List 12. Gospodarske Stvari« tera za opravljanje vsakoletnih vinogradskih del, po- _____ sebno pa se za globoko prekopavanje sveta v namen novih zasaditev vinogradov nikakor do dobrega usluž- PraktiČna Vinogradska Orodja. ]Jiva niso > katera uže skoro — v primeri k delu, za f katero imajo služiti — na igrače meje. To pa zato^ Spisal R. Dolenee. ^er njso prave konstrukcije, prave oblike, posebno pa Vsakemu praktičnemu kmetovalcu je do dobrega se tudi za to, ker niso k delu, za katero imajo slu- znano, da je kakovost, kakor tudi kolikost dela, kate- žiti, in tudi ne k sili, katero lahko delalec razvija^, v rega si upa delavec pri prekopavanji in premetavanji nikaki pravi primeri, pravi teži. Na Dolenjskem, Sta- zemlje v gotovem času izvršiti, odvisna ne le od dru- jarskem, Hrvatskem vidi se lahko za nove zasaditve gih okoliščin — kakor kamnitosti sveta, jakosti de- vinogradov namenjeni svet z ravno tistim orodjem lalca itd. — temveč eminentno tudi od dobrote orodja, prekopavati, s katerim se trte vsako leto okopujejo, katero on rabi. Dobrota orodja odvisna je pa zopet k večem da se mu lohak krampiček pridruži. To pa od dveh pogojev, namreč v prvo od prave konstrukcije le tam, kjer je svet le nekoliko kamnit, kajti sila ali prave osnove prave sostave orodja, in v drugo — kamnitega se ali niti ne prekopuje, ali pa le tako, da to pa se ve da le do gotove mere — od velikosti, ozi- se kamenju izogiblje. V istih deželah je pa tudi slu- roma teže orodja samega. čajno, da se vsakoletna vinogradska zemeljna dela z No, v kmetijstvu zahteva pa ravno trtorejstvo ali ravno istim orodjem opravljajo, s katerim se krompir vinogradarstvo največ prekopavanja in premetavanja sadi ali pleve, osiplje itd. In vendar kak velikanski zemlje , in to osobito pri napravi novih zasaditev, razloček je, ali bi vsaj moral biti med saditvijo m novih vinogradov. Ako se hoče namreč vinograd tako pletvijo krompirja in pa grabenčanjem trt, okopavan- na novo zasaditi, da bodo trte dolgo in dobro, to je, jem trt itd. ? Namenu dela, nezadostljivo orodje imeti plodno vspevale; prekopati se mora v to namenjeni more pa le to posledico, da se delo znabiti sicer res svet čez in čez meter globoko. Vse, kar je manj, je da še hitro, toda slabo opravlja, in to v tem večo igrača. Za tako globoko prekopavanje, katero Nemci škodo gospodarju, čim porednejši je svet, m čim dražji s tujim izrazom „Rigolen" nazivajo, pa tudi za redna so delalci. vsakoletna dela po vinogradih, kakor za okopavanje, Vipavec je v položaju najtežji soldanasti (lapo-grabenčanje, pletev trt itd., treba pa je posebnega rasti) vinogradski svet razdelovati in obdelovati, ka-orodja. Prekopavanje za nove vinogradske zasaditve teri je vrh tega še prav na gosto s kamenjem preje pa drago, jako drago delo, in tistemu, kateri ga vlečen. Vsled tega je on primoran, se le dobro kon-misli izvršiti dati, ne more nikakor vse eno biti, s struiranega in prilično težkega orodja posluževati. In kakim orodjem delalci delajo; to osobito po tem ne, taka so njegova orodja, zato je pa tudi delo, katero ako se delo v lastni režiji — na dnino — in ne v ž njimi opravlja, izdatno po času, ne manj pa tudi akordu vrši. Pa tudi vsakoletno obdelovanje vino- temeljito po kakovosti. Na Dolenjskem in Stajarskem građskega sveta je prilično drago delo, in tudi ono našel sem nasprotno le tako zvano „rovmco" in „ma-zahteva, da se ga v gotovem času zadosti in dobro tiko" po vinogradih v rabi in še to tako nerodno v opravi, pred vsem pa pravega orodja. obliki, posebno nasadu, in tako lahko, da se pač skora Pripoznati zamorem, da so mi orodja, kakoršna odrastlemu, količkaj junaškemu delalcu čisto nič ne se po avstrijskih trtorejskih deželah, bodi-si za nove pristoja. Res, da ni tam tako hud svet, kakor v Vi- zasaditve, bodi-si za opravljanja vsakoletnih vinograd- pavi, pa pri vsem tem zahteva vinogradarstvo vendar skih del v rabi, baš do dobrega znana, toda na tako le drugačno boljši orodje, kajti drugači tudi delo pravo praktično orodje, kakor se v vipavski dolini in na so- biti ne more in v resnici tudi nikakor ni. Oporekati sednjem Primorskem nahaja, nisem nikjer našel. Da, se mi utegne, dana Dolenjskem tudi ženske vinograd- v nekaterih vinogradskih deželah, pred vsem pa na ska dela opravljajo, in da mora zaradi njih orodje Dolenjskem, potem pa skoro ne manj na Stajarskem, bolj lahko biti. No, na to se ne more druzega reci, Hrvatskem itd. opazoval sem vinogradska orodja, ka- kakor — žalibog! da je temu tako. Prvi pogoj napredku dolenjskega, štajarskega itd. vinogradarstva je temeljitejše obdelovanje zemlje, osobito globoko prekopavanje pri zasaditvi novih vinogradov. V to dosego treba je boljšega orodja, treba vipavskega vinogradskega orodja vpeljati, in v ta namen jih bodem v prihodnji številki s podobo in popisom pojasnil. (Dalje prih.) 90 Praktična vinogradska orodja. Spisal R. Dolenc. (Dalje itt konec.) Najpoglavitnejše vipavsko orodje za prekopavanje sveta v namen zasaditve novega vinograda je pač „pik" pod. L To orodje ima na eni strani trn a) za lom kamenja ali trdega lapora (soldane) opoke, na drugi strani pa za kopanje namenjeno kopalnico b) v podobi dleta. Teža tega orodja znaša — brez roča ali nasada — povprek 7V.2 do 8 starih fantov, *) in funt stane, kar velja tudi od vseh sledečih orodij, 33 kr. ali staro dvajsetico. Toraj velja tak pik pri fužinarju 2 gold. 47 kr. Kako izvrstno delo da tak pik v pravih rokah opravlja, to ni moč popisati, to je treba le videti, kedar ga pravi vipavski delavec vihti. Ni potrebno ravno, da bi bil delavec Bog vedi kakošen junak, ki hoče ž njim delati; odveč slaboten, se ve da pa tudi ne sme biti. Kaj dosti doprinaša pa k izvrstnosti tega orodja tudi to, da sta trn, kakor tudi kopalnica, proti nasadu ali roču „toporišču", v pravem kotu nagnjena, ne preveč pod roko, ne preveč od sebe. Tudi nasad ali toporišče pri tem orodji ni ravno brez pomena. Ta je namreč prvič prave oblike, oso-bito pa je on drugič v ušesih dobro utrjen, ker ona mu niso okrogla votlina, ampak lepo položno piramidalna, kar velja tudi o vseh sledečih orodjih, razun o lopati. Vipavec izdela sploh vsak nasad, vsako toporišče na rezivnem stolu, iz klanega lesa, in se ne poslužuje v to vsake bližnje preklje, in to je ravno pravo. Kar se tiče velikostnih mer pika, so mu te — kakor vsakemu sledečemu orodju — v podobi natanko dodane. *) Naši fužinarji razumevajo se še vedno najbolje na staro težo. Pi». 98 99 Drugo vipavsko vinogradsko orodje kaže pod, 2. Ono je tako rekoč pik brez trna, in se izdeluje v popolnem enaki obliki, v dveh velikostih, ali boljši rečeno, v dveh težah. S težo 3'/^ do 4 funtov služi za vsakoletno okopavanje trt, pa tudi za drugo bolj lahko kopanje, in imenuje se ^kopalnica"; s težo 5 do SV^ funtov služi pa za globoko prekopavanje bolj kamenje prostega sveta, in zove se „pikon" ali jjštrapaca". S tako kopalnico je Vipavcu prav lahko mogoče, trte po stari in dobri navadi globoko okopati (pod 20 centimetrov globoko ne okopuje on nikdar trte, in to brez da bi jih moral kaj raniti, kajti ona je le 57« cm. si- stem svetu, m to ravno zato^ ker je podobe dleta. Kak razloček je med dovršenim okopa-vanjem s to kopalnico in pa med onim, dovršenim se široko dolenjsko ali hrvaško motiko! Podoba 3, predstavlja čisto navadno na krivem nasadu nasajeno lopato. Sicer je lopata zelo povsod po Avstriji za vino-gradska dela nerabljeno orodje in vendar kako izvrstno ne služi za premetavanje — trebljenje — prekopanega drobnega sveta ^ bodi-si pri zasaditvi novih vinogradov, pri grabenčanji, gno* jenji itd.? — Za premetavanje močno kamnitega, ali pa tudi strogo saldanastega, v velikih kosih nakopanega sveta, lopata se ve da ne služi dobro; za to ima Vipavec pa že drugo orodje pod. 4 in 5 J to je, motiko vipavsko, po italijansko „sapon" imenovano, in pa lesene ali pa tudi železne „neške". Sapon in neške opravljata uže dobro delo, toda kjer je le mogoče, poslužuje naj se delavec lopate, kajti ž njo opravi v enakem času veliko več dela, in to z veliko manjšo težavo, Sapon služi Vipavcu tudi za drugo okopavanje trt, ali tako imenovano pletev in ne manj za razna poljedelska dela. Ako pri kakem orodji velikost in teža dosti izda, izda gotova ravno pri motiki. Kako smešno je dostikrat videti junaka z majhno, komaj za vrtno porabo zadostno motiko težka dela opravljati. Vipavski „sapon" zahteva vsled svoje teže in velikosti precej več sile, kakor dolenjska mo-tika, vendar ga zamore vsak količkaj dober delavec zmagovati, in kamor se ž njim seže, tam tudi izda! Vipavska lopata tehta do 2V2 funta, sapon pa le 2 funta. Vse se ve da brez nasada. To bi bila vipavska vinogradska orodja, katere so vse priporo-čitve vredna. lOO Kdor si hoče prav dobro, tukaj popisano vinograd-sko orodje omisliti, obrne naj se na gospoda Daniela Grodino v Ajdovščini, ali pa do gospoda Furlanija v Peklu pri Dornbergu na Primorskem.