Kraljica Marija v Ljubljani Ogledala si je prenovljen magistrat s spomenikom kralja Petra, udeležila se je koncerta, ogledala si razstavo naših likovnih umetnic in končno še prisostvovala vprizoritvi »Gorenjskega slavčka« V okviru kraljevega tedna je bila tudi slavnostna otvoritev prenovljene mestne hiše. Otvoritve so se udeležili poleg številnega občinstva župan dr. Puc, pod-ban dr. Pirkmajer, ljubljanski konzularni zbor pod vodstvom avstrijskega generalnega konzula dr. Pleinerta, podžupan prof. Jarc z občinskimi svetniki, predsednik odbora za postavitev spomenika kralju Petru inž. Bevc, akad. slikar prof. Sternen, konservator dr. Stele in drugi. Svečanost je otvoril župan dr. Puc, ki se je zahvalil občinskemu svetu za odobritev kreditov, s katerimi se je obnovilo dvorišče in stebrišče. Obnovitelj a magistrata prof. Sternen ln arhitekt inž. Mušič nista ničesar dodala in danes je magistrat tak, kakršen je bil pred 200 leti, ko je bil nov. Konservator dr. Stele je nato podal zgodovino starega rotovža, arhitekt inž. Mušič pa je govoril o obnovitvi. Ko je končal, se je vršil ogled dvorišča, kjer stoje sedaj topovi in skrinje, in stebrišča. Veliko pozornost je vzbujal Herku-lov kip, ki stoji sredi dvorišča in je stal nekoč na mestu sedanje dekliške šole na šentjakobskem trgu. Med otvoritvijo prenovljene mestne hiše se je bliskovito razširila vest, da prispe popoldre na magistrat Nj. Vel. kraljica Marija. Tako se je zgodilo, da je bil Mestni trg že pol ure pred napovedanim prihodom poln občinstva. Kraljico je pričakoval pred spomenikom kralja Petra odbor za postavitev spomenika, ban dr. Marušič s podba-nom dr. Pirkmajerjem, komandant dravske divizijske oblasti general Ilič, župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc z občinskimi svetniki in magistratnim uradništvom. Kraljica se je pripeljala z avtomobilom v spremstvu dvorne dame Svrljugove in adjutantom podpolkovnikom Pogačnikom. Kraljico so sprejeli med navdušenimi »živijo«-klici občinstva ban dr. Marušič, general Ilič in župan dr. Puc. Kraljici so nato poklonili krasne šopke predsednik odbora za postavitev spomenika inž. Bevc, ga. Iličeva in županja ga. Pucova. Inž. Bevc je predstavil kraljici kiparja Dolinarja, nakar si je kraljica z velikim zanimanjem ogledala spomenik in se laskavo izrekla o njem. Ko si je kraljica ogledala spomenik, Ji je odbor za postavitev spomenika izročil plaketo kralja Petra, umetniško delo kiparja Dolinarja, dva zlata znaka ln v belem toku pergamentno listino, kakršno so vzidali v podstavek spomenika. V magistratni veži se je kraljica vpisala v spominsko knjigo in si ogledala še prenovljeni del magistrata. Po ogledu je sedla v avto in se odpeljala med vzklikanjem občinstva, ki Ji je delalo špalir, skozi Prešernovo in šelen- burgovo ulico v Zvezdo na veliki koncert Pevske zveze. Za kraljico je bila postavljena v Zvezdi nasproti samostanske šole posebna tribuna. Ko je izstopila, so ji bili predstavljeni prireditelji koncerta in dirigenta prof. Bajuk in Gašparič. Kraljica je nato sedla v tribuno z dvorno damo švrljugovo in go. Pirkmajerjevo in prisostvovala koncertu do konca. Po koncertu se je kraljica odpeljala proti Jakopičevemu paviljonu, že zopet skozi gost špalir občinstva, ki ji je viharno vzklikalo. V paviljonu so kraljico pričakovale naše slikarice z go. Anico Zupanec-Sodnikovo na čelu, dalje ga. ministrova Anči Kramerjeva, častna dvorna dama Tavčarjeva, ga. Iličeva, županja Olga Pucova, ga. Kroftova itd. Kraljica je prišla v spremstvu dvorne dame Svrljugove, ge. Pirkmajerjeve, ge. Iličeve in škofa dr. Rožmana. Častna dvorna dama Tavčarjeva jo je pozdravila in ji predstavila voditeljico razstave Anico Zupanec-Sodnikovo, ki je kraljici izročila krasen šopek. Kraljica se je o razstavi, ki si jo je podrobno ogledala, zelo pohvalno izrekla. Med prisrčnimi ovacijami množice, med katero je policija na konjih s težavo delala red, ker je vsak hotel od blizu videti kraljico, se je kraljica odpeljala k slavnostni predstavi »Gorenjskega slavčka« pred hotelom Tivoli. Turtl tu je bila za kraljico postavljena posebna loža. Ko je avto zavozil pred hotel, je operni orkester zaigral državno himno, nakar je kraljico pozdravil župan dr. Puc in ji predstavil intendanta Otona Župančiča. Kraljici sta v loži izročila dva člana zbora v narodni noši Gorenjca in Gorenjke velik šopek s trobojnico. Ob 16 30 se je pričela predstava pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča v isti zasedbi kakor v nedeljo. V loži, kjer je sedela kraljica, so sedeli še: dvorni dami ga. Tavčarjeva in švrljugova, ga. Kramerjeva, ga. Pirkmajerjeva, ga. Pucova, ban dr. Marušič, general Ilič, škof dr. Rožman, rektor dr. Serko, župan dr. Puc, podban dr Pirkmajer, podžupan prof. Jarc, intendant Župančič, podpolkovnik Pogačnik in dr. Borko. Vsi so prejeli programe, tiskane nalašč za to predstavo na finem papirju, Nj. Vel. kraljica pa sličen program z naslovno sliko gledališkega scenografa Uljanišče-va, predstavljajočo Gorenjca in Gorenjko pred domača hišo. Vsi pevci in pevke so se potrudili in peli tako, da bo predstava ostala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Le prehitro je minil čas in je prišla ura odhoda za kraljico, ki se je ponovno mogla prepričati, kako radi Jo imajo Slovenci. Globcko ganjena od prisrčnega slovesa je kraljica sedla v avto In se med *živijo«-klici odpeljala skozi dolg špalir občinstva nazaj na Bled. Glasbene prireditve kraljevega tedna Koncert in opera na prostem V torek, dne 8. t. m. smo imeli v okvirju »Kraljevega tedna« kar dve glasbeni prireditvi na prostem. Ob 3. uri je začel koncert 113 pevskih zborov »Pevske zveze«, ki Je izvajal umetne in narodne pesmi. Kot dirigenta sta fungirala prof. Marko Bajuk in Jan. Ev. Gašparič. Vse pesmi so bile precizno naštudirane, intonacijska točnost je bila občudovanja vredna, ritmično so se zbori tudi dobro držali. Spored je bil nekoliko monoton, ker razen Devove »Plosarske« ni bilo niti enega pravega hitrega tempa, čudno je to, da so najlepši učinki takega ogromnega aparata (2400 pevcev) v pianisimih in ne narobe, kakor bi človek pričakoval. Tudi jakost zvoka ne raste sorazmerno s prirastkom izvajajočih in je »forte efekt« tisočev grl neznatno večji od zbora 100 grl. Vse skladbe lepega sporeda bi uvrstil v čitalniško dobo. Bill so zastopani skladatelji Jenko, Premrl, Vodopivec, Svetek, Klemenčič, Železnik In Flajšman ter har-monlzatorji narodnih Marolt, Bajuk, Železnik, Prelovec, Kimovec, Adamič ln Hubad. Koncert, ki se je vršil pred nunsko cerkvijo, je bil razprodan. — Prav tako je bila nabito polna terasa pred »Tivolijem«, kjer so dali reprizo »Go- ■ renjskega slavčka«. Dirigiral je zopet ravnatelj Polič, predstava pa Je bila še mnogo enotnejša od nedeljske, to pa radi lepega vremena ln radi prakse, ki so jo igralci ln pevci pri premijeri že dobili. Grajati je pa to, da ljudje, ki so kupili drage sedeže in ki so radi koncerta prišli k predstavi malo prepozno, svojih kupljenih mest niso našli prostih in je izgledalo, da se je v zadnjih vrstah placiral vsak po mili volji. Morda bi bila umestna med obema prireditvama malo daljša pavza, da bi podeželanom, ki pač reflektirajo na več zaporednih prireditev, ne bila potrebna zamuda brez njihove krivde. Drugače je vladal pri obeh prireditvah vzoren red. Koncert in opero je počastila s svojo navzočnostjo tudi kraljica Marija, ki Ji je navdušeno ljudstvo prirejalo spontane ovacije. Monstre koncert železničarskih glasbenih društev Drave in Sloge Obe društvi sta pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu postavili godbo na pihala, kjer je sodelovalo okrog 100 članov. Spored je bil iz Perite vse Vaše fine stvari v blagi peni 5 KI VARUJE BARVO IN TKANlNB lx j 6 umetniško vzgojnega pogleda dovolj resen, bolj kot so taki koncerti po navadi. Jenkova uvertura »Kosovo«, Rosinijeva introdukcija k »Sta-bat mater« in zlasti Smetane uvertura »Libuša« so točke, ki jih srečavamo bolj pogosto v koncertnih dvoranah kot pa pri monstre koncertih. Glede programa prirediteljem vse priznanje. Tudi izvajanje samo je bo na višini, ki je pri takih koncertih le redko dosegljiva. Koncert sta sigurno vodila kapelnika Žekar in Svetel. Ljudi se je zbralo na Kongresnem trgu zelo mnogo. Slavko Osterc. Ustanovni občni zbor Kmetske prosvete" Poleg drugih narodnih prireditev se je minulo soboto vršil ustanovni občni zbor »Kmet-ske prosvete«. Dvorana Zveze kulturnih društev se je napolnila z mnogimi javnimi delavci i* vseh področij in panog, zastopanih je bilo tudi več društev in organizacij, med njimi ljubljanska in mariborska Zveza kulturnih društev, Zveza kmetskih fnatov in deklet, J. N. A. D Jadran« in akademski klub »Njiva«. Predvsem je bilo opaziti mnogo naših javnih delavcev iz podeželja ter večje število naše kmetske mladine. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Janže Novak, ki je toplo pozdravil vse zbrane javne delavce in tovariše in nato govoril o tem, kakšne potrebe so rodile »Kmetsko prosveto«. Pravila »Kmetske prosvete« so bila soglasno sprejeta, nakar je dr. Janže Novak prebral socijalno gospodarske smernice dela »Kmetske prosvete« in jim dodal daljši komentar. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v ožji odbor: dr. Janže Novak, predsednik; podpredsedniki dr. Joža Bohinjee, dr. Trošt in Ivan Kronovšek; France Gerželj, tajnik; dr. Joža Mi-helak, blagajnik; odborniki inž. Dekleva, dr. Riko Fuks, dr. Marjan Zajec, France Kovič, Evgen Lovšin, dr. Srečko Goljar in Anton Pucelj; revizorji dr. Viktor Haček, Dolfe Schauer in Ivan Breceljnik. V širši odbor: Fonzi Završnik, Vrhnika; Ferdo Roš, Hrastnik; sodnik Trampuš, Kozje; Karl Gajšek, Konjice; Demšar, Zali log; šol. up. Štefanciosa, Donačka gora; šol. up. Verk, Sv. Križ pri Rog. Slatini; šol. up. Rebolj, Go- renja vas; Stanko Lenarčič, Nova vas; Franc Tavčar, Rakek; Marolt, Dolenja vas; A. Hočevar ml., Struge; Jakob Špicer, Radovljica; prof. Kovač, Novo mesto; prof. Ivan Kolar, Kranj; Ivan Lavrič, Loški potok; Fr. Rant, učitelj, Stražišče pri Kranju; živinozdravnik Rautar, Kamnik; Jan Kavalar, Rateče; Jelene, Maribor; inž. Tržan, Ruše; Gavro Gomišček, Celje; šol. up. Lovšin, Šoštanj; inž. Verhnjak, Slovenjgradec; dr. Jerina, Laško; dr. Igor Rosina, Maribor; Val. Janhar, Medvode; Izidor Horvat, Dol. Lendava; Mastnik, Dramlje; Peternel, Dol. Lendava; Jelo Janežič, Škofja Loka; Josip Kotnik, Laško; Herman Peterlin, Škocijan; Ivan Nemec, Konjice; Vladimir Kreft, Sv. Jurij ob Ščavnici; živnozdr. A. Škof, Ljutomer; Hafner, Škofja Loka; Jakob Zemljič, Radenci; učitelj Urbančič, Dob; Goričan, Vojnik; Zidam, Šmartno ob Paki; Farkaš, Murska Sobota; Vekoslav Špindler, Maribor; Lovro Špindler, Mala Nedelja. Po volitvah se je nadaljevala debata in razgovor o mnogih kulturnih in prosvetnih vprašanjih. G. Vek. Špindler, predsednik mariborske ZKD je podčrtaval prosvetno delo na podeželju in je želel informacije, kako bo Kmetska prosveta sodelovala z ostalimi prosvetnimi centralami in društvi. Predsednik dr. Novak mu je pojasnil, da vselej prijateljsko in za dobrobit našega kmetskega in delavskega doma. K besedi se je oglasilo še več mlajših tovarišev in sodelavcev, znak, da predvsem mlada generacija zelo in močno sodeluje v »Kmetski prosveti«. Uspeli zbor je nato zaključil predsednik g. dr. Janže Novak. Claude Anet: ^rijana Roman ruske deklice. Naslednjega dne sta se poslovila od hišice ob morju in bosonoge Tatarke, ki Je napolnila njun avtomobil s cvetjem; zvečer sta stopila v moskovski ekspresni vlak in po šestintridesetih urah sta bila v Moskvi. Konstantin je pregovoril Arijano, naj ostane spričo ločitve še en dan in eno noč pri njem, in tako sta šla v njegov hotel. Konstantin se je bal poslovilnih ur. čakalo ga je dolgo potovanje, ker so ga poklicali v Novi York po težavnih poslih. V drugih časih bi bil z veseljem sprejel tako poslanstvo, ki bi ga rešilo brezbodočnost-ne tragedije njegovega doživljaja kakor »deux ex machina.« Zakaj, če imaš še tako dražestno ljubico, končno jo moraš vendar zapustiti. Usoda sama je prinesla rešitev in prišla Konstantinu na pomoč, ker sam od sebe bi se bil težko odločil za slovo. Arijana mu je darovala naj lepše cvetje svoje mladosti in svojega duha; zakaj bi ji zameril pretirano odkritosrčnost, ki je pri ženskah tako redka? Ali naj ji bo zato hud, ker ga ni ljubila tako sentimentalno, kakor ga je ljubilo toliko drugih žensk? Ali je bil zares tako nespameten, da je obžaloval, ker se ni zjokala ob slovesu? In vendar je bil ta nasladnik v zadnjih urah njunega razmerja v nemirnem nastroju, kar si ni samo priznal, ampak se tega celo veselil. Tudi se je temu občutku pridružil nemir zaradi pričakovanja, kaj se bo neki zgodilo, kakor pri živali, ki se boji udarcev. Čutil j , da Je šibkejši in ranljiv. Popoldne sta se skupno izprehajala po Moskvi. Arijana je navidezno preživela dan svojega življenja, kakor da se ni prav nič razlikoval od vseh ostalih. Zvečer je bila prav tako nežna in strastna kakor v nepozabnih urah na Krimu. Toda naslednjega jutra, ko se je oblačil in je ona še ležala v postelji, je prišel v strahu pričakovani napad z nesluteno silo. Kakor vedno Je tudi zdaj izbruhnil iz nekega ravnodušnega pogovora. »Jutri bom torej doma. No, dragi, ker že tako rad zapoveduješ, reci mi, koliko časa naj ti ostanem zvesta?« Konstantin je stekel k njej, ji zakril z oko usta in rekel proseče: »Prosim te, Arijana, v imenu vsega, kar nama je drago, ne pokvari zadnjih trenutkov, ki Jih skupaj živiva. V nekaj dneh bova daleč narazen. Nihče izmed naju ne ve, kaj mu življenje prinese. Toda rotim te, molči o tem, že sama misel, da bi te utegnil kdo drug imeti, mi je neznosna. — Da, da, vem da je nezmiselno, toda tako je pač. Prosim te, ne razruši mojih potrebnih ml prevar. — Vem, vem. Ti si prosta, jaz nimam nobenih pravic... Toda pusti to. To pride pozneje. Ne govoriva o tem. Počakajva; čas nama bo pomagal preko tega. Tiho o tem, dekletce, treba Je znati tudi molčati.« In obsul jo je s poljubi ter jo stisnil v naročje. Ko jo je pa izpustil in se je dalje oblačila, je začela znova neusmiljeno: »Imam ljubčka, ki me pričakuje. Saj tl nisem ničesar prikrila.« Takrat Je obstal kakor odrevenel in kakor da Je ni slišal. Ona pa je govorila s tihim, mehkim glasom, ki se ni kar nič podajal zmislu njenih besed: »Komaj bom prispela, me bo poklical, štirinajst dni prepozno pridem na dogovorjeni sestanek. Kako mu naj odpovem? Kakšen vzrok naj navedem? Vzemimo, da pridobim še nekaj dni, recimo teden dni za očiščenje, več pa ne moreš zahtevati od mene. On ima starejše pravice do mene kakor ti. In končno sam veš, kakšno je življenje pri nas; lahko, veliko lažje — docela drugačno od tukajšnjega. Toda pogodiva se. Obljubljam ti, da bom živela teden dni temu, kar imenuješ ti »naše drage spomine. Več pa ne zahtevaj od mene, ker končno, kašen zmisel naj Ima taka kepajoča zvestoba?« Konstantin jo Je udrl iz sobe, zaloputnil vrata za seboj in še na ulici Je preklinjal in zmerjal. Pri kosilu, popoldne in do večera, celo tedaj ko Je Konstantin spremil Arijano na kolodvor in stal pred vlakom, je bila tako nasajena in ujedljiva. »Vidi se, da mi hočeš slovo olajšati,« je rekel Konstantin, »očividno želiš, da ne bi žaloval za teboj!« Naglo sta se poljubila, kakor kdo, ki hoče opraviti nadležno dolžnost. Konstantin je zamišljeno zrl za dolgim vlakom, ki se je sopihajoč oddaljeval, čutil se Je potrt in si želel miru. »2e zopet se Je zaključil del mojega življenja ln ni bil baš med najslabšimi. Bil pa je žf skrajni čas...« Jz Dravske Maša zadušnica za bazoviške žrtve se vrši v Ljubljani v nedeljo v novi šišenski cerkvi ob 10.30 uri dopoldne. Akademska omladina. Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 53 z dne 10. septembra 1931 ima sledečo vsebino: Proglas Nj. Vel. kralja Aleksandra I. narodu. — Ustava kraljevine Jugoslavije. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja. — Naredba o izrekanju kazni za železniško-policijske prestopke. — Razpis o kontingentiranju izvoza iz Jugoslavije v Avstrijo. — Dopolnitev naredbe o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov. — Izpremembe in dopolnitve v navodilih o pristojnosti za posle resorta ministrstva za trgovino in industrijo. — Rešitev o devizno-valutnem postopanju. — Objava glede pobiranja občinskih trošarin v letu 1931. v občini Branoslavci. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Visoko češkoslovaško odlikovanje nestorja slovenskih politikov Franja Šukljeta. Dne 8. t. m. je češkoslovaški vicekonzul g. A. Cihelka posetil na njegovem domu na Kamnu pri Novem mestu nestorja slovenskih politikov Franja Šuklje-ta, da mu po nalogu poslanika ministra dr. Roberta Flieder-ja izroči komanderski križ reda Belega leva. Ker je g. Suklje rekonvalescent po težki bolezni, se je vršilo to slavijo v najožjem rodbinskem krogu. Stari gospod Suklje je sprejel gospoda vicekonzula v svoji bolniški sobi, katere ta čas ne sme zapustiti. Radostno ganjen je poslušal kratek nagovor, s katerim mu je g. Cihelka izročil visoko odlikovanje v znak priznanja zaslug, ki jih je slovenski politik v svojem dolgoletnem parlamentarnem delovanju storil tudi češkoslovaškemu narodu. V lepih, izbranih besedah se mu je zahvalil stari dostojanstvenik in ga prosil, da sporoči njegovo udano zahvalo gospodu ministru poslaniku ter njegovo prošnjo, da dostavi gospodu prezidentu Češkoslovaške republike izraze njegovega občudovanja in globoke uda-nosti. Obenem naj gospodu prezidentu sporoči spoštljivo zahvalo za plemenito gesto, s katero se je spomnil starega borca za slovensko in slovansko stvar. Po obedu se je g. vicekonzul A. Cihelka poslovil od starega gospoda na Kamnu in se vrnil v Ljubljano. d Jugoslovansko zdravniško društvo ima svoj trinajsti kongres v Novem Sadu v času od 17. do 19. septembra. Kongresu bo priključena medicinska izložba. Poleg rednih društvenih zadev so na dnevnem redu predavanja o skrbi za duševno bolne in duševno manj vredne, referati o slobodnem izbiranju zdravnikov pri socijal-uem zavarovanju ter o zavarovanju zdravnikov. d Otvoritev nove planinske poti v Karavankah. Osrednji odbor SPD opozarja vse planince, da otvori v nedeljo 20. t. m. agilna tržiška podružnica SPD novo planinsko pot od Zeleni-ške koče (1534 m) v Koncu Zelenice (za Be-gunjščico) čez Zgornja vrata pod Nemškim vrhom (2178 m) proti Stolu, oziroma proti Ma-čenski planini (Klagenfurterhtttte). Ta nova pot je brez dvoma ena najzanimivejših in najlepših v srednjih Karavankah. Zato vabimo, da se udeleži te planiriffie slavnosti čim večje število naših planincev, ki bodo pri tej priliki lahko spoznali enega najslikovitejših predelov naših Karavank. Udeleženci iz Ljubljane imajo posebno ugodno priliko, ker bo na razpolago direktni avtobus, ki bo vozil iz Ljubljane skozi Kranj in Tržič do cestarja pri Sv. Ani in nazaj za ceno 40 Din. Čas odhoda ob 6. uri zjutraj izpred kavarne Evrope. Sedež se rezervira samo onim, ki se najkesneje do petka, t. j. 18. t. m. popoldan prijavijo v trgovini Goreč (palača Kreditne banke) v Ljubljani in založijo obenem 10 Din. Podrobnejši spored bo objavljen po plakatih. d Državne meščanske šole v Ljubljani še sprejemajo učence in učenke, ki mislijo vstopiti v meščansko šolo. Oglasiti se je treba med uradnimi urami pri ravnateljstvih. d Do 45.000 dinarjev posmrtninske podpore morete dobiti kot član »Vzajemne pomoči« reg. pom. blag. v Ljubljani, Boršnikov trg 3/1. 1634 d Vodstvo javne bolnice v Brežicah razglaša, da v bodoče ne bo več sprejemalo porodnic v bolniški stalež, razen v najnujnejših slučajih, kjer je potrebna operacija. To pa iz razloga, ker bolnica nima urejenega porodniškega oddelka. 1967 d Goljufije odpuščenega dnevničarja. Janko Zorčič, odpuščeni dnevničar-služitelj sreskega načelstva v Metliki, je ogoljufal v Metliki v zadnjih dveh mesecih pod raznimi triki več strank za denar v skupnem znesku 7272 Din in pobegnil neznanokam. Za Zorčičem je izdana tiralica. d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov. d Neznan goljuf. Neznan moški, ki se je izdajal za Kregarja iz Krškega, je izvabil od Jožefa Zalokarja iz Vinice pri Krškem kolo »Puch« pod pretvezo, da gre kupit par volov v bližnja vas in da bo kolo v dveh urah vrnil, kar pa ni storil, temveč je s kolesom pobegnil neznanokam. Kolo je vredno 1400 Din. d List »Gospodar« prejemajo vsi člani »Vzajemne pomoči« reg. pom. blag. v Ljubljani brezplačno; v listu objavlja blagajna svoje razglase, ki se zadevajo vseh članov. 1634 Cjuhlfana Četrtek, 10. septembra 1931: Nikolaj Tol. Pravoslavni, 28. avgusta: Mojsije. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ■ Pomočnik bana Dravske banovine dr. Pirkmajer bo v petek 11. Jb m. uradno odsoten in ne bo sprejemal strank. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira ln lika tovarna Jos. Reich. 398—3 ■ Vlom v Zadružno hranilnico. Neznan vlomilec je vlomil v Zadružno hranilnico na Sv. Petra c. 19, odprl vse predale, dobil pa ni nobenega plena in znaša vsa škoda na poškodovanih vratih in miznih predalih okoli 100 Din. Vlomilec je ukradel v isti hiši iz zaklenjenega stanovanja Fride Molečeve 100 Din gotovine in raznih drobnarij za okoli 160 Din. Vlomilec je vlomil tudi še v delovne prostore tvrdke »Isis« v Komenskega ulici 7 in je odnesel 90 znamk nove izdaje po 1 Din in 50 po 50 par. ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ Vpisovanje v Glasbeno šolo Nar. železničarskega glasbenega društva se vrši samo še danes in jutri, to je 10. in 11. t. m. od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v veliki društveni dvorani v Ljubljanskem dvoru. V soboto 12. t. m. ob 16. uri razdelitev učnih ur istotam. V pondeljek, dne 14. t. m. pričetek rednega šolskega pouka v vseh oddelkih. ■ HOTOH kava dnevno 6veža! Kličite telefon 25771 j470 Mlekarne! KAPOR1T je najpriklad-nejše in najcenejše, strupa-prosto desinfekcijsko sredstvo za mlekarske priprave. Navodila v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki (zbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 ■ Tatvina v kavarni Emona. Blagajničarki Elizabeti Malenškovi je bila ukradena v kavami Emona med 12. in 13. uro iz zaklenjene omare ročna torbica z zlato verižico v vrednosti 250 Din. 'MLavibov m Maša zadušnica za narodne mučenike. V torek je bila ob 11. uri v tukajšnji stolnici maša zadušnica za bazoviške narodne mučenike, katere se je udeležila velika množica meščanov da okoličanov. Pel je pevski zbor društva »Jadran«. m Sestavljanje volilnih imenikov. Po naredbi novega zakona o volilnih imenikih so pričeli na tukajšnjem magistratu že včeraj sestavljati novi volilni imenik. Vpisanih bo okrog 8000 volilnih upravičencev. m Vojnim oškodovancem iz Primorja in Koroške. Finančno ministrstvo sporoča, da bo vprašanje odškodnin za vojne oškodovance iz Primorja in Koroške proučila najprej posebna komisija. Zaradi tega naj oškodovanci dotlej ne pošiljajo svojih prošenj državnim oblastem in zlasti ne g. ministrskemu predsedniku. m Brozovič odhaja. Po večletnem službovanju v Mariboru odhaja v ljubljansko uredništvo «Jutra« dosedanji glavni urednik »Mariborskega Večernika«, g. Fran Brozovič. Stanovski tovariši so mu priredili v ponedeljek zvečer pri Lovrenčiču v Kamnici prijateljsko odhodnico. m Iv. Hcričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči. štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni. 1810 m Jubilej mašniškega posvečenja. Te dni so pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah slavili 35-letnico mašniškega posvečenja gg. Franc Gomilšek, tamkajšnji župnik; Janez Rožman, župnik v Zavodnjah; Franc Schreiner, župnik v Št. liju pri Velenju; Janez Sorbek, župnik v Olimlju; pismeno pa sta se oglasila dr. Anton Korošec, bivši ministrski predesednik in Maks Ocvirk, župnik pri Sv. Andražu. m Smrtna nesreča. Pri Sv. Primožu na Pohorju je padel te dni s kozolca hlapec Janez Lorenci in obležal mrtev s prebito lobanjo. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 /n Kinomatografi. Grajski kino predvaja do vključno četrtka »Poročnika carjeve garde« z Ramonom Novarro, od petka dalje pa džungelski velefilm »Rango«. Kino Union predvaja od danes dalje Molnarjevo zvočno dramo »Olimpija« z Noro Gregorjevo. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zastajanj-e v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi j enj e ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. , 4J1 m Napad. V Pesnici so v ponedeljek zvečer neznanci napadli s koli zidarja Antona Lepe-nika. Zlomili so mu desno roko in ga ranili težje tudi po levi roki in hrbtu. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. Napadalce zasledujejo orožniki. m Padec z motocikla. Z zadnjega sedeža na motooiklu je v torek zvečer v Kamnici padel 29-letni Hinko Anders iz Košakov in si nalomil levo nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnici. m Skok z vlaka. V torek okrog 18. ure je na Pragerskem skočil z vozečega vlaka 17-letni mizarski vajenec Josip Plajh, sin železničarja s Pragerskega. Zlomil si je desno nogo v členku. Našli so ga šele čez pol ure. Z vlakom ob 22. uri so ga pripeljal} v mariborsko bolnišnico. m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit, žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga, Maribor, Trg svobode 1. 1554 m Najmodernejši brivski in frizerski salon. Gospod E. Mareš' je te dni otvoril v Gosposki ulici v hiši juvelirja Ilgerja brivski in frizerski salon, ki po moderni in elegantni ureditvi prekaša morda sploh vse v Jugoslaviji. Prostori so ločeni na razne oddelke v pritličju in prvem nadstropju, v katerih so brivnica, kozmetični, barvalni in česalni oddelek, manikura itd. Vse je opremljeno z najmodernejšimi higijensko urejenimi aparati, tako da je podjetje prava in izredna zanimivost, vredna, da si jo vsak ogleda. Celje • Maša zadušnica za bazoviške žrtve. Danes zjutraj ob 7. se bo v župni cerkvi služila maša zadušnica za nesrečne žtrve v Bazovici. * Praznik kmetske mladine v Celju. V torek se je vršila v Celju mogočna manifestacija kmetske mladine, ko so kmetski fantje iz Savinjske doline in iz drugih okoliških krajev priredili tekmo koscev in kolesarsko dirko. V prvih popoldanskih urah je mladina prihitela na okrašenih vozovih in na kolesih na Glazijo, odkoder se je ob pol 3. razvil sprevod skozi mesto. Na čelu sprevoda je jezdil postaven kmetski fant z veliko državno zastavo, njemu je sledila četa kmetskih konjenikov ter kmetska godba. Zelo mikaven je bil pogled na kosce v belih srajcah ln s kosami na ramah. Koscem so sledile grabljice z okrašenimi grabljami. Dolga je bila vrsta kolesarjev. Sprevod so zaključili okrašeni vozovi iz Dramelj, Orle vasi, Trnave, Sv. Jurija ob juž. žel., Frankolovega, Sv. Jurija ob Taboru, Zgornje Hudinje pri Celju, najlepši pa je bil voz Kmetijske šole iz Sv. Jurija ob juž. žel. Ko se je sprevod premikal po mestu, so ga Celjani občudovali ter pozdravljali kmetsko mladino. Na I Spodnji Hudinji so nato izžrebali vrstni red koscev, nakar se je tekma začela. Tekmo je gledalo ogromna množica ljudi. Vsa tekma je trajala 10 minut. Prvi je bil Eberlinc Valentin iz Sv. Jurija ob Taboru, drugi Mastnak Ludvik iz Dramelj, tretji Berglez Jože iz Sv. Jurija ob Taboru, četrti Potočnik Ferdo s Frankolovega. Nato se je vršila kolesarska dirka iz Sp. Hudinje v Vojnik. Prvi je bil Žitnik Ludvik iz Sv. Jurija ob Taboru, ki je s tem postal prvak celjlskega okrožja, drugi Možgan Ignacij iz Jurija ob južni železnici, tretji pa Lubej Jurij iz Dramelj. Vso prireditev je zaključila velika veselica, na kateri so razdelili nagrade zmagovalcem v tekmi koscev in na kolesarski dirki. * Celjsko pevsko društvo. Pevci in pevke naj pridejo sigurno na važen sestanek v petek 11. t. m. ob 20. v pevski sobi Narodnega doma. * Državna dvorazredna trgovska šola. Otvoritvena služba božja bo v torek 15. t. m. ob 8. v župni cerkvi. Redni pouk se začne v sredo 16. t; m. * Smrtna kosa. V vojaški bolnici je 8. t. m. umrl redov 39. pešadijskega polka Bozinovič Mile, star 20 let. Doma je bil iz Jajca v Bosni. * Nezgode. 15-letni slikarski vajenec Zdovc Jože iz Celja je nesel neko mizo po stopnicah, pri čemer mu je spodrsnilo in je padel tako, da si je zlomil desno roko. — 22-letnega brezposelnega delavca Dušiča Alojzija iz Veternika pri Kozjem je neki stroj zgrabil za desno roko in mu zmečkal prste. — 21-letni praktikant Stap Avgust iz Sevnice je med vožnjo prehitro zavrl motorno kolo, tako da je padel in se težko poškodoval na glavi in na desni nogi. — 26-letna posestnikova hči Munda Marija iz Grajske vasi je padl"i po stopnicah in si zlomila desno nogo. — Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v celjsko Javno bolnico. * Državna dvorazredna trgovska šola. Otvoritvena služba božja bo v torek 15. t. m. ob 8. v župni cerkvi, nakar se bo v šoli vršila razvrstitev gojencev in gojenk v letnike, razlaga disciplinarnega in šolskega reda ter razglasitev urnika. Redni pouk se začne v sredo 16. t. m. ob 8. zjutraj. Odkritje grobnic sredi škofjeloške župne cerkve Stavbno podjetje Angela Molinarja v Škofji Loki je že preko dva meseca na delu, da zgo-dovinsko-monumentalno svetišče — škofjeloško župno cerkev sv. Jakoba — vrne svoji prvotni lepoti ln veličini. Delavci omenjenega podjetja so te dni razkopavali tlak in so dvignili vse kvadratične belo-modre plošče, ki so prekrivale cerkev v srednji in obeh stranskih ladjah. Tla bodo namreč čez in čez dvignjena za višino ene stopnice. Ko so kopači odstranjevali kamenite plošče sredi zgornjega konca srednje ladje, je mahoma zazijala pred delavci črna odprtina s stopnicami navzdol. Odprtino so toliko povečali, da je mogel človek v podzemne, nenavadne prostore. Izkazalo se je, da je pod ladjo grobnica. Kakih šest stopnic je vodilo v temo. Grobnica obsega prostor dobrih 7 m' prostora, z ometanimi stenami. Strop je obokan. Na sprednji steni je naslikan Kristus, vse ostale stene pa so deloma poslikane in na gosto popisane z nagrobnimi napisi v nemškem jeziku in gotskih črkah. Razbere se, da je bila grobnica zgrajena 1. 1617. in je torej stara 324 let. Prvi pokop je bil Izvršen 1. 1624. Grobnica je bila last veljaške starološke rodbine Paplerjevih, ki so dali prvi temelj šolskemu napredku v Škofji Loki s podaritvijo posebne hiše za pouk dece. Hiša stoji za' župno cerkvijo in je sedaj last manufakturista Thalerja. V grobnici so še sedaj dobro ohranjene krste in okostnjaki. Vendar o kakem redu v tem prostoru ni govora. Les, okostje in drugi preostanki leže križem razmetani. Vzduh v prostoru je težak in dušljiv Drugo grobnico so odkrili skoro na istem prostoru, še manjša odprtina nas pelje v surovo izdelano votlino, enake velikosti od prejšnje in z mnogimi posmrtnimi ostanki neznanih umrlih. Obe grobnici sta imeli v soboto in naslednje dneve nebroj posetnikov in si je čudovite prostore v osrčju župne cerkve ogledalo na stotine ljudi iz škofje Loke, pa tudi okolice. Grobnici ostanejo še nekaj dni odprti, da freske, napise, izvor grobnice in vse potankosti podzemskih prostorov proučijo strokovnjaki. Gradba nove ceste v litijskem srezu Javnosti je malo znano, da se grade v litijskem srezu dve novi cesti in sicer Radohova vas-Sela pri Šuinbergu, dolga 6 km in Višnjagora— Šmarje. Radohova vas—Sela pri Šumberku je le prvi del ceste, ki se bo pozneje, ko bo dana finančna možnost, nadaljevala do Žužemberka. Mnogo let je poteklo, da je po večletnih borbah prišlo do realizacije gradbe te ceste. Na inicijativo bivšega načelnika višnjegorskega cestnega odbora, sedanjega podnačelnika združenega litijskega cestnega odbora, je prišlo do skupne seje bivšega cestnega odbora Višnjagora, bivšega cestnega odbora Trebnje in polnoštevilno zbranih odborov občin Podboršt, Dob, Zagorica, Stehanja vas in Selo pri Šumberku, dne 3. septembra 1927. Takrat se je tudi določilo razmerje prispevkov po tem ključu: bivša oblast, sedaj banovina 50%, bivši cestni odbor Višnji gora 25%, občina Sela pri Šumberku 8Y\%, občina Zagorica 7)4%, občina Podboršt 4%, bivši cestni odbor Trebnje 3%, občina Dob 314%, občina Stehanja vas 2%, občina Veliki Gaber 0'3/4%. Takratne stranke bivšega oblastnega skup. odbora so to odločitev soglasno sprejele. Ln končno so začeli graditi 9. avgusta 1928 1. prvi del ceste preko vasi Beč in preložitev klanca pri Zagorici, nato pa so dela prenehala radi finančnih težkoč, a leta 1930 spomladi zopet oživela radi novega kredita kr. banske uprave v znesku 300.000 dinarjev. Sedaj se dela na cesti dovršujejo in bo cesta najdalje do 15. t. m. gotova. Delavci so izključno samo domači in sicer samo iz tistih občin, kf prispevajo h gradbi ceste Jz drugih banovin Umobolna služkinja noče iz cerkve Predvčerajšnjim se je dogodil v jezuitski cerkvi v Zagrebu nenavaden dogodek. Na večer je prišla v cerkev mlajša ženska, ki je vzbudila z glasnimi molitvami veliko pozornost. Obenem pa sq opazili navzoči, da se ženska glasno raz-govarja z nekim nevidnim bitjem, ki ga sploh ni. Takoj je bilo vsem jasno, da je ženska slaboumna in sicer versko blazna. Očetje jezuiti so žensko pozvali, da se odstrani iz cerkve, ta pa se je razgovarjala in molila naprej. Nato jo je pozval neki stražnik, da zapusti božji hram, toda temu je odgovorila ženska, da ji je napovedano ostati v cerkvi čez polnoč. Ker ženska nikakor ni hotela iz cerkve, so jo končno iz nje odnesli. Policija je ugotovila, da je ženska Anka Vreš iz Velikega Trgavišta, po poklicu služkinja brez posla. Oddali so jo v bolnico, kjer moli kar naprej in se pogovarja z namišljenem! »svetniki«. Oddali jo bodo v umobolnico. Grozen zločin matere V vasi Johovi pri Banjaluki so prišli oblasti na sled groznemu zločinu, ki ga je izvršila Smilja Plavšič, mati petero otrok, že v maju tega leta, pa ga je znala do sedaj spretno zakrivati. Mož Plavšičeve je namreč odšel lansko leto v Francijo, da si tam poišče delo. Med tem pa je začela njegova žena ljubavno razmerje z moževim brttom Nikolom, ki pa ni ostalo brez posledic. Rodila je dete. Ko se je mož vrnil iz Francije, jo je radi tega pognal iz hiše in Smilja je odšla k svojim sorodnikom. Vendar pa se je mož čez čas premislil in vzel ženo zopet k sebi. Toda žena se je bala, da bi iz-venzakonski otrok motil njeno razmerje do moža, ker bi moža vedno spominjal na ženin greh. Zato je sklenila, da se otroka na vsak način Iznebi. Zščela je dajati otroku vsak dan tobaka, namočenega v špirit, in otrok je na posledicah tega počasnega zastrupljenja 28. maja t. 1. v resnici umrl. Te dni je prišla’ oblast njenemu dejanju na sled in jo zaprlo. Smilja trdi, da je izvršila dejanje na prigovarjanje svoje svakinje. b Sarajevski aeroklub je sklenil, da si naba- vi novo letalo. Tako prodira po vsej naši državi spoznanje o velikem pomenu letalstva za našo državo. b Tragična smrt starca pri Novem Sadu. Ko se je vračal z njive domov mladi Horac, je moral ustaviti konji, ki so bili vpreženi pred plug, pred zaprtimi vrati dvorišča. V trenotku, ko so vrata odprli, so konji hitro potegnili in zadeli starega Horaca, ki je bil ravno na drugi strani vrat, s plugom s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. Tako je našel starec smrt od pluga, s katerim je toliko let oral njive, ki so mu dajale vsakdanji kruh. b Za domače delavstvo na Sušaku. SušaškI mestni svet je sklenil z ozirom na veliko brezposelnost domačega delavstva, da bo v prvi vrsti zaposlevl samo domače delavstvo, potem pa šele iz drugih krajev. To bi bilo potrebno tudi pri nas. Cesta je zgrajena z vsemd tehničnimi objekti po najnovejšem sistemu in je zlasti pripravna za avtomobilski promet. Največji uspon je 5%. Nova cesta gre skozi vasi Škofije, Pokojnica, Pristavca, Beč, Zagorica, Velke Dole in Sela pri Šumberku. Dela se izvršujejo vsa v lastni režiji pod vodstvo sedanjega cestnega načelnika g. Lebingerja in podnačelnika g. Erjavca, a pod nadzorstvom banskega inženirja Evgena Poniša. Cesto je trasiral banski inž. Fink, generalni pregled pa je izvršil banski svetnik g. inž. Ruch. Da se je cesta zgradila, smo dolžni hvaležnosti predvsem gg. inženerjem banske uprave, sedanjemu ljubljanskemu podžupanu g. Jarcu, ki je dal inicijativo, ter gospodom Lebingerju in Erjavcu. Prehod Akozi Škofjo Loko urejen Stara Loka, 8. septembra. V pravkar minulih tednih je okrajni cestni odbor škofjeloški popolnoma preuredil in mo- derniziral cestni prehod skozi Staro Loko pri Dolenčevem gradu in pokopališču. Z odvozom velikih množin pokopališke prsti so cesto dodobra razširili in obenem odstranili nevšečni ovinek, ki je zapiral prost razgled. Ob pokopališki strani so morali zgraditi visoko betonsko škarpo, ki sega od dohoda k starološki cerkvi do župnijskega vrta. Ob robu cestišča so namestili pripravne odtočne jarke, da voda z višjih leg ne bo vdirala na cesto, škarpa z lično ograjo je zgrajena na novo tudi vzdolž višje ležečega vrta. Ves prenovljeni del ceste, ki Je glavna prometna žila med Železniki in Škofjo Loko, nareja najugodnejši vtis. Močno posuta cesta je sedaj lepo napeta, suha, dovolj široka, razgledna in svetla, dočim jč bila preje Stara Loka vprav v tem predelu najbolj zanemarjena. Cestišče je bilo tod leto in dan blatno in mokro. še lepše lice je oskrbel okolju industrijalec Dolenc, ki je svoj gradič docela adaptiral. Poučno ekskurzijo na velesejmske prostore so napravili v ponedeljek dopoldne učenci višjih razredov deške osnovne šole. Na velesejmskem prostoru so ostali otroci prav do odhoda opoldanskega vlaka, ki je popeljal kljub deževnemu vremenu, veselo mladež na dom. Težka motociklistična nesreča pri Bohovi Motociklist Srečko Poznič težko ranjen, povoženi delavec Jožef Kojc mrtev V ponedeljek zvečer je trgovec Srečko Pozne, ki se je na motornem kolesu vračal iz Maribora domov v Oplotnico, dohitel na cesti pri Bohovi starejšega neznanca, ki se kljub signalom ni umaknil. Poznč je zato zavil na drugo stran ceste, prav v tistem trenutku je pa planil tjakaj tudi pasant. Priletel je prav pred motocikel, ki ga je z vso silo podrl na tla. Zaradi sunka Je zletel s ceste tudi motocikel in obležal s težje ranjenim Poznetom v jarku. Kmalu po nesreči je privozil v smeri od Hoč proti Mariboru s svojim tovornim avtom šofer Ivan Bubnič iz Ruš in opazil oba ponesrečenca. Spravil ju je na avto ter ju odpeljal v tukajšnjo bolnico, kjer so ugotovili, da je Srečko Pozne sicer težje ranjen, vendar pa ne smrtno, dočim se neznani pasant sploh ni več zavedel. Tudi vso noč od pondeljka na torek je ostal nezavesten, krog 9. ure dopoldne pa je umrl. Pri pokojniku niso našli nobenih dokumentov, imel pa je v žepu neko v Ljudski knjižnici v Mariboru v avgustu izposojeno knjigo z legitimacijo, glasečo se na ime Josip Kojc. S pomočjo, te knjige in legitimacije je polcija danes ugotovila, da je pokojnik res identičen s 55-letnim delavcem Josipom Kojcem s Pobrežja. Kojčev0 truplo so prepeljali že včeraj v mrtvašnico na Pobrežju, kjer je bilo obducirano. Danes so pa ponesrečenca pokopali. Poznetovo stanje je ugodno. Uboj svaka pred mariborskim senatom Ubijalec obsojen na 3 leta — Nepošten pismonoša Maribor, 9. septembra. Pred malim kazenskim senatom, ki so ga t~o-rili gg. dr. Zemljič, dr. Lenart in dr. Čemer, se je danes zagovarjal 48-letni viničar Simon Erker, ki je dne 9. avgusta 1931. v Spodnjem Brebuikovju pri Slov. Bistrici s kuhinjskim nožem v prepiru zabodel svojega svaka Bojčnika Antona v trebuh tako, da je Bojčnik dne 12. avgusta t. 1. na poškodbi umrl. Do prepira je prišlo radi tega, ker Erker ni pustil svojega svaka v hišo in je psoval svojo ženo in BYajja-To je Bojčnika tako razburilo, da je pnjel Lr-keria, ga vrgel na tla in ga začel stekati za vrat. Erkerjeva žena je mislila, da gre možu slabo, zato je pristopila in potegnila svojega brata z moža. Ko je Bojčnik popustil, Je ^er skoč' v stiskalnico in se vrnil z dolgim kuhinjskim nožem ter zamahnil proti svojemu svaku. Bojčnik je prestregel udarec z desno roko, tako da se je pri tem rami na notranji strani. Dru gega zamaha pa ni mogel več prestreči in mož ga je zadel v levo stran trebuha tako močno, da so čreva izstopila. Pri današnji razpravi je obdolženec priznal, da je segel po nožu in šel ž njim nad svojega svaka, toda samo radi tega, da M ga.prestraši In ga odvrnil od napada nase. Pokojni pa se m zbal noža, nego je stopil ffj grabil za nož, hoteč mu ga iztrgati iz rok. Hrastniška šola in Hrastničani V sobotni številki »Jugoslovana« je napisal poznani gospod iz Trbovelj z »Iz Hrastnika« označen članek, v katerem opravičuje trboveljski občinski odbor radi ustavitve dela pri novi Soli. Izjaviti moramo, da se po Hrastniku niso tem sd je baje sam prizadejal poškodbo, ki je zahtevala njegovo življenje. Obdolženčev zagovor je državni pravilnik g. dr. Zorjan ovrgel ter dokazal, da Bojčnik v takem položaju ne bi mogel zadobiti tako težke poškodbe, ker je bil oblečen. Poškodba je morala biti prizadejana z veliko silo direktnega sunka. Ker se je Erker moral zavedati, da utegne s sunkom z dolgim kuhinjskim nožem proti trebuhu svojega svaka smrtnonevarno raniti, je bil obsojen na 3 leta robijo in izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Nepošten pismonoša 31-letni občinski pismonoša Horvat Jožef v Nedelji bi bil moral dostaviti dne 5. decembra 1930. posestniku Tdrnerju Janezu v Nedelji pis-smo, došlo iz Amerike, v katerem so bili 3 dolarji. Horvat pa pisma ni dostavil, ampak je dostavni listek sam podpisal. Prav tako je napravil dne 14. decembra, ko bi moral dostaviti pismo neki drugi stranki. Pred malim senatom se je obtoženi pismonoša Horvat izgovarjal, da je pisma izgubil in da je radi tega dostavni listek sam podpisal. Sodišče mu ni verjelo in ga je obsodilo na 3 mesece strogega zapora, 100 Din denarne kazni in izgubo častnih pravi za 2 leti. širile govorice, ki bi očitale občinskemu gospodarstvu radi šole slabo gospodarstvo, kajti Hrastnik je bil občini hvaležen, da se je odločila k zidanju šole na najlepšem stavbišču vse naše doline. Ako piše morda neki drug list drugače, je to povsem osebno mnenje dotičnega dopisnika, s katerim se nihče ne strinja. Trboveljski dopisnik pravi, da bo v kratkem sklicana novo komisija, ki bo odločila, ali se zida naprej, »kar seveda že iz finančnega Stališča ni priporočljivo«. Z označenim stavkom se pa Hrastnik niti najmanj ne strinja. Zakaj bi ne bilo priporočljivo nadaljevati dela iz »finančnega stališča« tam, kjer je že plačano stavbi-šče in kjer je že izkopan temelj? Ali se naj kupi morda raje novo stavbišče in se plača vnovič kakega pol milijona za kopanje temelja? Ne in nel Naše mnenje je, da naj se pozovejo'vsi tisti večinski strokovnjaki, ki so bili za zidanje na sedanjem prostoru, pa naj dajo tudi sedaj svojo izjavo in event. garancijo za nadaljne uspešno delo. Nikakor se nam ne zdi prav, valiti krivdo na prejšnje občinske odbornike; saj so bili v odboru tudi v dobi, ko se je sklepalo o zidanju šole, povečini prav isti gospodje kakor so sedaj. Hoteli so pač postaviti Hrastniku na njega željo lepo šolo, vedeli pa niso kakšen je svet. Ni čudno! Saj si še znanost ni bila in si tudi še ni edina v tem vprašanju: eni geologi so bili za, drugi proti zidanju! Eno pa je gotovo: Vse zdihovanje po listih ima po našem mnenju samo ta cilj, da nas pripravi na vsaj časno opustitev zidanja šole v naši dolini. Toda tu bodo zahteve Hrastnika povsem druge, nego želje trboveljskega dopisnika: ako ne bo stala šola na Roševem stavbišču (morda se bodo pa le še premislili!), bo pa drugje! Zopet nož Fantovski pretep v litijski okolici Sv. Križ pri Litiji 8. septembra. Zvečer pred praznikom so kriški in okoliški fantje delali Micam in Micikam po stari navadi »ofraht«. »Ofraht« pa ni ostal brez posledic. Ko so se že pošteno napili, se jih je privleklo okoli 1. ure ponoči kakih 10—12 pred gostilno pri »Trdini«. Začeli so vpiti »auf biks« in kričali na vse pretege. Beseda je dala besedo in vnel se je prepir, med katerim je skočil Zidarjev Tone iz Pretržja med gručo ter zabodel s kuhinjskim nožem Al. Kotarja, krojačevega sina iz Gabrovske, ter mu prizadejal veliko rano na hrbtu. Ker ni pri Sv. Križu zdravnika, so poklicali trgovca Roberta Vidmarja, ki je ranjenca odpeljal k zdravniku dr. Leopoldu Ukmarju v Litijo. Zdravnik je težko ranjenega Kotarja takoj operiral. Stanje Kotarja je zelo resno. Mačkov Tone pa bo nagrajen za svoje dejanje pri sodiču, kamor se je že sam javil. Sokolstvo Udeležba Sokolstva pri odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju Nedeljskih svečanosti pri odkritju spomenika kralju Petru I. se je v častnem številu udeležilo tudi Sokolstvo iz Dravske banovine. Udeležba bi bila gotovo za 50"/o večja, da ni nestanovitno vreme odvrnilo marsikoga, zlasti iz oddaljenejših krajev naše banovine. Po številu najmočnejše Je bila zastopana sokolgka župa Ljubljana, nato sokolska župa Kranj, Celje, Maribor in Novo mesto. Vsega članstva v slavnostnem kroju je bilo 640. Lepo se je postavila sokolska konjenica Ljubljanskega Sokola pod vodstvom brata Maseka ,in konjenica Sokola Ljubljana III pod vodstvom br. Cihlara. Veličasten je bil pogled na gozd sokolskih praporov pred mestnim magistratom. Pri sprevodu je posebno vzbudila zanimanje skupina 28 sokolskih praporov pred članstvom sokolske župe Ljubljana. V tej skupini v prvi vrsti so nosili praporščaki sokolske prapore iz Zadra, Idrije, Gorice, Ilirske Bistrice in Postojne, žal, da ni bilo zraven sokolskega prapora iz Trsta, ki se baje hrani v Ljubljani. Vsi ti prapori razen postojnskega, ki ga ima v varstvu sisaški Sokol, so shranjeni pri Ljubljanskem Sokolu. Velika škoda je bila, da ni bil v sprevodu stari častitljivi sokolski prapor Južnega Sokola. Toda deževno vreme je preprečilo, da se ni poklonil pred spomenikom kralja Petra naš najstarejši sokolski prapor, kajti najmanjši naliv bi ta stari prapor popolnoma uničil. Ovacije Sokolstvu so bile mestoma prav prisrčne in iz mnogih oken je padalo cvetje na čvrste vrste sokolske, opazili smo, da je tudi kmetsko ljudstvo, ki je prišlo v ogromnem številu, živahno pozdravljalo Sokolstvo. Za tako število Sokolstva je bila ena godba premalo, prve kolone so to- KOUNIKA tVORNKA CIKORIJ« LJUBLJANA. OKUSNA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! rej lahko imele korak, dočim so zadnje morale neprestano menjati korak, zato bi kazalo v bodoče postaviti v sredo povorke še eno godbo. Disciplina je bila vseskozi vzorna, navdušenje Sokolstva izredno veliko. Živahno je bilo zlasti na zbirališču v telovadnici Narodnega doma, zunaj je lilo kot iz vedra, v telovadnici pa so odmevale naše narodne pesmi... Iz vseh lic Sokolov si lahko bral, s kakšnim navdušenjem so pričakovali odhoda k slavnostnemu odkritju, vse je prevevala ena misel: Sokoli moramo k odkritju, tudi če še tako lije. In res, nebo se je usmililo rdečih sokolskih srajc, dež je ponehal in Sokolstvo je odšlo ob zvokih koračnic sokolske godbe iz Tabora pred magistrat, na vsej poti burno pozdravljeno od mnogoštevilnega občinstva. Nedeljski disciplinirani nastop Sokolstva je zopet ponovno pokazal, na koga kralj in domovina lahko računa. Zato bratje Sokoli, ponosno naprej, na var gleda domovina. Zdravo! * Sokolska župa Ljubljana Župne izbirne tekme v igri »Odbojki« se bo do vršile za člane in moški naraščaj v četrtek 10. in v petek 11. t. m. ob 18. uri na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Vrstni red tekmovanja bo odločil žreb. Na savezno tekmo v tej igri, ki bo v nedeljo 13. t. m. v Mariboru odpošlje župa najboljšo vrsto članov in moškega naraščaja. Izbirne tekme za ženski naraščaj in članice se bodo . vršile kasneje. V nedeljo 13. t. m. bodo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola župne lahkoatletske tekme točno ob 8. uri zbit -: Bratska dr. načelništva opo- •jamo, da pošljejo pravočasno poimenske pri-glasnice. Tekma se bo vršila ob količkaj ugodnem vremenu, radi tega se ne strašite oblačnega neba. — Župno načelništvo. Prošnja sokolskim rodbinam! Na državne tekme jugoslovanskega Sokolstva v odbojki, ki bodo dne 13. t. m. v Mariboru, pošlje tudi češkoslovaško Sokolstvo svojega prvaka. Bratska dolžnost nas veže, da skrbimo za lep sprejem in ugodno bivanje bratov, ki prihajajo iz zlate Prage k nam. Zato prosimo naše sokolske rod bine, ki bi zamogle sprejeti enega ali več bratov Čehov kot goste, da sporoče to do petka opoldne Sokolski župi Maribor, Narodni dcun Bratje Čehi dospejo v soboto in odhajajo v ponedeljek. Pričakujemo sokolskega odziva in izraza slovanske gostoljubnosti! Sokolska župa Maribor. Češkoslovaško Sokolstvo so udeleži držav nih tekem jugoslovanskega Sokolstva dne 13. t. m. v Mariboru! Velikih državnih tekem v odbojki, ki jih prireja Savez Sokola KJ za prvenstvo Jugoslavije, ee udeleži glasom telegrafič-nega sporočila tudi češkoslovaško Sokolstvo s svojim prvim moštvom. Kakor znano, bodo tekme na letnem telovadišču Sokola Maribor— Matica. P. Ripson: 58 Marsove skrivnosti (Roman.) — To je bilo bolj slučajno. Miss Alberta je bila razpisala veliko vsoto za onega, ki ji more sporočiti, kje se nahaja inženjer Robert Garel. To vest, ki jo je dala priobčiti v nekaterih velikih ameriških dnevnikih, je posnel tudi »Daily Maik, ki izhaja v Parizu in je kontinentalna izdaja londonskega lista istega imena. Tu je či-tal vest neki ameriški dijak, ki Vas je slučajno poznal na pariški tehniki in ki je mislil, da ste Vi oni Robert Garel, ki ga iščejo. Pisal je na adreso miss Jerkissove, ki je bila označena v oglasu, in tako smo zvedeli, da ima inženjer Robert Garel brata, ki je ravnotako končal tehniko v Parizu. Miss Alberta je takoj sklenila, da Vas 'pozove in tako ste dobili neki dan pismo, naj se v zadevi svojega brata javite na mojem naslovu v New Yorku in obenem ste prejeli ček tisoč dolarjev za pot. No, in sedaj se midva peljeva k miss Alberti v Kalifornijo? — Torej ona sedaj tam stanuje? — Počakajte, da Vam vse lepo po vrsti razložim. Ker ni imelo smisla ostati še nadalje v Indiji, smo se, kot rečeno, vsi na jahti miss Alberte vrnili v Ameriko, in sicer preko Pacifičnega oceana v San Frančiško. Načrt mis Alberte je bil sledeči: naseliti se v Kaliforniji v bližini slavne zvezdarne na Mont Vernonu in v zvezi s to zvezdarno organizirati oddajanje signalov na Mars ter tako upostaviti prvo interplanetarno poročevalsko službo. Razen tega je imela tudi idejo, s pomočjo svojega bajnega premoženja sestaviti komisijo strokovnjakov, ki naj bi zgradili vsemirsko raketo, s katero bi bilo mogoče iti Robertu na pomoč in ga privesti z Marsa na zemljo nazaj. Vsa naprava je preračunana na dvesto milijonov dolarjev, ki jih hoče miss Alberta drage volje -žrtvovati. — Čudno, da časopisi o tem niso ničesar poročali. — Vse je zaenkrat popolnoma tajno, ker nočemo, da bi se špekulanti in nepoklicani elementi vmešavali v to resno zadevo ter jo morda razbobnali kot blazno idejo in jo tako morda celo onemogočili. — A kako to, da nihče ni opazil signalov z Marsa, razen Tokijske zvezdarne, kot ste mi pravili? — To razlagamo tako, da so bili signali oddani na Marsu morda neštetokrat ali večinoma tedaj, ko je bil na dotični strani zemlje, kjer je bilo opazovanje mogoče, dan ali pa slabo vreme. Razen tega seveda tudi vsi astronomi ne gledajo neprestano na Mars. Slučaj bi lahko nanesel, da bi signali trajali teden dni vso noč od mraka do zore, in bi jih slučajno nihče ne opazil. Mi v Indiji nismo mogli opazovati teh signalov, ker nismo mogli dobiti dovolj velikega daljnogleda. Ali pisali smo zadevo zvezdami na Mount Vernonu, proseč zaenkrat za absolutni molčečnost, in ko smo po mesec dni trajajoči vožnji dospeli v Kalifornijo in se odpeljali na Mount Vernon, so nam tam astronomi potrdili vest Krasinskega. Mars je ponovno oddajal zelo močne svetlobne Morsejeve znake, ki so značili: »R-O-B-E-R-T-G-A-R-E-L«. Pokazali so nam fotografije Marsa, ki so imele majhno svetlobno točko in ta se je po svoji legi popolnoma vjemala z ono, ki jo je imela ta točka na fotografijah Krajinskega, katere je bil posnel na Tokijske zvezdami. Sedaj ni bilo prav nobenega dvoma več. — In moj brat še vedno oddaja znake? — Prenehal je nenadoma z njimi. Toda to ne pomeni prav ničesar, ker se Mars sedaj oddaljuje od zemlje. To mora sam vedeti, saj se je vse svoje življenje ba-vil z idejo zveze z Marsom. — In koliko časa traja to oddaljevanje? — Nekako pol leta, potem pride Mars spet v bližino zemlje in ravno ta trenutek pričakujemo z največjo napetostjo. Ako bodo signali ponovno zažareli, potem je to znamenje, da se Vaš brat dobro počuti na Marsu in da bo morda le mogoče, da ga na nekakšen način, spravimo dol. Razgovor obeh je prekinil črnec, ki je prišel z zvoncem in izjavil, da je zajutrek pripravljen v jedilnem vozu. Pet dni in pet noči je trajala vožnja od New Yorka do San Frančiška in Pint je na tem potovanju vzljubil edinega brata, ki ga je imel njegov prijatelj Robert. Bi) je krasen dečko z nevgasnim humorjem, znal je starejšega Pinta tako imenitno zabavati, da je dolgo potovanje z vlakom kar prehitro preteklo. V Južni Kaliforniji je pristanišče Tia Juana. Leži v lepi okolici v deželi večne pomladi. Od tu je Mount Vernon oddaljen kakšnih sto kilometrov. Zvezdama leži 350i) metrov nad morsko gladino v izredno čistem ozračju in Slovi kot ena najboljših fotografskih postaj za vsemirje. Stran 6 JUGOSLOVAN Četrtek, 10. septembra 1931. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza lu vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno Prodaja pšenice v iuzemsfau Beograd, 7. septembra. AA. Za Izvršitev za-:ona o prodaji pšenice v tuzemstvu z dne 3. sep-•embra t. 1. je finančni minister na podlagi § 4 ;ega zakona predpisal naredbo o izvršitvi zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu. Žitni fond 1,—1. Pri finančnem ministrstvu, oddelek za davke, se ustanovi »Zltnl fond« v zmislu 5 5. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu. V ta fond se bodo stekale: doplačila za količine moke ln pšenice, ugotovljene pri zasebnikih in pri lastnikih mlinov, kazni, izrečene po zakonu o prodaji pšenice v tuzemstvu. 2. O popisanih količinah moke in pšenice je treba plačati tale doplačila: a) zasebniki za moko po 0'60 Din od kg, b) lastniki mlinov za pšenico po 0'50 Din za kg, c) ostali lastniki oziroma komisijonarji moke za moko in sicer: A) za zdrob No OGG, No OG, No O po 0'70 Din za kg; B) za moko No 2 po 0'65 od kg; C) za moko No 5 po 0'60 Din od kg; D) za moko No 6 po 0'55 Din za kg; E) za moko lio 7 po 0 45 Din od kg; F) za moko No 8 po 0 30 Din od kg. Prijava zalog Zaloge pšenice ln moke v milnih, pekarnah, prodajalnah kruha, komisijskih skladiščih, kakor tudi v ostalih obratih ln pri zasebnikih, kadar presegajo 200 kg, pri mlinih pa tudi zaloge pšenice preko 200 kg je treba prijaviti oblastem, navedenim v odstavku 5 oddelek IX. te naredbe. — Prijave po tej naredbl so oproščene taks po taksnem zakonu. — Zasebniki prijavijo moko s prijavo o količini pri njih najdene moke na dan predložitve prijave. Prijavo Je treba izpopolniti s točnim naslovom zasebnika in s krajem, kjer je blago. Ostali lastniki ln komisijonarji moke morajo predložiti prijave po prejšnjem odstavku, vendar s to razliko, da morajo posebej navesti količine moke po posameznih vrstah (OGG, OG, O, 2, 5, 6, 7, 8). Prijave je treba predložiti najdalje do 10. septembra 1921 vključno ln sicer glavnim oddelkom in oddelkom oziroma izpostavam finančne kontrole, a kjer teh ni, občinskim oblastvom. Prijave nepismenih oseb se dajo na zapisnik pri pravkar navedenih oblastvlh. O Izročenih prijavah dobe vložlteljl reverze. Ako je količina moke ali pšenice, za katero je treba plačati doplačilo v zmislu odstavka 2 oddelek I. te naredbe, v času, ko je treba to količino prijaviti, na prevozu (transportu), Jo mora pravočasno prijaviti oni, ki Jo prejme. Ce pa Je med tem časom prijavni rok potekel, Jo mora prijaviti najdlje v 48 urah po prejemu blaga, da bi mogel plačati doplačilo. Kontrola Železniška In paroplovna podjetja so dolžna pošiljke teh predmetov, ako so jih prevzela pred 10 septembrom 1931. leta in jih tega dne niso izročila adresatom, prijaviti oddelku finančne kontrole, v čigar delokrogu je lztovor-na postaja, in sicer takoj, ko prispe pošiljka na postajo. V tej prijavi, ki Jo morajo iztovorne postaje takoj predložiti. Je treba navesti Ime pošiljatelja ln prejemnika, vrsto In skupino ln brutto tonažo blaga. Na podlagi te prijave bodo oddelki finančne kontrole mogli ugotoviti, ali Je prejemnik Izpolnil svojo dolžnost. Ako železniška ln paroplovna podjetja opuste to prijavo, se kaznujejo dotičnt uradniki kot sokrivci za kaznivo delo po 9 9 odstavek 2. zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu. Prijavnlkl morajo dovoliti oblastvom odst. 5 oddelek II. te naredbe, da pregledajo ln doženejo količino moke oziroma pšenice. Uslužbenci finančne kontrole morajo na svojem področju opraviti podroben pregled vseh obratov, ki se bavijo s prodajo moke ali izdelkov moke. Nadalje morajo pregledati mline glede zalog moke in pšenice. Pri tej priliki morajo preveriti predložene prijave o stanju blaga. Pregled je treba opraviti najdlje v 3 dneh* od dne predložene prijave. Prijavniki ne plačajo za ta pregled nobene odškodnine. Ako bi se s tem pregledom ugotovilo, da so prijave netočne, se sestavi zapisnik in se predloži pristojni upravni oblasti I. stopnje. Lastniki oziroma komisijonarji pšenice ali moke so dolžni v desetih dneh po prejemu položnic plačati znesek, označen na tej položnici. Plačila je treba opraviti po najbližji pošti in sicer s položnico, ki jo dobe od občinskih oblastev ali od uslužbencev finančne kontrole. Kazni Ako se pri lastniku najde moka oziroma v milnih moka ali pšenica, ki ni bila prijavljena, morajo uslužbenci finančne kontrole to blago popisati, sestaviti o tem zapisnik, lastniku blago vzeti, ga zapečatiti, lastnika zaslišati ln ves predmet dostaviti upravnemu oblastvu I. stopnje v nadaljnjo ravnanje. Podobno Je treba ravnati tudi v primeru, kadar se pri lastniku, ki je priložil prijavo, najdejo presežki blaga, ki niso bili prijavljeni. V tem primeru pa Je treba prijaviti samo presežke blaga, vzete lastniku. Seznami Prijave po odstavku 3. in 4. oddelek II. te naredbe morajo oddelki finančne kontrole ln občinska oblastva zapisovati v posebne sezname in sicer: v seznam zasebnikov (ime in priimek prijavnika, njegovo bivališče, prijavljena količina moke, znesek doplačila za ugotovljeno moko, izračunan po odst. 2 oddelek I. te naredbe; v seznam ostalih lastnikov ln komisijonarjev (poleg podatkov po prejšnjem odstavku tudi zneski doplačil za vsako vrsto moke posebej v zmislu odst. 2 oddelek I. te naredbe; v seznam lastnikov mlinov (njihove zaloge pšenice In doplačila po odst. 2 oddelek I. te naredbe). Predpise teh seznamov je treba poslati finančnemu ministrstvu, oddelek za davke, v treh dneh po opravljenem celokupnem popisu. Na podlagi teh seznamov bo finančno ministrstvo, oddelek za davke, poslalo potrebno število blanketov In položnic občinskim oblastvom in oddelkom finančne kontrole. Po prejemu jih morajo ta oblastva izpolniti z naslovom prl-javnikov ln s celokupnim zneskom doplačila (oddelek II. odst. 9 te naredbe). Tako izpolnjeno položnico morajo dostaviti naslovniku. Ako lastnik blaga do vključno 25. septembra 1931. leta ne plača tega zneska po položnici, bo finančno ministrstvo, oddelek za davke, odredilo njegovo eksekutlvno Izterjavo. Stroški finančne uprave pri izvršitvi te naredbe, padajo v breme žitnega fonda. Davčni oddelek finančnega ministrstva je dolžan: da da vsa potrebna pojasnila za Izvršitev te naredbe; da Izvrši takojšnji pregled predloženih seznamov in preveri izračunana doplačila za prijavljeno blago. Ako se pri tem najdejo pogreški, jih popravi in odredi, da se popravki izvrše. To naredbo morajo občine takoj po prejemu objaviti na običajni način. Borzna poročila dne 9. septembra 1931. Devizna tržišča. Ljubljana, 9. septembra. Amsterdam 228164 do 2288-48, Bruselj 788-30—790-72, Curih 1103-85 do 1107-15, Dunaj 794-98—797-38, London 275-08 do 27590, Newyork 5650-27—5007-27, Pariz 221-98—222-64, Praga 167-56—168-06, Trst 296 01 do 296-91. Zagreb, 9. septembra. Amsterdam 2281-64 do 2288-48, Dunaj 794-98—797-38, Bruselj 788'36 do 790-72, London 275-08—275-90, Milan 296-01 do 296-91, Newyork kabel 56-6127—56-7827, New-vork ček 56 5027—56‘6727, Pariz 221-98—222-64, Praga 167-56—168-06, Curih 11-0385—H‘0715. Beograd, 9. septembra. Amsterdam 2281-54 do 2288-48, Bruselj 788-36—790-72, Curih 1103-85 do 1107-15, Dunaj 794-98-797-38, London 275-08 do 275-90, Milan 296 01—296-91, Newyork 5650-27 do 5657-27, Pariz 221-98—222 64, Praga 167'56 do 168-06. Dunaj, 9. septembra. Amsterdam 287-15, Beograd 12-5525, Bruselj 99, Bukarešta 4-2375, London 34-575, Madrid 64-50, Milan 37-225, New-vork 511-20, Pariz 27'8875, Praga 21-07, Sofija 5-1535, Stockholm 190-20, Kopenhagen 190, Var-Sava 79-65, Curih 138-77. J Curih, 9. septembra. Beograd 9 05, Pariz 2011 London 24-9275, Newyork 513, Bruselj 71-40, Milan 26'83, Madrid 45-75, Amsterdam 206-70, Berlin 12085, Dunaj 72-10, Stockholm 137-15, Oslo 137-10, Kopenhagen 137-12, Sofija 3'71, Praga 15-19, Varšava 57'40. Vrednostni papirji. Zagreb, 9. septembra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—72, voj. škoda ar. 328—330, kasa 328—330, dec. 332—341, 4% agr. obv. 39—42, 7% Blaire 61-62-50 (64, 62, 62-50), 8% Blaire 70-74, 7% pos. hipot. b. 64-67, 6% begi. 49—51-50. — Banke: Jugob. 67—68, Kredit 121—126, Hrvatska 50 d., Praštediona 957-50 do 965, Union 150—155, Obrtna 36 d., Srbska 190—191, Narodna Sum. 25 d, Ljublj. rkeditna 120—122, Medjunarodna 68 d.. Narodna 5200 d. Industrije: Zemalj. 114—116, Guttman do 110, Drava 192-50—212-50, Sečerana Osijek 205—209, Trboveljska 213—215, Vevče 120 do 122, Danica 65—70, Isis 40 bi., Dubrovačka 295 bi., Jadranska 460—480. Dunaj, 9. septembra. Bankverein 14, Dunav-Sava-Adria 1190, Prioritete 82’60, Trbovlje 2610. Notacije naših državnih papirjev r inozemstvu Ncwyork, 9. septembra. 8% Blaire 68—72, 1% Blaire 57—60, 7% pos. DHB 61—62-25. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču za koruzo neenakomerna, promet: 2 vagona pšenice. Novi Sad, 9. septembra. Koruza: bačka 90—92-50, bačka, okolica Sombor 90—92 50, južnoban, 83—85, sremska, okolica Indjija 90 do 92'50, sremska, okolica Sid 92-50—95. — Otrobi: bački, pšenični v juta 87-50—90. — Tendenca za koruzo: čvrsta, za ostalo neizpre-menjena. Promet skupno 74 vagonov. Budimpešta, 9. septembra. Tendenca: mirna. Promet: sreden. Pšenica: dec. 9-80—9-82 (9-88—9-90), marc 10-98—1112 (11-04—11-05). Rž: dec. 1025 (10-25—11-30), marc 11*25 do 11-55 (11-26—11-30). — Koruza: maj 11-80 .do 11-85 (11-84-11-87). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca mlačna, promet: 1 vagon rezane smrekovine. _______________ Dobave Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do dne 16. septembra t. L ponudbe za dobavo ječmenove kave, kisa in popra. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do dne 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo žične vrvi in raznega kovinskega materi jala. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Gramofonske ploSče po 3 Din izposojuje ,3 L A G E R“, izposojevalnica gramofonskih ploS8 in gramofonov, 90 liubljani, Vegovi ulica 2. 1601 <$p©i? I Občni zbor medklubskega odbora Ob 10. uri dopoldne se je vršil v klubskih prostorih občni zbor MO v navzočnosti zastopnika LNP podpredsednika inž. Debeljaka. Dosežena je soglasnost pri absolutoriju starega in volitvah novega odbora. Nejasno je, katerega športnega delavca bo LNP delegiral za predsednika te inštitucije, ki igra danes najvidnejšo vlogo v izraževanju našega življenja v tein delavskem okrožju. Med vaznimi predlogi je beležiti ziilitevek MO v Trbovljah, da naj se MO potom LNP poveri taka pooblastila, ki naj bi ublažilno vplivala na sedaj obstoječa lokalna nesoglasja. Baranj- v Ljubljani V torek na praznik je posetil Ljubljano plavalni fenomen dr. Barany v svojim klubom MESE iz Egra. Ime znamenitega plavača je privabilo na kopališče kljub hladnemu vremenu precejšnjo število gledalcev. Plavalni spored je bil razdeljen na dopoldan in popoldan. Z izjemo 200 m prsno, so Madžari zmagali na vseh točkah. Največjo pozornost je seveda vzbujal dr. Barany, ki je z neverjetno lahkoto dosegel na mednarodni višini stoječe čase. Ilirijani so se dobro držali in so dosegli boljše čase kot na državnem prvenstvu. Izboljšali »o dva državna rekorda, od katerih pa Severjev na 200 m prsno ne bo priznan, ker ni imel predpisanega trikoja. Sever je bil v izvrstni formi in je tudi v štafeti na 100 m prsno dosegel sijajen čas 1:26. V waterpolu so Madžari pokazali, koliko se da doseči z malenkostnim trošenjem sil. Nazorno se je videlo, kaj pomenita dobra taktika in tehnika. V Tarrodyju smo spoznali mojstrskega strelca, ki pa je imel z ozirom na slabega vratarja Ilirije, delo zelo olajšano. Še nekaj je moral opazovati dober opazovalec. Naši plavači obeh spolov polagajo največjo važnost na delo nog, dočim zanemarjajo poteg-ljaj z roko. Pri dr. Baranjrju je glavno delo rok. Njegov poteg je izredno močan, dočim se gibi nog skoro ne opazijo. Baranyjevo plavanje je umerjeno, vendar polno življenja — pri naših plavačih izgleda, kakor da bi se nekam zaspano leno pomikali po vodi. Razen nastopa Madžarov, so bile tudi vmesne točke, na katerih so nastopali člani Ilirije. 5X50 m prosto: 1. MESE (Helyes, Bitskey, Baranyay, Tarrody, dr. Barany) 2:28-2, 2. Ilirija (Lavrenčič, Svetek, Žirovnik, Turušek, Fnitsch, 2:32. — 50 m prosto dame: 1. Bradač 37-4, 2. Fettioh M. 38 8, 3. Grošel 40-2. — 200 m prsno: 1. Sever 3:11-2 boljše od drž. rekorda, 2. Helyes (M) 3:25 5. — 100 m prosto juniorji: 1. Fuchs 1:17-4, 2. Šerbec 1:21. — 100 m prosto; 1. dr. Barany (M) 1:01, 2. Fritsoh (I) 1:08-4, 3. Lavrenčič 1:08-6. — 8X100 m mešano: 1. MESE (Helyes, Bitskey, drBarany) 3:52, 2. Ilirija (Sever, Žirovnik, Fritsoh) 3:55-4. — 100 m prosto dame: 1. Bradač 1:26-6, 2. Fettich M. 1:28-2, 3. Grošel 1:34-4. — 50 m prosto juniorji- 1. Šerbec 30-6, 2. Tavčar 33 6, 3. Fuchs 34-4. -200 m handieap: 1. dr. Barany 2:25 8, 2. Jesih 2:38-4. — 200 m hrbtno: 1. Bitskey (M) 2:52 4, 2. Žirovnik B:01 nov drž. rek. — Waterpolo: MESE: Ilirija 14:1 (7:0). Nogomet V Budimpešti je na praznih dosegla reprezentanca Zagreba napram Budimpešti krasen rezultat 1:1. V obeh teamih so bili samo igrači do 24. leta. V Mariboru je Rapid porazil Maribora s £:i Agitirajte za »Jugoslovana«! 1912 Otomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, zložljive postelje, postelj.vložke, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6 Pohištvo Spalnice iz trdega in mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo dobite najcenej« pri MATIJA ANDLOVIČ 1606 LJUBLJANA, Komenskega ni. 34 pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Nogavice, rokavice, volna In bombaž t ■ajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubliana, Židovska ulica is Stati tul Telelon 2059 Premog /\ suha drva Pogačnik, Boharileva ■Ilca S Pisarne. Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom 1.1. Reflektanti dobe pojasnila v upravi. 1977 V tele 1768 nakup in prodala Alo|z GreLeac Ljubljana, Danajska cesta 36 barve, lake in lirneže dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri „LustraM V. Laznik Ljubljana Gasposvefcka ces.>1 »mm iiiiiiiiiihiiuiiiiiiiiii iiiiifiiiifl f V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod Jernej Kilar računski nadsvetnik v pokoju opešan od dolgega pota danes ob 7. uri, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 10. septembra 1931, ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 9. septembra 1931. Marija, soproga; Ivan, Anton, Ana, Adolf, Riko, otroci; Edinund ^Kastelic, zet; Vera Kilar, snaha; Marjanca, Franci, Jelka, Bogdan, Mitja, vnuki in vnukinje. 1111(11] llllllllimilllllllllllllllllimilllll