalu zaslovel po iskreni gostoljubnosti, Josip Stupica pa je postal po vsej Sloveniji in tudi na tujem znan in čislan kot velik ljubitelj in rejec konj ter propagator' dirkalnega športa. Ze pred prvo svetovno vojno je ustanovil v Ljubljani dirkalno društvo, njegovi konji pa so dobivali na dirkah po Sloveniji in tudi na Dunaju prve nagrade. Od svoje osamosvojitve je bil Josip Stupica zvest član trgovske stanovske organizacije. Vreden njegov naslednik je sin Josip, hči Slava pa je soproga g. Kajfeža.
Josipu Stupici kot možu poštenega dela in blagega značaja časten spomin, njegovi rodbini pa iskreno sožalje!
Obrazci za prijavo nakupa in prejema oblačilnih predmetov
Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine sporoča, da so obrazci za prijavo nakupa in prejema tekstilnih in oblačilnih predmetov za grosiste že naprodaj v pisarni Združenja, Trgovski dom.
Nakaznice za otroke
2. Oblačilna nakaznica se ne sme izdati osebam, ki bi v času njene veljavnosti prestopile iz eniega starostnega razreda v drugega.
Otrokom, ki dovršijo prvo leto starosti, je treba izdati nakaznico C. Glede rojstnega dne pa se je treba ravnati po sledečih navodilih: Pred izdajo se odreže 6 odrezkov z arabskimi številkami za vsak cel mesec, računajoč od 1. novembra 1941 do rojstnega dne, 5 odrezkov z rimskimi številkami in 1 odrezek s črkami za vsako dvomesečje. Tako bo n. pr. za tiste, ki so rojeni v decembru 1940, izdana nakaznica, od katere se bo odrezalo le 6 odrezkov z arabskimi številkami in noben odrezek z rimskimi številkami in črkami.
Odrezani odrezki se bodo shranili pri občini, ki izdaja nakaznice.
Skupni nakupni boni
3. Zveze, tvrdke in družbe raznih strok se obračajo na Trg.-ind. zbornico s prošnjo, naj bi se jim
izdali skupni boni za obleke, kom-binieže, delovne čevlje za njihove nameščence na podlagi člena 16. naredbe Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941-XX Služb, list št. 512/90-41.
V svrho pravilne uporabe omenjenih navodili po Zbornici za TI, se smatra za potrebno sporočiti kriterije, po katerih se je ravnati. S takimi navodili se je nameravala dati delodajalcem nekaterih maloštevilnih kategorij industrije možnost nadaljevati, kakor prej, dobavo lastnim delavcem, dodeljenim delu, ki zahteva izredno izrabo oblačil ali pa uporabo težkih delovnih obutev, izdelanih popolnoma iz usnja ali pa posebne zaščitne vrste (tako n. pr. škornji iz gume) oblačil in obutev. Te koncesije* torej ne bi bilo mogoče brez neprijetnih posledic izdati vsem delavcem (omenjeno navodilo daje itak možnost, a ne obveznost zbornici, ugoditi prošnjam delodajalcev) in nikakor ne poljedelskim delavcem. Omenjena navodila je torej izvajati naj-striktneje in ni dopuščena široko-grudna razlaga, kakor tudi ne
Točke za prte
4. V zvezi z okrožnico Visokega komisariata z dne 11. 12. VIII. No. 4776/162-41-XX se pojasnjuje: 1) Za spodaj navedene in v IV. kategorijo spadajoče prte je določeno naslednje številko točk:
a) prti za 6 oseb (150X180 cm največ) 45 točk.
b) prti za 12 oseb (iznad 150X 180 cm) 90 točk,
c) prtiči 5 točk,
d) namizni prtički 5 točk.
Točke je razumeti po kosu in
ne po dolžinskem metru.
2)
Copate z usnjem
Besedilo zaporedne štev.
4,
obutev — VI. poglavje — 6. kategorija:
»Copate, v katerih gornjem delu je vdelana koža ali usnje ali ki imajo podplate iz gume« je treba tako razumeti:
»Copate, v katerih gornjiemi delu ali podplatu je vdelana koža ali usnje, ali ki imajo podplate iz gume.«
Druga pojasnila
5. V točki 1. okrožnice Visokega komisariata z dne 1. XII. 1941 VIII. No. 4776/138 naj se beseda »Preostalih« nadomesti z besedo »izkoriščenih«.
V drugem odstavku točke 1. iste okrožnice naj se št. 65 nadomesti s št. 80.
Narodni obrambni fond, odmera za leto 1942.
Davčna uprava v Ljubljani-me-sto razglaša:
1. Zaradi pravilne odmere mo rajo vsi davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti \ času od 1. do 31. januarja 1942 XX prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok Prijavo je treba kolkovati z L. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana, Vodni kov trg 5/II, soba št. 10.
Prijave, vložene po 31. januarju se pri odmeri obrambnega fonda ne bodo upoštevale.
2. V istem roku morajo predlo žiti davčni upravi prijave tudi vsi nad 30 let stari moški davčni zavezanci, a) samci, b) oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci po mrli in sedajj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati.
Že v 24 urah
ljubljeni oče, stari oče, brat,
Dotrpel je naš dragi soprog stric, svak in tast,^gospod
JOSIP STUPICA
trgovec in posesinilt
dne 7. t. m. ob 5. url zjutraj v 69. letu starosti
Pogreb predragega pokojnika bo v, petek dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
L|abl|ana, Domiale, Vit, Kolevle-Hov« »el«, dne 7. januarja 1942
Žalujoče
rodbine:
in ostalo sorodstvo
Impresa comunale pompe tunebrt Lublana Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
/2
V tretjem odstavku točke 1. iste okrožnice naj se št. 65 nadomesti s štev. 80.
6. Z ozirom na stanje zalog oblačilnih izdelkov se ne dopušča Trg. ind. zbornici izdajati bone za nakup tkanin in preje za izdelavo oblačil, ki naj bi se poslala bojevnikom in ujetnikom.
7. Odrejeno je razdeljevanje posebne oblačilne nakaznice osebam, ki so dodeljene kolonijam ali kon-finacijskim krajem v smislu zakona ter interniranim v koncentracijskih taboriščih med vojno.
Izročitev nakaznic, ki je odvisna od pogoja, da je interesent vpisan v registru prebivalstva njegovega prejšnjega bivališča, bo izvršila občina, kjer se imenovane osebe nahajajo konfinirane ali internirane, z obveznostjo s strani občine, da poroča o izvršeni izročitvi občini prejšnjega bivališča posameznega naslovnika.
Notranja uprava, ki preskrbuje potrebne konfinirance in internirance z brezplačnimi oblekami, osebnim perilom in čevlji, mora poskrbeiti za uničenje in odreza-nje dotičnih odrezkov nakaznic omenjenih konfinirancev in internirancev.
barva, piesira in kemično auaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Pouk na gremialni šoli
Združenje trgovcev sporoča, da se prične pouk na strokovni nadaljevalni šoli Združenja »trgovcev v ponedeljek dne 19. t. m.
Gospodarske vesti
Za novega sekvestra splošni zavarovalni družbi »Jugoslavija« je bil imenovan namesto g. Costanta Pessata g. comm. adv. Nino de Petris.
Sekvester, ki se je postavil družbi »Elementar«, prej Commercial Union s sedežem v Londonu, je ukinjen.
Delniška družba »Saturnus« zviša svojo delniško glavnico od 3 na 6 milijonov din oz. 1,140.000 lir na 2,280.000 lir. Dovoljenje za zvišanje je Vis. komisariat že izdal.
Večino delnic lesne družbe Gutman v Našicah je kupila hrvatska država.
Svinje se prodajajo na Hrvat-skem po ceni 26 do 36 kun za kg žive teže, konji pa po 16 do 26 tisoč kun za grlo.
Indeks življenjskih stroškov na Hrvatskem se je od avgusta 1939 do začetka decembra 1941 zvišal od 128 na 228%.
Zagrebški dnevniki so se podražili in velja posamezna številka odslej 3 (dosedaj 2) kune.
Frančiškanska ulica 3
izdajatelj »Konzorcij Trgovikega liata<, njen preditavnik dr. Ivan Pie**, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen preditavnik Otmar Mihalek, v»i v Ljubljani