PoMniu platana V g«t*Tivt.
Izhaja Mak dan tjutraj ratva«
f ponedeljkih In dnevlb po praznikih. Posamezna Številka Din 1-—, lanskoletne 2'—! «no-tečna naročn^a Din 20*—«*a tujino 801—v Oredniftvo » Ljubljani, Gregorčičevi 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69	80-71
^BS5S
52427
Jugoslovan
Cena Din lv
Rokoplao« a« vrata m*
Oglasi po tarifi Id dogovoru. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica f Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-00.
V Celju: SlomSkov trg 4. PoSt. Cek. ra8.i Llubllana 1JV62L
Št. 148
Ljubljana, sreda, dne 1. julija 1931
Leto II.
Polkovnik Macia,
voditelj republikanskih Kataloncev, ki so zma^ gali v Kataloniji.
Plemenit dar Nj. Vel. kralja
Beograd, 30. junija. A A. Nj. Vel. kralj je izvolil podeliti 129.000 Din podpore in sicer za po nevihtah prizadeto prebivalstvo v Hrvaškem Zagorju 100.000 Din, za znanstveno potovanje absolventov visoke ekonomsko-komercijalne šolo v Zagrebu 12.000 Din, za akademsko-pevsko društvo Mladost-Balkan za turnejo po moravski in vardarski banovini 12.000 Din ter za prostovoljno gasilno društvo v kraju Hrasti-Trgovište 5000 Din za zidanje doma.
Poljski list o našem vladarju
Varšava, 30. junija. AA. »Kurier Lod&kic piiiii a članek »Zasobno življenje jugoslovanskega vladarja^, C\\uncdr	Jm/mu	u«iu
Nj. Voi. Kralja in njegovo marljivost in pravi, da je NJ. Vel. kralj naiboilj priljubljena in oaj-imstopnejša oseba v kraljevimi Jugoslaviji.
Zahvala poljskih novinarjev
Varšava, 30. junija. AA. Poljski novinarji, ki 80 se udeležili ekskurzije po kraljevini Jugoslaviji, so se oglasili pod vodstvom predsednika poljsko-jugoslovanske zveze za tisk Gielzinskega v poslopju jugoslovanskega poslaništva in prosili opolnomočenega ministra Branka Lazareviča, naj sporoči kraljevski vladi v Beogradu njihovo veliko zahvalo za prisrčen sprejem po vseh krajih Jugoslavije.
Poset angleških ministrov v Nemčiji
Pari*, 30. junija. AA. Dogovorjeno je, da odpotuje Henderson iz Pariza 17. julija v Berlin, 'an,10!'. Prispe isti dan tudi Macdonald. 17. julija pineai ]3HVning angleškim gostom na čast koto, dan nato pa bosta oba nemška državnika na obedu na berlinskem »»gleS-kem poslaništvu Razgovori se bodo vršili na lovskem gradiču Hubertsbolie, 70 km ad Berlina.
Volitve na Madjarskem
Budimpešta, 30. junija. AA. Včeraj so se vršile volitve tudi v ostalih 625 okrožjih. Dozdaj je vsega skupaj oddanih 199 mandatov, izmed njih pa jih je treba 18 dognati Se v ožjih volitvah. Združena stranka je dobila 137 mandatov, narodno krščanska gospodarska stranka 20, neodvisni 19, ostali 5. Jutri bodo volitve še v 4G volilnih okrožjili Budimpešte in nekaterih drugih mestih.
Budimpešta, 50. junija, n. Listi se bavijo z včerajšnjimi volitvami. Vladin organ »Budape-sti Hyrlap« ugotavlja, da so se volitve povsod izvršile v redu in brez incidenta. Državne oblasti so omogočile, da vsak državljan lahko svo-odno izrazi svoje mnenje in svojo voljo pri volitvah. Državni organi niso nikjer poskušali vplivati na strankarsko opredelitev državlja-nov. >Az Ests javlja, da je pri tajnih volitvah sedaj glasovalo 45 odstotkov volilcev, drugi pa bodo glasovali danes. Volitve se končajo da-r,zvf^er' SedanJe stanje je sledeče: k, w Ta Bethl»nova stranka 137 mandatov, in
d^^manSv arSk“ S"anka’ ki p°dpira ;’la'
n„I?".(!i,!1,,eStaJ 30- iunija- AA- Po dosedanjih Podatkih je dobila madjarska vlada pri parlamentarnih volitvah 164 mandatov od 245. Tako Je zagotovila dvetretjinsko večino.
Nemiri na nemških _	univerzah
učmščurt30' jUn‘ja' d' Danes je Prlšl° na vse-nrvi ilv i n?vih nemirov. Okrog pol 1 so bllt
iaiish^ni n fkl so jlh P°vzroeiu narodno-soct-mffli ni' i • ? komunistični dijaki. Končno je so prtjeli! naP^vila red. Dvajset dijakov
zbralTn^H 3°'	d-	°anes	opoldne so se
vseučilS 1n°'S^fHstlenl diJakl na hodnikih Sauoania « T™ glaSn° vzklikatl z l2™z‘
^klonieni n« J -raZnlm Profesorjem, ki niso «aKIonjeni narodnim socijalistom. Prišlo le do
ki JeP°l'aZ^J>arala Je.P”ti na pomoč policija,
W%Si VseuSUU6e; Neka3 dijakov 80
**Prto Vseučilišče ostane do nadaljnega
Težka pogajanja o moratoriju za vojne dolgove
Po včeraj sporazum med Francijo in Ameriko še ni bil dosežen — Pogajanja se nadaljujejo — šestnajst držav je že pristalo na Hooverjev predlog
London, 30. junija. AA. Pogajanja ameriškega zakladnega tajnika Mellona s francoskimi ministri o Hoovrovem predlogu so nadaljevali snoči do 11. ure. Pozneje so objavili komunike, ki pravi, da so potek dosedanjih pogajanj sporočili v Washing-ton in da bo v sredo zjutraj nova seja. V Washingtonu so objavili komunike, ki pravi, da na pogajanjih ni prišlo do sporazuma, ker so ostala odprta še nekatera tehnična vprašanja. Poročilo dalje poudarja, da Združene države ne bodo sprejele predlogov, ki bi bili v nasprotju z duhom in namenom Hoovrove ponudbe. Snoči ob pozni uri je ameriški državni podtajnik Castle dejal novinarjem, da se pogajanja s francoskimi državniki nadaljujejo. Dodal je, da so vse druge države v načelu že sprejele Hoovrov predlog.
London, 30. junija. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je zakladni minister dejal, da dolguje Anglija v tem letu Združenim državam 32,804.000 funtov šter-lingov.
Šestnajst držav pristalo na predlog
London, 30. junija. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald dejal, da so dominjonl toplo pozdravili Hoovrov načrt. Dalje je rninietrohi pieUseilnik na tozadevno vprašanje odgovoril, da ne more trenutno poročati, koliko bi znašal deficit proračuna, ako bi se uveljavil Hoovrov načrt in črtali dominjonom dolgovi. Ko je govoril o svetovni razorožitveni konferenci, je poudaril važnost poseta nemških ministrov v Angliji ter dejal, da je to dober znak za bodočnost.
Newyork, 30. junija. AA. Državni urad poroča, da sta Češkoslovaška in Poljska sprejeli Hoovrov predlog. Dosedaj je odobrilo Hoovrov načrt 16 držav.
Delikatnost položaja Pariz, 30. junija. AA. Snoči je imel francoski kabinet daljšo sejo. Pogajanja z ameriškim zakladnim tajnikom Mellonom se bodo nadaljevala. Politični krogi pravijo, da je položaj delikaten, vendar upajo, da pride do sporazuma.
Pariz, 30. junija. AA. Seja vlade, na kateri so razpravljali o francosko-ameriških pogajanjih, je trajala 2 uri. Že dolgotrajnost diskusije sma dokazuje resnost položaja.
Bruning in Curtius pojdeta v Rim Rim, 30. junija. AA. Uradni komunike pravi, da je prejšnji teden nemški poslanik von Schubert sporočil italijanski vladi, da se želita nemški kancelar dr. Bruning in nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius napotiti v Rim, da se tu sestaneta s predsednikom italijanske vlade.
Predsednik italijanske vlade je nato izjavil ,da bi ga la obisk razveselil. Zato je naročil italijanskemu poslaniku v Berlinu, naj povabi nemška državnika na sestanek v Rim.
Tukajšnji politični krogi sodijo, da tega sestanka ne bo pred koncem julija.
Pesimizem v Nemčiji Berlin, 30. junija. A A. Tukajšnji politični krogi menijo ,da so pogajanja med Združenimi državami in Francijo v Parizu zastala. Tako najbrže sc ne bo uresničilo upanje, rta stopi moratorij, ki ga je predlagal Hoover, v veljavo že 1. julija. Ce se
pariška pogajanja ponesrečijo, se bo Nemčija najbrže zatekla v moratoriju, ki ga predvideva Youngov načrt, to pa že pred 15. julijem, ko zapade prihodnja repara-cijska anuiteta. V ministrstvih, ki se bavijo z vprašanjem reparacij, se opaža živahno delovanje. Vlada je sklenila, da se v pariška pogajanja za izvedbo Hoovro-vega predloga ne bo vmešavala.
Ostro pisanje francoskih listov
Pariz, 30. junija. A A. Francosko časopisje zelo napada Nemčijo zaradi njenega pasivnega stališča do Hoovrovega predloga. Sauerwein izjavlja v »Matinu«, da bi bila dolžnost Nemčije podpirati frančoske pridržke in tako dokazati, da je pripravljena spoštovati podpisane pogodbe.
Pertinax poudarja v >Echo de Parisc, da se položaj Francije ne bo poslabšal, če l>i tudi francosko-ameriška pogajanja uspela. Francija je finančno tako močna, da more kadarkoli diktirati Nemčiji. Nekateri nacionalistični listi pišejo še bolj ostro. List »Avenirc pravi, da Francija računa ne samo na Lavala, temveč tudi na Maginota, ki bo moral dati francoskim argumentom primeren poudarek. Maginot je v Lavalo-vem kabinetu vojni minister.
Odgovor Belgije . Bruselj, 30. junija. AA. Belgijska vlada je danes odgovofila na Hoovrov predlog ter v celoti sprejema aineriški načrt za proglasitev enoletnega moratorija. Belgij* ska nota poudarja, da je bila Belgija v vojni zelo oškodovana, upa pa, da se bodo merodajni faktorji pri izvedbi moratorija ozirali na poseben položaj belgijske države.
Politika nove bolgarske vlade
Izjava ministrskega predsednika Malinova - Za mir in red v notranjosti - »Prha-
telj miru in proti vsem tistim, ki delajo nemire«
Sofija, 30. junija. AA, Bolgarska agencija poroča: Po avdijenci na dvoru je dal Malinov dopisniku agencije tole izjavo:
Bolgarski narod in suveren sta nam izkaaala čast in poverila svoje zaupanje. Na nas je, da izpolnimo dolžnost do njiju. Novi kabinet, ki Je prevzel vlado, ima nalogo, da začne resno go-rlr^viTn1^ del0> PrePričani smo, da bolgarski
samo to” knr IfiCakujej0 od nas čudežev, nego samo to kar je mogoče in razumno. Dela se
bomo lotili v izredno hudih razmerah, posebno finančnih. Vendar ne obupujemo, temveč hočemo vse sile posvetiti razvoju In mladini naroda.
Dalje Malinov naglaša, da je najglavnejši pogoj za gospodarsko in finančno sanacijo države, da se čimprej uvedeta mir in red, in zato vlada ne bo nikomur dovolila pod nikakim pogojem, da ju krši. Da pa se tak mir zagotovi, je potrebno, da si pridobimo zaupanje tujine. Vlada bo zato iskren prijatelj miru in neprl-jatelj vsem tistim, ki sejejo nemire. Da se mir ohrani, bo vlada storila vse. Stremela bo za tem, da bo Bolgarija uživala prijateljstvo In podporo velesil, pri čemer se bo seveda po-služila prijateljstva, ki ji je že izkazano. V tem prijateljstvu vidimo jamstvo za razvoj In izboljšanje razmer v Bolgariji, Vse to je pro-
gram vlade, ki bo vse storila, da ga uresniči Pri tem bo hvaležna vsem tistim, ki ji bodo pomagali.
Sofija, 30. junija, n. V političnih krogih ti de, da bo nova vlada izvedla velike spremembe ne samo v notranji upravi, temveč tudi v diplomatičncm zboru. Značilno je, da je mnogo oseb, ki so sodelovale takrat, ko so vrgli Stambolijskega, odpotovalo ze v inozemstvo. Vodstvo kmetijske stranke je opozorilo svoje pristaše, naj se absolutno varujejo vsake osvete.
Avstnja podaljšala trg. pogodbo z Jugoslavijo
Podaljšanje je bilo sklenjeno včeraj in je stopilo takoj v veljavo JNove carme na žito in moko
< Dunaj, 30. junija, d. Kakor znano, potečeta danes avstrijski trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in z Madjarsko. Nove pogodbe pa še niso sklenjene, oz. še ne podpisane. Glede na nevarnost brezpogodbenega stanja z obema državama je vlada danes predložila Narodnemu svetu predlog za začasno podaljšanje dosedanjih trgovinskih pogodb z Jugoslavijo in Madjarsko do 16. julija. Predloga sta bila takoj odkazana pristojnemu odseku, ki jih je po kratki razpravi odobril. Nato se je zopet sestal plenum Narodnega sveta in soglasno odobril vladni predlog. V večernih urah se je sestal tudi zvezni svet in po kratki razpravi sklenil, da ne ugovarja predlogu. Tako sta bila oba predloga končnoveljavno rešena in je dosedanja trgovinska pogodba z Jugoslavijo kakor tudi pogodba z Madjarsko do 16. julija podaljšana.
Danes je bilo tudi rešeno vprašanje novih oa-m na žito in moko. Vlada je že pred časom dobila potrebno splošno pooblastilo in je predložila danes glavnemu odboru naredbo g katero se zvišuje carina na žito in moko za približno 4 zlate krone. Hkrati se uvede prehodna davščina na vse zaloge žita in moke, ki se na-lajajo 1. julija v Avstriji, če v posameznem slučaju znašajo vsaj 500 kg. Uvede se stroga dolžnost prijave in prijavljene zaloge se ohr«-mene z davSčiuo, ki ni mnogo nižja kakor ras-
dika med starimi in novimi carinami. To naredbo je glavni odbor se v večernih urah sprejel, tako da stopijo tudi zvišane carine na žito in moko takoj v veljavo. Ti carinski ukrepi bodo seveda v notranjosti imeli za posledico občutno podražitev moke in kruha. Računajo, da se bo kruh podražil od C—-8 grošev pri kg. Socijalni demokrat je so v plenumu Narodnega sveta vložili predlog, s katerim so pozvali vlado, naj glede na veliko stisko prebivalstva opusti nove carine. Ta predlog pa je bil odklonjen.
Razorožitvena konferenca
London, 30. junija. A A. Na snočnji seji spodnje zbornice je prvi lord admiralitete Alexan-der dejal, da hoče angleška vlada z vzgledom pripraviti Evropo do tega, da pospeši razorožitev. Imenovanje za predsednika razorožitvene konterence ne bo oviralo zunanjega ministra liendersona, pomagati angleški delegaciji. Angleška vlada stoji na stališču, da bodi svetovna razorožitvena konferenca leta 1932. le prva v vrsti takih konferenc, ki naj izpolnijo nade narodov, da se bodo mednarodni konflikti reševali z mirnimi sredstvi.
London, 30. junija. AA. Časopisi, zlasti listi delavske stranke pravijo, da bo italijanska vla-da stavila na razorožitveni konferenci 1. 1932. važne predloge. Ti predlogi bodo olajšali svetovno gospodarsko krizo.
Demonstracija proti madjar-skemu poslaništvu v Parizu
Pariz, 30. julija. Snoči ob 23. uri je prispela pred poslopje madjarskega poslaništva skupi* na omladincev s tovornim avtomobilom Oinla-dinci so metali kamenie na poslopie in pričeli
svo7;r!Lp°lbzi<lje l ‘deM? barvo- Ko 80 '!f)n6aW
re^r^oVreiSt1’!36 T'? ie m'ispe}°
eijo omunfeUMh oinladjacev!*’ gr* “
na angleški vojni ladji
Malta, 30. junija. AA. Sem se je vrnila ii Grčije nenadoma vojna ladja »Ramillies«. Pravijo, da je na lej ladji izbruhnil upor.
Socijalist Pichler — celovški župan
Celovec, 30. junija, d. Dne 31. maja na novo izvoljeni občinski svet celovški se je danes sestal k seji, na kateri naj bi se konstituiral. Pri prvi h dveh volitvah so oddali krščanski 'socijal-ci, socijalni demokratje in narodni socijalisti svoje glasove za lastne kandidate. Zato se je prva volitev župana končala brez uspeha. Po kratki prekinitvi seje so izjavili socijalni demokratje, da bodo, če tudi tretja volitev župana poteče brez uspeha, odklonili nadaljna pogajanja in odložili svoje mandate. Pri tretji volitvi je dobil socijalno-demokratski kandidat inž. Franc Pichler 21 glasov, narodno socijalistični kandidat pa 13 giasov. Tako je bil socijalno-demokratski kandidat Pichler izvoljen za celovškega župana. Zanj so glasovali socijalni demo* kratje in krščanski socijalci, za narodno-socija-lističnega kandidata pa narodni socijalisti ia veletiemci.
Vlada Malinova
To sijajni votivni zmagi narodnega blo-ika je bilo jasno, da gre po parlamentarnih pravilih vlada edinole narodnemu bloku, ker njemu je izrekla ogromna večina bolgarskega naroda svoje zaupanje in to veled njegovega programa, ki je bil programu zgovoristov diametralno nasproten.
V	politiki pa je že tako, da nikdar ne odločuje samo logika, temveč da so dostikrat razsie tajne sile močnejše od vseh razlogov pameti in zahtev stvarnosti. Zalo so tudi nekateri mislili, da bo razplet bolgarske vladne krize prinesel še presenečenja in eno teh presenečenj naj bi bit tudi sporazum bolgarskih strank proti zemljedel-cem in levim socialistom. Postavila bi se i&razito meščanska vlada, ki bi jo tvorili zgovoristi, demokrati, liberali in radikali in katero bi seveda podpirali tudi make-donstvujuSči. Priznati je treba, da bi takšna •vlada v sobranju tudi resnično imela večino, ali če je lakšna koalicija sploh mogoča je drugo vprašanje.
Zadnje volitve na Bolgarskem pa so ja-«10 povedale, da je takšni koaliciji na Bolgarskem enkrat za vselej odbil konec. Vo-livni boj se sploh ni vršil toliko v znamenju raznih strankarskih gesel, temveč vse je šlo le za eno vprašanje: ali za maketi on st v u ju«: e ali proti njim. Odpor proti iinakedonstvujuščim je bil tako močan, da je bil vsakdo izgubljen, kdor je bil v zvezi a njimi. Ves teror vlade, vsa nasilja upravnih organov in makedonstvujuščih so bila brez moči proti lej enodušni volji bolgarskega naroda. Celo pravilo, da zmaga na Bolgarskem vedno le vladna stranka, je vsled. tega elementarnega odpora bolgarskega naroda proti politiki in dejanjem makedonstvujuščih padlo ob tla.
Po sijajni volivni zmagi narodnega bloka, ki je bila tem pomembnejša, ker je bila lavojevana navzlic vsemu vladnemu pritisku, je ta odpor proti niakedonstvujušclm ge naraste 1. Narod je zmaga) in se zavedel evoje zmage in sedaj je hotel videti plod svoje zmage. In opeharjen bi bil za svojo %mago, če bi se makedonstvujušči v kakršnikoli obliki pritihotapili do vlade. Zato pa je bila tudi od vsega začetka nemogoča vsaka koalicija z demokratičeskim zgovo-jom, ker vsaka taka koalicija bi pomagala na noge makedonstvujuščim.
Vsega tega se je dobro zavedal tudi voditelj narodnega bloka Malinov. Kaj drugega od njega tudi ni bilo pričakovati, kajti že takrat, ko še ni bila tako slabo rešena bolgarska vladna kriza z zopetnim imenovanjem Ljapčeva za šefa vlade, že takrat je dokazal Malinov, da pravilno pojmuje položaj. Bil mu je že poverjen mandat za sestavo vlade, a ta mandat je Malinov vrnil, ko je spoznal, da se od njega pričakuje polovičarski sporazum s strankami, ki bi bile še naprej odvisne od dobre 0-Jje makedonstvujuščih. V zvezi s temi strankami bi Malinov samo zapravil svojo popularnost in kompromitiral sebe, Bolgarski pa zadal najtežjo rano, ker bi takšna polovičarska »rešitev« samo poostrila notranji položaj. Ko je takrat zahteval Malinov pravo rešitev, ko se ni udal sijajnim vabam, si jc že tudi priboril mandate, ker je bolgarski narod spoznal, da je Malinov mož, ki je dobro prestal preizkušnjo. Prav tako pa je bilo tedaj tudi jasno, da ni prestal državniške preizkušnje niti eden od tistih, ki niso pustili, da bi uspel namen Malinova.
Edina možnost je zato bila vlada Mali nova In vsaka druga bi bolgarski notranje .politični položaj poostrila do te mere, da ne bi bila izključena niti katastrofa. Ta katastrofa je sedaj z vlado Malinova odvr-njena, ni pa m vedno onemogočena. Vse je te odvisno od ravnanja in od politike nove vlade. Ce bo ta politika v skladu z mišljenjem naroda in 6e bo vlada izvršila to, kar pričakuje narod, da bo namreč onemogočila kvarno delovanje makedonstvu-JužČih in privedla Bolgarsko na pot mirnega dela In prijateljskega sožitja s sosednimi narodi, potem je sigurno, da pomeni vlada Malinova začetek nove dobe za Bolgarski'. C* bi se pa nova vlada le količkaj Izneverila tej zahtevi naroda, potem bi bila tudi sedanja rešitev le začasna in bolgarski narod se bo zaupal radikalnejšim elementom, od katerih bo upal, da se bodo odločnejše nprli revanšnim željam in tuji
politiki makedonstvujuščih.
Silno so pri zadnjih volitvah narasli na Bolgarskem komunistični glasovi, toda le začasen in nenevaren uspeh bo to, če bo nova vlada zvesto sledila svoji, od volivcev odobreni politiki. V nasprotnem slučaju pa vlada ne bo delala za sebe in ne za zgo-voričde, temveč samo za najradikalnejše elemente. Zaenkrat pa še ni razloga za to bojazen in upati je, da bo g. Malinov tudi drugo preizkušnjo dobro prestal.
»Zeppelin« na poletu proti severu
Friedriehshalen, 30. junija, d. Zrakoplov »Zeppelin« se je davi ob 5'34 * ‘20 potniki ■vzdignil pod vodstvom Eckenerja za večdnevno vožnjo v severne dežele do Bergena na Nor-veSkem in do Islandije. Zrakoplov bo letel pre-ko Holandije in Anglije.
Izvajanje zakona o izvozu in uvozu žita
Vlada bo izvajala njegove določbe preko priviligiranega izvozniške-ga društva -- Določbe o trgovini v notranjosti države
Beograd, 30. junija. AA. V zvezi z objavljenim zakonom o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke ter v zvezi s
tozadevnimi sklepi kraljevske vlade smo
dobili tole obvestilo:
Uvoz pšenice, rži in pšenične moke iz inozemstva v našo državo je izključna pravica države, ki bo to pravico vršila v danih primerih preko privilegiranega izvoz-niškega društva. Tranzit skozi našo državo je prost, istotako se bodo spoštovale vse obveze, prevzete z mednarodnimi pogodbami in sporazumi. Izvoz pšenice, rži in pšenične moke se bo vršil po sklepih ministrstva za trgovino in industrijo izključno preko privilegiranega izvozniškega društva in njegovih zastopništev v Zagrebu in Skoplju, preko kmetijskih zadrug in trgovcev izvoznikov, ki kupujejo pšenico, rž in pšenično moko na račun privilegiranega izvozniškega društva. V mejah naše kraljevine je promet s pšenico, ržjo in pšenično moko svoboden in se bo vršil kot dozdaj neovirano z nakupovanjem od pridelovalcev enako s strani zadružnih ustanov, kakor mlinov, trgovcev itd. Istotako morejo zadružne ustanove, mlini in trgovci brez omejitev kupovati in prodajati pše-
nico, rž in pšenično moko. To pomeni, da more vsakdo izmed njih biti kupec, samo plačati mora določeno ceno na podlagi
sklepa ministrstva trgovine in industrije v soglasju z ministrskim svetom. Cene, ki jih bo privilegirano izvozniško društvo plačalo poedinim pridelovalcem, trgovcem in zadružnim ustanovam na podlagi določene cene Din 160 za 100 kg, bo objavilo privilegirano izvozno društvo od čaša do časa. Pri tem se bo trgovcem, mlinom in zadružnim ustanovam dopustila cena 3 Din za 100 kg nad minimalno ceno 160 Din za trud in stroške. Pri. te») morajo paziti, da dobijo pridelovalci vsaj 160 dinarjev za 100 kg pšenice povprečne kvalitete dotičnega kraja. Za pšenico, utovorje-no v vagone ali vlačilce, v kolikor pripelje žito sam v vagone ali vlačilce, ima pridelovalec pravico na večjo ceno tako, da ta odgovarja njegovemu trudu. Cena 160 Din za 100 kg velja za pešnico povprečne kakovosti. Pšenica boljše vrste se bo plačevala razmeroma dražje. Ta cena se bo v toku leta povišala. Prva objava privilegiranega izvozniškega društva bo pred 5. julijem, ko se začne ta akcija v letošnji žetvi.
Položaj na Španskem po volitvah
Socialisti najmočnejša stranka -- Potrjuje se poraz desničarskih in
levičarskih strank
Madrid, 30. junija AA. Popolni rezultati volitev v špansko ustavodajno skupščino niso še znani. Časopisi računajo, da je dobila republikanska stranka 100, socijalisli 130, radikali 80, levo krilo radikalno-soci-jalistične stranke 60, katalonski avtonomisti 42 poslancev. Razen tega so dobili manjše število poslancev revolucijonarni republikanci, avtonomistični Baski in katoliška stranka. Zavezniki socijalistov so zmagali v večini mest, dočim je opozicija uspela v Barceloni in v nekaterih okrajih na deželi. Sevilla je izvolila vladne kandidate, dočim so prodrli v okolici kandidati Francove revolucijonarne stranke. Po dosedanjih poročilih ni bil izvoljen noben komunist. Izvoljeni so bili vsi ministri in major
Franco. Sanehez Guerra je propadel, grof Romanones pa prodrl. Ko so razglasili izid volitev, je v Malagi neki neizvoljeni radikalni kandidat skušal pregovoriti delavce, naj proglasijo splošno stavko. Pri tem je prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. V borbi je bilo oddanih 400 strelov.
Pariz, 30. junija. AA. španski poslanik je odločno zanikal vest, da bo Španija 0-pustila Maroko.
Madrid, 30. junija. A A. Republikanski in socijalislični kandidati so zmagali v vsej Španiji. Veuina desničarskih in levičarskih kandidatov je propadla.
Predsednik španske vlade Alcala Zamo-ra je ostal v Barceloni v iuuui&pni.
Viharne seje romunskega parlamenta
Napetost med liberalci in vlado narašča
VRHOVNE seje romunskega parlamenta Bukarešta, 30. junija. 11. Na zadnji seji parlamenta so bili zelo viharni prizori. Na seji je hotel voditelj protižidovske stranke profesor Cusa prečitati brošuro, ki so jo pred letom dni izdali liberalci proti kralju Karlu. Cusa pa tega ni mogel storiti ,ker so liberalni poslanci začeli strahovito razgrajati. Sejo je bilo treba trikrat prekiniti. Cusa je izjavil, da lojalnost liberalne stranke do kralja ni iskrena in da liberalna stranka ni bila nikoli dinastična. V parlamentu se je vodila debata o od-
govoru na prestolni govor. Narodna kmečka stranka je prečitala izjavo, v kateri je ostro napadla vlado zaradi volilnega nasilja. Profesor Cusa pa je našteval dokaze, da ni bilo nasilja pri volitvah. Napadal pa je Žide, 'fceš da ovirajo normalen razvoj Romunije. Med Duco in Jorgo postajajo odnošaji vedno bolj napeli. Vsak od njiju trdi, da je dobil večino glasov na volitvah, kar pa se ne da ugotoviti, ker sta imeli obe stranki skupno listo. Izgledgi da bodo liberalci le odpovedali prijateljsfvo Jorgini vladi.
Sodba v zagrebškem procesu
Zagreb, 30. junija. AA. Davi ob 9. je bila razglašena obsodba v procesu proti Hranilo-viču ln tovarišem.
Glavna obtoženca Marko Hranilovič in Matija Soldin sta bila obsojena na smrt in na 20 let ječe. Hranilovič Je bil obsojen na smrt, ker je sodeloval pri umoru direktorja zagrebških Novosti Schlegla, pri atentatu na vojašnico in ker je umoril detektiva Trenskega. Vrhu tega je sodeloval z raznimi osebami iz inozemstva, ki so pripravljale atentate in nasilni prevrat v naši državi.
Proti Soldinu je bila izrečena skrajna kazen iz Istih razlogov. Smrtna kazen je odrejena z vešali. Prvi bo obešen Soldin, drugi Hranilovič.
Po 20 let ječe sta dobila obtoženca Anton Herceg in Stjepan Javor, ker sta bila v stikih z osebami v inozemstvu, ki so pripravljale nasilni prevrat in sodelovala pri atentatih. Na 18 let ječe je bil obsojen Dragotin Križnjak, na 15 let ječe pa Stjepan Horvatek in Pavao Glad, vsi trije zaradi istih dejanj. Marija Hranilovič je pomagala bratu in je bila zato obsojena na poldrugo leto ječe. Na 6 let ječe je bil obsojen Milan Siladi, na 5 let ječe Antun Vezmarovič. ker sta pripravila eksplozivne snovi za atentat na prehod preko železnice pri Veliki Gorici. Kmetje Luka Markolin 3 leta, Stjepan Makulin poldrugo leto, Peter Markoim 2 leti, so bili obsojeni, ker so pomagali Pospi-šilu in Babiču k begu in ker so Jih pri tem skrivali pred oblastmi. Na poldrugo leto so bili obsojeni Mile Starčevič, Mijo Bzik, Mirko Gabrijel in Janko Kruhak, ker so delili orožje.
Obtoženci Stjepan Kopčinovič, Luka čarda šič, Stjepan Novačič, Josip Knoblevar in novinar CvetKo Stahan so bili oproščeni. Vsem obsojencem se vfcteje preiskovalni zapor, pač pa jim niso priznane ostale olajšave.
Ko je predsednik končal čitanje, so zagovor niki vložili priziv proti obsodbi. Zagovorniki tistih ebtožencev, ki so bili obsojeni na poldrugo leto ječe, so si izgovorili tridnevni rok za premislek, ker so obtoženci kazen že odsedeli. Državni tožilec je vložil priziv proti vsem ob sodbam razen smrtnim, češ da so preblage Nato so zagovorniki predlagali, naj se tisti obtoženci, ki so kazen že odsedeli, takoj izpuste n*, svobodo. Državni tožilec pa je vstal proti temu, češ da obsodba fce ni pravomočna, ker sta obe
stranki vložili priziv in ker obstoji bojazen, da ne bi obsojenci pobegnili čez mejo.
Sodišče se je umaknilo na posvetovanje, nato pa je razglasilo sklep, da pristane na predlog zagovornikov in da se obsojenci, ki bo kazen že prestali, izpuste na prosto, češ da so kazen že prestali.
Upokojitve
Beograd, 30. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bite na predlog prometnega ministrstva vpokojena:
Načelnik gradbenega oddelka Emil Hofman in načelnik občega oddelka Feliks Binder, oba v 1/3 pri direkciji drža v mi h železnic v Ljubljani.
Helen Keller na grobu neznanega junaka
Beograd, 30. junija. 1* Davi ob 10. je slepa kuiiževn iea gdč. dr. 11 e len Keller posedita giob neznanega junaka na Avali. Gdč. Keller je stala pred spomenikom več miinut popolnoma tiho, l>olem pa je z rokami otipala napis na sponie: niku. Potem je imela geniji v nagovor, n aikar je položila venec na grob. Z Avale je gdč. dr. Keller s svojo družbo odšla v Golenac, k; t' se je ipoMcnila seuoi btagoipoikojnega kralja i tia Velikega Osvoboditelja. Z Oplenca je odšla v Arangjelovac, kjer so gostom priredili kosilo-
Strašno trčenje med vlakom in avtomobilom
BukareSta, 30. junija. 1. Včeraj se je na že-leaniški progi Bukarežta—'Con« lan za v bližini Buika-ešle dogodila huda nesreča. Brzovlak je zagrabil ne«ri avtobus, ki je bul poln p'1nukov in ki je baš ho4el prevoziti tir. Lokomotr je vlekla avtobus kakih 250 m daleč in i pol-noma razbila. Dva potnika avtobusa sta mrtva, ‘21 pa jih je hudo ranjenih. Vse nesreče je naj-brže kriv sauno Šofer, M je samovoljno odprl železmiško rampo.
Letalo prevrnilo avto
Parii, 30. junija. AA. Blizu mesta Chateauroux je vojaško letalo v nenavadni nesreči prevrnilo avto Pilot letala je letel tik avtomobila, knje vozli z vso naglico. Pri tem je zadel v avto m ca prevrnil. Dva potnika sta bila hudo ranjena. Pilot, ki je že večkrat delal take predrzne polete,’je bil aretiran.
Sokolstvo
Telovadba na zlet,, sokolske župe Celje
O glavnih prireditvah v nedelu, iv, ljek smo že včeraj poročali, danes £ p“' jemo poročilo o izredno uspeli javm ,! ! ! celjske sokolske župe, katero lahko upri°“ štejemo med prve v Savezu SKJ. Presenetilo nas, jepredvsem število nastopajočih oddelkov zlasti če pomislimo, da je skoraj polovica društev in čet bila ustanovljena prea meSeci V*e priznanje gre našim vrlim kmetskin sokolskem četam, ki so prispele v Celje polnoštevilno Kdor
iripip t daneS 2aslepljen nasprotnik sokolske ide^mu je ponedeljska javna telovadba bila najboljši dokaz, kako globoko je zajela Ivrševa ideja naše kmetsko ljudstvo. Impozantna udeležba pri javni telovadbi, bilo je nad 4000 l‘udi je bila največje zadoščenje in priznanje vodstvu celjske sokolske župe.
Javna telovadba se je pričela okoli 16 ter sta jo vodila župni načelnik brat Rudolf Poljšak in načelnica sestra Almira Grudnova s pomočjo župnega tehničnega odbora. Godba 40. pešpolka iz Ljubljane je zaigrala koračnico, nakar je prikorakalo na telovadišče 872 ženske H moške dece, ki je izvedla proste vaje zelo škodno in lepo. Dečki so prednašali vaje kot °rvMi in kosci, ženska deca pa kot perice. Ob-cinstv* je najmlajše pozdravilo z burnim odobravanjem. po deci je nastopil ženski nara-iii« i * k* Izvedel proste vaje za vseso-kolski zlet . Pragi še zadosti skladno in dobro. Sledila je orta^a telovadba moškega naraščaja in igre dece. j«oški naraščaj je nastopil na vseh glavnih oro^ih jn izvedel povsod zelo lepo izvedene in posvečene vaje, odlikovala se je zlasti vrsta na krofih, ki je izzvala viharne ovacije občinstva. Igre oece pa so vzbudile pri občinstvu obilo zabave in smeha.
Burno pozdravljena z vzkliki »Živela vojska« je prikorakala v polni bojni opreui in čeladami na glavi četa 39. pešpolka, ki je brezhibno izvedla proste vaje s puškami med neprestanimi ovacijami vojski. Po odhodu vojske je prikorakal na telovadišče moški naraščaj (360). Od solnca zagoreli dečki so proste vaje za zlet v Prago izvedli zelo strumno in skladno in želi zasluženo pohvalo občinstva.
Pri orodni telovadbi ženskih oddelkov so nato nastopile 4 vrste članic in 5 vrst ženskega naraščaja na različnih orodjih. Pozornost je vzbujala vzorna vrsta celjskih telovadk na bradlji, ki Je izvedla nekaj res mojstrsko izvedenih vaj. Viharno pozdravljeni so nato nastopili izbrani vojaki 39. pešpolka z vzorno izvedenimi vajami s puškami v dvojicah. Vaje je zaključila razantna salva iz pušk, nakar so vojaki zapeli bojno pesem, ki je marsikomu privabila solze v oči. Tisočglava množica je odhaja-jo*© vojttHb	n	vzkliki	»2i-
vela naša vojska«, jZivel kralj Aleksanuev«. Strumnih korakov so nastopili nato člani k vajam na orodju. Priznati moramo, da so v:x> vrste nastopile vzorno, zlasti na krogih in drogu smo videli več vrhunških in mojstrsko izvedenih vaj. Toplo priznanje je žela tudi vrsta starejših bratov na bradlji pod vodstvom starega in preizkušenega telovadca župnega staroste brata Jožeta Smertnika. Na sredi telovadišča pa je komaj nekaj mesecev obstoječa sol"lska četa iz Gomilskega izvedla vzorno izvedene skupine, ki so občinstvu zelo ugajale. Vidno vzradoščen je bil tudi navzoči ban Dravske banovine brat dr. Drago Marušič, ki je -z največjo pazljivostjo sledil posan--”->im skupinam ter s ploskanjem nagradil vrlo četo iz Gomilskega. Po orodni telovadbi članstva so prikorakale na telovadišče članice (368), ki so proste vaje za praški zlet izvedle zelo graeijozno in skladno ter žele zasluženo pohvalo občinstva. Komaj so članice zapustile telovadišče so se pojavili pri vhodu člani (6«3). Strumnih in ponosnih korakov so v lep^m rajalnem pohodu izvedli razstop, nato pa tri proste vaje za vsesokoiski zlet v Pragi skoro brezhibno, število, kakršnega dosedaj še na nobenem župnem zletu nismo videli, Je vsakomur imponiralo in je jasno pokazalo, da gre sokolska ideja ne oziraje se na levo ali na desno svojo ravno pot do končne zmage. Telovadci so bili pri odhodu iz telovadišča burno
pozdravljeni.
Končno nekaj pripomb k zletu: Disciplina je bila vseskozi vzorna, nastopi so se hitro vrstili, udeležila so se zleta prav vsa v župi včlanjena društva in vse sokolske čete. Zlet v Celju je dosegel popoln uspeh, zakar gre vse priznanje neumornemu starosti bratu Smertniku, župnemu načelništvu in vsem bratom in sestram, ki so sodelovali pri .organizaciji zleta. Bratski sokolski župi iskreno čestitamo z željo, da bi na drugoletnem zletu bila udeležba še večja kot je bila letos. V to ime sokolski: Zdravo! — J. H.
Prihod ministra Djurica
Beograd. 30. junija. AA. Davi ob 1010 je prispel z orijenlnim ekspresom v Beograd nov minister financ dr. Djordje Djuroč, .dosedanji izredni poslanik in opolnomočeni minister na«e kraljevine v Londonu.
Banket na čast izseljencem
Beoirrad 30. junija. 1. Odbor za sprejem naših izseljencev iz Amerike je priredil izseljencem na čast snoči banket pri Srbskem kralju. Na banketu je bilo mnogo povabljencev. Večer je potekel v najprijetnejšem razpoloženju. V im -nu odbora za sprejem je nazdravil navzo general Corovič, za njim pa je govoril biv. ban g. ftilovič.
Bolezen vojvode D’ Aosta
Turin, 30. junija. AA. Zdravstveno- etanje voj vode D’Aoste se je snočl poslabšalo. Bolnik j prejel sveta tolažila.
. , b PqIgtokoHifvAmt,,
priM»"amriik» »UK« pos‘ 1“ 5?“
nahajata na poletu okrog sveta v 10. dneh.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 30. junija, d. Spremenjaje se oblačno in nekaj hladnejše.
Gasilsko slavje v obmejni Hotederšici
Pod pokroviteljstvom bana g. dr. načelnik dr
Hotederšica, 29. junija.
Na Vido' dan se je vršila v obmejni Hotederšici Uk italijanske meje blagoslovitev nove motorne brizgalne z izletom logaške, cerkniške, borovniške in vrhniške gasilske župe. Častno predsedstvo te prireditve je prevzel ban Dravske banovine g. dr. Drago Maruši«, katerega pa je zastopal banski načelnik g. dr. Leo stare, ki se je pripeljal ob pol 10. uri z avtomobilom do okrašenega slavoloka v Hotederšico, kjer ga je že čakalo gasilstvo, sreski načelnik g. dr. Tekavčič, ves oficirski zbor obmejne čete in vod vojakov graničarjev v polni bojni opremi.
Po slavnostnem sprejemu se je razvil sprevod v cerkev. In sicer je šlo najprvo vojaštvo, dalje 20 kolesarjev, nato vod gasilske konjenice pod vodstvom g. Korenčana, nato okrog 50 narodnih noš, v okrašeni kočiji se je peljal banov zastopnik z sreslcim načelnikom in njegovo soprogo, v drugi kočiji sta bila botrica in boter, za vozom je korakala gasilska godba iz CerU-nioe in 6 gasilskih praporov, za njimi načelnik JOZ g. Engelbert z tajnikom JGZ g. Pristov-šekom in Hojanom, nato ostali župni načelni*1 in 280 uniformiranih gasilcev. Pred tem* so peljali okrašeno novo brizgalno.
Po sv. maši, katero je daroval donači g. župnik, se je vršila slovesna blagoslovitev nove brizgalne, katero je izdelala Strojna tovarna in livarna v Ljubljani in ima 13 k. P° govoru domačega župnika je govoril b»nov zastop. g. dr. Leo Stare, ki je v jedrnatem govoru pov-daril pomen gasilstva ne le v dobrodelnm am-
Draga Marušiča, ki ga je zastopal E. Stare
pak tudi v narodnem, pomenu, zlasti tu ob meji. Za njim so govorili tajnik JGZ g. Pristovšek, domači načelnik g. Brus in podnačelnik g. Rožman, ki je omenil vidovdanske junake in narodno delo tu na meji. Govor je končal z pozivom na trikratni vzklik: »Slava vidovdanskim herojem«. Poslednji je govoril načelnik logaške gasilske župe g. Smole, ki se je zahvalil vsem za udeležbo in pozval gasilstvo na vztrajno delo
Po tej oficijelaosti se je vršila parada gasilcev mimo zastopnika bana in JGZ, ki je uspela nad vse lepo.
Opoldne je bilo slavnostno kosilo na čast gostov. Ob tej priliki je neumorno igrala ena izmed najboljših gasilskih godb iz Cerknice pod vodstvom kapelnika-g. Zuljaua.
Ob 14. se je vršila vaja z novo motorko, katera s'e je obnesla nad vse pričakovanje in je če»titati St. liv, in tovarnam, kakor tudi Hote-iferšici za tako pomembno pridobitev, saj je to ena izmed največjih brizgalen v logaškem okraju. Po vaji se je vršila zelo živahna vrtna veselica.
Pripomniti je, da v Hotederšici take prireditve še ni bilo, kajti prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi. Le škoda, da je meja skoraj tik ob cerkvi in gre čez najlepša hotenska polja. Sicer smo pa videli, da je Hotederšica zelo narodna, zavedna in napredna. Kljub razmeram in položaju ob vsaki priliki pokaže brez strahu, da je vsa jugoslovanska. Taka naj ostane, to ji želimo!
Gostovanje koroških bratov na Jesenicah
z uspeto Spicerjevo »Miklovo Zalo« -- Nerazdružne narodnostne vezi
Jesenice, 29. junija.
V nedeljo, na Vidov dan so gostovali na jeseniškem sokolskem odru koroški Slovenci iz St. Jakoba na Koroškem. Imajo svoje izobraževalno društvo »Kot«. Prišli so gostovat k nam z znano Špicarjevo narodno igro s petjem »Miklova Zala«.
V polni dvorani Sokolskega doma, ki je sprejela nad 600 ljudi, ki so prišli od daleč in blizu, se je pričela predstava ob napovedani uri. Pred predstavo je imel pozdravni govor avtor igre g. Špicar Jakob. Pozdravil je Korošce in njihovega rojaka ljublj. knezoškofa dr. Gregorja Rožmana, ki se je ta dan nahajal na Jesenicah oh blagoslovljenju prenovljene župne cerkve. Med govorom je na kratko orisal zgodovino »Miklove Zale«. Rodila ee je na Jesenicah — ta dan se je vrnila v svoj rojstni kraj. V kratkih besom-1- j- .»oi«zn gu-uaicem nje vsebino in pomen. V imenu igralcev sokolskega odra je pozdravil drage goste g. Franjo Klavora.
Sledila je za tem predstava, ki je trajata nad
4	ure; kljub temu pa je občinstvo vztrajalo do konca, napeto zasledovalo potek igre in se v njeno vsebino močno uživelo.
Vrstilo se je osem slik. Gledalci so doživljali usodo »Miklove Zalke« od začetka do konca.
Vsi prizori so se odigravali neprisiljeno in naravno. Gledalci so bili očarani nad lepoto igre. Vsi igralci so igrali vloge dovršeno in ni bilo opaziti najmanjše pomanjkljivosti. Posebno zaslugo ima Zalka, ki je v znak priznanja prejela od igralca jeseniškega odra v Sokolskem domu g. Ivana Potrate krasen šopek, poleg tega še dva, ki so jih poklonili drugi. Vlogo Malmire je igrala ga. špicarjeva iz Radovljice, avtorjeva soproga. Nadomestovala je obolelo igralko. Njen nastop je bil izboren, enako je ugajal nastop njenega očeta v igri.
Odcrska oprema je bila izvrstna. Osem sprememb na odru je bilo hitro opravljenih, vzoren red je pripomogel veliko k temu. Svetlobni pripomočki na odru so zelo povečati učinek na igri. Za izvrstno opremo odra in umetniško združevanje raznobarvnih žarnic gre pohvala g. Čebulju Jožetu, ki je narisal nove kulise za to igro.
Krinke igralcev so vse pohvale vredne, bilo
jih je 58 in so vse delo g. Potrate Ivana, mestnega tajnika.
Po predstavi so se igralci nekoliko odpočili in Sokolsko društvo jim je priredilo družabni večer, ki je trajal do odhoda večernega avstrijskega brzovlaka. Na tem družabnem večeru so zapeli gosti nekaj lepih koroških narodnih pesmic, odmore pa je izpolnil sokolski orkester. Na goste je imel starosta jeseniškega sokola br. dr. Maks Obersnel tale nagovor:
Dragi bratje Korošci, dragi prijatljil
Kot starešini jeseniškega sokolskega društva mi je danes posebna čast, da Vas kot mile in drage goste v našem domu in kol 'rage brate in sestre v naši sredi prav iskreno in bratsko pozdravim ne samo v imenu naše sokolske orgauizacije, marveč tudi v imenu vse n.so iiaioune javnosti.
Prišli ste danes med nas — ne radi kake neumestne politične manifestacije ali demonstracije, ki bi morda ne bi bila združljiva z dobrim sosedstvom, ki vlada v odnošajih med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo — temveč radi tega, ker spajajo Vas in nas nerazdružne vezi iste narodnosti, iste kulture in istega jezika, vezi, ki slone na narodnih zakonih, kateri urejajo življenje narodov, vezi, ki jih tudi mednarodno pravo priznava in potrjuje v instituciji mednarodne zaščite narodnih manjšin.
Te vezi, ki nas spajajo z Vami, so tem trdnejše, ker imajo svojo osnovo tudi v zgodovinskih okolnostih, skupnih vaši deželi, lepi zeleni Koroški in našemu narodu, ki šteje Gosposvetsko polje med svoje najsvetejše tradicije in ki vidi v vaši deželi zibelko svoje narodne kulture.
Zalo bodite pozdravljeni v naši sredi, dragi bratje, drage sestre, sprejmite našo prisrčno zahvalo za vaš poset, ponesite tudi naše iskrene bratske pozdrave vsem rojakom na Koroškem in dovolite mi, da dvignem svojo čašo na čast vaše lepe dežele! Živeli — zdravo!
Razširjajte Jugoslovana!
Vidov dan med našimi rudarji
Nadvse lepa proslava v Trbovljah -- Kolašice so obdarovale naj-
bednejše
Spomin borcem, ki »o'v kosovski bitki in v svetovni vojni dali svoje življenje za svobodo našo in ustvaritev jugoslovanske narodne države, je bil tudi pri nas dostojno proslavljeu.
Službe božje so se udeležili župan gospod Gustav Vodušek, zastopniki državnih oblasti, rudnika in veliko drugega narodnega občinstva.
Tudi učiteljstvo obeh šol, ki je vodilo šolsko mladino, je bilo korporativno zastopano. Po cerkvenem opravilu se je podala šolska mladina v Sokolski dom, kjer se je vršila šolska proslava Vidovega dne. Mladinski zbor je dovršeno zapel državno himno in več drugih narodnih pesmi. Sledilo je predavanje o pomenu Vidovega dne za našo svobodo, nakar je bilo še nekaj pri-godnih recitacij in deklamacij.
Zvečer od 19. do 20. je priredila tukajšnja Delavska godba javen koncert na trgu pred rudniško restavracijo. Ob 20. uri se je pa pričela Vidovdanska proslava Narodne strokovne zveze v dvorani Forte, ki je nadvse uspela, kajti udeležilo se je je okrog 300 delavcev, večinoma mladine, ki je pozorno poslušala predavanje učitelja g. Božiča Adalberta o kosovski tragediji, ki je vrgla bratski srbski narod v večstoletno suženjstvo Turkov. Kosovo je danes maščevano, ujedinjen je jugoslovanski narod v mogočni Jugoslaviji, toda ne smemo pozabiti, da žive še onkraj Karavank v Podjuni, Rožu in Zili ter onstran Snežnika ob zeleni Soči in Krasu naši bratje po rodu in krvi, kateri enako težko čakajo svobode, kakor smo jo težko čakali mi.
To je naše Kosovo in da ga osvobodimo, nam Bog pomagaj. — Nato je recitirala gdč. Anica Vilčnikova zgodbico »Mali Vide, gdč. Mimi Šri-barjeva je pričala »Ob robstvu in svobodi«, gdč.
Justi Starčeva je deklamirala spomine in občutke na leta 1914—1918 »Kosovski Leptir«, mali Joško Škrinar kot sinko in Justi Marinova kot ma.jka pa sta živo podala razgovor »O Kosovski ruži«. Nato so naša dekleta zapela pesem
O	Janku, katerega so Turki odvedli v sužnost«. Končno je g. Tone Sajovic zaključil serijo recitacij s svojim delom: »Tako je bilo in osvobodili smo se.« Vse točke sporeda so bile dobro naštudirane in podane z narodnim zanosom, kar je v posebno čast prirediteljem. Tako predavatelj kakor tudi ostali diletantje so bili za svoja izvajanja tudi zasluženo nagrajeni z gromkim aplavzom prisotnih.
Naše sokolsko društvo pa je proslavilo Vidovdansko proslavo z izletom v Celje na župni izlet. Udeležilo se je župnega zleta okrog 300 trboveljskih članov in članic.
Vidovdan Kola jugoslovanskih sester
Najlepše so pa proslavile Vidovdan naše vrle Kolašice. Že dolgo so se pripravljale na ta veliki narodni praznik. Hotele so vsaj ta dan, ki pomeni ob enem žalost in veselje našega naroda, utreti in osušiti solze trpljenja najbednej-šim in najrevnejšim našim mamicam. To jim je hvalevredno uspelo. Kakor mravlje marljivo so naše sestre zbirale pri dobrosrčnih ljudeh darove in denar v naravi ter zbrale toliko, da so na Vidovdan obdarile v stari šoli, kjer se nahaja tudi kuhinja Kola, okrog 60 najrevnejših starih, bolehnih in obnemoglih ženic, večinoma starih kronskih upokojenk in udov. Te reve so dobile vsaka po 3 kg moke, 1 kg riža, 1 kg sladkorja, ■/« kg kave i. dr. V kuhinji so jih sestre še pogostile s krepkim prigrizkom. S solzami v očeh so se reve zahvaljevale požrtvovalnim sestram za darove, zato bo Kolo stremelo za tem, da se ob prvi priliki obdarijo tudi še ostale.
Kolo jugoslovanskih sester je s tem zopet dejansko pokazalo, da ne pojmuje jugoslovanskega narodnega bratstva smo ua jeziku, marveč, da ga tudi dejansko izvaja.
Smrtna nesreča motociklista pri Mariboru
Maribor, 30. junija.
Včeraj popoldne se je dogodila na državni cesti v bližini vasi Slivnica težka nesreča s smrtnim izidom. Vinko Blatnik iz Rač si je pri nekem sosedu izposodil motorno kolo, da bi se po nujnem opravku odpeljal v Maribor. Po državni cesti, ki je v tem odseku zelo vijugasta, je vozil s silno brzino, kar je postalo zanj usodno. Na ostrem ovinku v bližini Slivnice motor ni zmogel prenaglega preokrela in je zletel v obeestui jarek. Pri tem je Blatnik z vso silo telebnil na trdo cesto in obležal nezavesten s popolnoma razmesarjenim obrazom, počeno lobanjo in težkimi notranjimi poškodbami. O nesreči je bila obveščena tukajšnja rešilna postaja, ki je odposlala v Slivnico svoj avtomobil, s katerim je nezavestnega Blatnika prepeljala v splošno bolnišnico. Zdravniki so poskusili vse, da rešijo nesrečneža življenje, vendar brez uspeha. Izdihnil je že popoldne, ne da bi se prej zavedel. Pokojnik je bil na Dravskem polju in pod Pohorjem splošno znan in je njegova nesrečna smrt vzbudila splošno sožalje.
Petelin pohrustal gada
Rajhenburg, 29. junija. Letos je gadje leto, pravimo, zato pač ni nič čudnega, če se priplazi taka golazen blizu hiše. Pa se je dogodilo pred dnevi to tudi pri nas. Na dvorišče tukajšnjega zdravnika g. dr. Miroslava Škofa se je priplazil gad, katerega je zapazil petelin, ki mu pa čudni gost ni bil po
godu, zato ga je pograbil z kljunom ter ga po daljšem boju raztrgal in še konečuo pohlastal. Zanimivo je pa vsekakor pri tem to, da se petelinčku ni zgodilo nič in mu gad ni mogel do
živega.
Vlomilec, ki ni imel sreče
Kresnice pri Litiji.
Zadnji čas je tudi naš kraj obiskal vlomilec, ki pa je storil to bolj iz potrebe, kot iz hudobije. Pred dnevi se je oglasil pri tamošnjeui županu neznanec, oblečen v vojaške hlače in srajco. Prosil je gospodarja za delo v zameno za hrano in stanovanje. Gospodar je ponudbo sprejel. Prvi dan je res delal precej pridno, toda že drugega dne, ko so odšli domači na polje, je vlomil v gospodarjevo sobo. Pobral mu je srebrno uro z zlato verižico, 300 Din goto-vi.n.e- vso obleko in obutev in pobegnil proti Litiji. V gozdu se je preoblekel in tako prišel v gospodarjevi obleki v Lilijo. Orožniška postaja, kateri je bit vlom prijavljen, je preiskala ves Kresniški vrh, pa brezuspešno. Slučajno pa je srečal begunca naš vrli orožnik g. Triplat, kateremu se je zdel neznanec sumljiv in ga' aretiral. Pobeglega zasleduje tudi vojaška oblast radi odslužitve kadrskega roka.
Remšnik
Pionir jugoslovanske misli je zlasti na meji učiteljstvo. Tuk. učiteljstvo se zaveda velikega upliva šol. iger. — Zato je bila na Vidov dan proslava prežeta jugoslovanske piisli; zlasti v igri »Matjaževi hajduki« se je jasno zrcalila in dosegla je svoj višek v živi sliki, katero je spremljala pesem »Molitev za vladarja«. Z državno himno se je zaključilo sla vije, katerega se bodo ReuišniČani še dolgo spominjali.
P. Ripson:	2
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Da z našim zemeljskim mescem ni nič, to ve vsak olrok, kajti že zdavnaj je dokazano, da na njem ni nika-koga ozračja in da torej na njem ne more živeti prav nobeno živo bitje. Pred vsem naju je zanimal rdeči planet Mars, o katerem so v temnem srednjem veku trdili, da naznanja vojno, kugo in nesrečo. Nastalo je vprašanje kako bi stopili v stik s prebivalci Marsa. Kot gotovo veste, radio tu prav nič ne pomaga. 2e pred leti je slavni električni iznajditelj, profesor Miltajlo Pupin na Columbia univerzi nepobifno dokazal, da je čisto nemogoče, dajali znake z brezžično telegrafijo ali telefonijo od ene zvezde na drugo, če bi se uporabljale ludi še tako močne oddajne postaje, ker se vsi radijski valovi odbijajo na najvišjih plasteh atmosfere, ki so polne elektrike, in nikoli ne morejo prodreti skozi ozračje druge zvezde do njenega površja. Za dajanje znakov na Mars je torej I>reostajalo le eno: pošiljanje svetlobnih signalov v obliki geometrijskih figur.
—	Ne razumem vas, je odgovoril Mr. Pint, ki je ves čas z zanimanjem sledil izvajanjem iznajditelja. Zakaj ravno geometrijske figure?
~ Zato, ker so geometrijski zakoni povsod enaki, na em in na vsakem drugem svetu. Ako bi na primer sestavili na zemlji ogromen pravokoten trikotnik iz zefo močnih električnih žarometov, tako velik, da bi ga bilo mogoče natančno videti na Marsu skozi velik daljnogled, potem bi Marsovci, če so tako inteligentni kot smo mi ljudje, spoznali, da bivajo na zemlji tudi inteligentna bitja ki poznajo zakone geometrije, in ki razen tega žele, sto-
piti na ta način z njimi v stik.
— Sedaj mi je stvar jasna, je odgovoril naravoslovec. Toda, ali je mogoče, kaj takega udejstviti?
— Seveda je mogoče. Saj sem bil ravno jaz tisti, ki sem to tudi udejstvil. Cisto na kratko vam hočem očrtati svoje enoletno poskušanje signalov. Ker nisem imel nikjer uspeha, sem stopil v stik s sovjetsko vlado in razložil, za kaj gre. Saj veste, da se sovjetska vlada bavi rs prav Čudnimi poskusi, posebno na polju naravoslovja. Tako vam gotovo ni neznano, da je nakupila cel ducat živih goril moškega in ženskega spola in da skuša potom križanja gorile s človekom ustvariti nov človeški ali na-polčloveški rod. O uspehih lega križanja, ki se vrši pod vodstvom enega najbolj učenih univerzitetskih profesorjev naravoslovcev, se ne piše prav nič, kajti vlada je to prepovedala. Vendar se pa govori, da so ti poskusi že iz-izborno juspeli in da bodo vzbudili velikansko presenečenje po vsem svetu, ko bodo obelodanjeni. Zgodi se lahko, da bomo imeli čez nekaj let v Rusiji popolnoma novo pleme ljudi, ali pa človeških robotov, ki bodo nadomestili delavce po tovarnah in na polju. Pa pustimo to. Ko sem razložil sovjetski vladi svoj načrt, sem dobil kmalu odgovor, da mi bodo šli v vsem na roko ter moje podjetje podpirali.
S pomočjo geometrijskih figur, najprej s trikotnikom, kvadratom, krogom in elipso, potem z bolj kompliciranimi figurami bi se dala sestaviti cela abece la, in če bi Marsovci odgovarjali na enak način, bi se mogli v teku nekaj mesecev sporazumeti. To ne bi bilo ravno preveč težko, tudi če oni govore popolnoma drug jezik, saj smo se tudi naučili čitati in razumevati staroegipčanske hijeroglife in staroasirske klinopise, čeprav nismo znali nili besede teh že pred tisočletji izumrlih jezikov.
Odpeljal sem se s Krasinskim, ki je dobil dovoljenje za vrnitev v Rusijo, v Moskvo in tam sva z naravoslovnim
in zvezdoslovnim oddelkom univerze dogovorila vse potrebno. Sredi velikanskih sibirskih nižin, v pokrajini, kjer jo ozračje najčistejše in ni nikoli megle, smo s pomočjo Rusov zgradili veliko električno centralo in na stotine kilometrov daleč razpostavili močne električne žaromete, s pomočjo katerih so se dale kombinirati geometrijske figure. Vse je šlo lepo v redu. Eno celo leto so trajala dela in lahko si mislite, kako veliko zadoščenje sem imel, ko so neke jasne zimske noči zažarele naše luči in pokazale v vsemirje obliko pravokotnega trikota. Bilo je ravno v času, ko je stal planet Mars v sredini nočnega neba in je bil v najbližje naši zemlji. Toda moje veselje ni trajalo dolgo. Umešala se je GPU in aretirala Krasinskega kot protiboljševika, meni pa je dober prijatelj namignil, da je najbolje, da čimprej izginem, ker me imajo tudi na sumu, in da tvegam glavo, ako ostanem še nadalje v Rusiji. Odpotoval sem v centralo Sibirije k oblastim, toda takoj Sem spoznal, da je moj položaj omajan. Morali so že imeti gotova naročila iz Moskve, kajti kot so bili poprej prijazni z menoj, tako so bili sedaj hladni in nedostopni. Tako sem uvidel, da je vsa moja velikanska akcija, za katero sem bil žrtvoval vse svoje veliko premoženje, padla v vodo, kajti brez nadaljnjega podpiranje s strani vlade je bilo vse moje delovanje onemogočeno. Silno žalosten in potrt sem se vračal v svoje taborišče. Sklenil sem bil, vzeti vse svoje osebne stvari seboj, podjelje pa prepustiti njegovi usodi, in vrniti se v Ameriko. Ko sem se pa vrnil v svoj tabor, sem našel vse požgano in uničeno. Rekli so mi, da so roparski Tunguzi napadli naselbino in odnesli vse, kar je imelo za nje kakšno vrednost, ostalo so pa požgali. Vse dragocene naprave so bile uničene. Tako so vse moje nade splavale po vodi. Lahko sem bil vesel, da so me pustili čez mejo in da sem se mogel rešiti nazaj v domovino.
Po stfari poti
Polno lepih dogodkov *ta bila Vidov in Pe-Irov dan in vse polno prireditev je dokazalo, da je naš narod nacijonalno zaveden in da hoče kulturno napredovati. Med vsemi temi narodnimi prireditvami pa je bila že po »vojem zunanjem obsegu gotovo največja sokolski župni zlet v Mariboru. Zlet je bil tem pomembnejši, ker se je vršil ob naši severni meji, ki potrebuje še prav posebno pažnjo s strani našega časopisja. Pa tudi brez ozira na nacijonalni moment, je bil župni sokolski zlet v Mariboru tako velika in mogočna prireditev, da bi ga moral zabeležiti prav vsak list, tudi nemški, če hoče količkaj resno vršiti svojo časnikarsko dolžnost.
Dogodilo pa se je, da je »Slovenski list« poročal o vseh mogočih dogodkih v Mariboru, da pa ni omenil sokolskega župnega zleta. Vedel je poročati o nebesni sinjini, kakršne Mariborčani že dolgo ne pomnijo, pisal je na široko o •vetovnoslavnih rokoborbah na unionski verandi, poročal je tudi o drugih »važnih« dogodkih, le o sokolskem zletu ne besede. Pač, čisto le ni pozabil na sokolski zlet in kot vesten kronist zapisal, da je ob razvitju sokolskega prapora na Trgu Svobode poslalo ilabo dvema mladenkama (ob tej stilizaciji bi tudi našemu uredniku postalo kmalu slabo, op. ured.) in da je prišlo na telovadišču do dveh nezgod.
Slovenska pesem na »Karadjordju«
Zveza Beograd— Dunaj s parnikom »Karadjordje«.
Dunaj, 28. junija.
Naš najlepši refini parnik je nedvomno na novo preurejen >Karadjordje«, ki vozi po enkrat na teden med Dunajem in Beogradom. Vsak četrtek pod noč pride na Dunaj in tu se navadno zbira večja družba dunajskih Jugoslovanov v jedilnem salonu, kjer prebijejo po nekaj uric prav zanimivo in prijetno. Pa tudi postrežba je imenitna. Poleg izborne kuhinje so tu vse pijače iz naše domovine. Poleg Vajfertovega piva dobiš razna naša vina, n. pr. smederevsko, ki gre dunajskim rojakom prav v slast. Pa tista črna kava... samo po dva dinarja, to je specialiteta, ki kar vleče.
Zato je vsak dohod »Karadjordja« na Dunaj za naše rojake vesel dogodek in lepa prilika, da v talonih te naše ladje malo posedijo, da se napijejo našega izbornega vina in »pristne turske kafe«..
V	četrtek zvečer so bili na tej naši ladji, večina morda prvič in zadnjič, tudi naši pevci ljubljanske »Grafike«, kjer so v nabito polnem lalonu veselo popevali naše slovenske pesmi. Pozno v noč so ee poslovili in zadovoljni odšli.
Celje
* Uradni dan Zbornice TOI za Celje in okolico bo v torek 7. Julija od 8. do 12. v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8 pritličje levo.
* Rešilna postaja je pri povorki v ponedeljek opoldan v 20 slučajih nudila pomoč onim, ki •O zaradi vročine onemogli.
* Prihodnje streljanje Strelske družine bo v nedeljo 6. julija ob 15. na strelišču v Pečovniku.
* Najdbe. Med prazniki sta bila v meslu najdena zlat prstan z monogramom »PA« ter žen-aka ročna torbica. Oboje se dobi na policiji.
* Dva kolesarja trčila z motociklistom. V nedeljo opoldne sta se peljala O. Stanko ter Z. Franc s svojimi kolesi proti Lavi. Pred Kirbi-•ehevo hišo jim je prišel po levi strani ceste nasproti neki .Verbnik, ki se je peljal na motornem kolesu. Ker 6e je Verfenik peljal po nepravilni strani ceste, je prišlo do karambola med vsemi tremi. Oba kolesarja ter Verbnik in njegov spremljevalec so dobili znatne poškodbe pa »udi kolesi in motorno kolo so precej poškodovani.
* Smrtna kosa. V javni bolnici sta umrli: 28. t. m. 661etna Pavšer Terezija lj Celja, 29. t m. 721etni Plavšak Štefan, prevžitkar iz Šmarja pri Jelšah.
* Nezgoda na plotu. Rudar Knez Miloš v Hudi jami pri Laškem je lezel čez neki plot in ■e pri tem tako nesrečno nataknil na desno ramo, da je dobil hudo poškodbo in so ga morali prepeljati ▼ celjsko bolnico.
* Mestni kino bo radi ilabega obiska nepreklicno zaprt do meseca septembra.
* Šofer brez izpita povozil otroka. V nedeljo tvečer je neki šofer iz Zagreba tako nerodno voail po mestnih ulicah, da so paeanti kar bežali pred avtomobilom. Končno je v Aleksandrovi ulici uvozil na hodnik in podrl nekega dečka, ki i« k sreči dobil gamo lažje poškodbe. Na policiji se je izkazalo, da šofer nima izpita.
* Ker ni dobil pijače, »l je prerezal iile. V ponedeljek zvečer je prišel mesarski pomočnik K. Bernard v Gorenjakovo gostilno jja Kralja Petra cesti in zahtevni pijače. Kev je bil Ž* precej vinjen ,mu gostilničar ni hotel dati pijače, kar je Bernarda tako razburilo, da j« napadel gostilničarja, ga podrl na tla in pretepli. To mu pa še ni bilo dovolj. Razbijal je kozarce na mizah in zmerjal goste, končno pa s iest.|o zamahnil proti šipam okna in jih razbijal. Pri tem pa si je na več krajih prerezal žile na desni roki. Ves krvav se je zgrudil na tla. Takoj so pozvali rešilno postajo, K.. pa se je pro-tivil prevozu in so ga morali s silo^ spraviti v avto in odpeljati v bolnico. Gostilničar ima na pobitih kozarcih in šipah za 800 Din škode.
Velika tatvina dragocenosti
V	ponedeljek popoldne ko se je vsa rodbina bančnega uradnika g. Jerina nahajala na so-( kolskem zletišču ,so neznani tatovi vlomili v njegovo stanovanje v prvem nadstropju hiše. n. 16. na Kralja petra cesti ter odnesli., raznih dragocenosti v •kupni vrednosti nad 10.000: Din
Jz Dravske banovine
Današnji številki s Jugoslovana« smo priložili položnice in prosimo naše cenj. naročnike, da nam naročnino čimpreje nakažejo, polletno, četrtletno, ali vsaj mesečno, za mesec julij. — Z rednim plačevanjem nam prihranite mnogo dela in se rešite nepotrebnih skrbi. — Vse tiste cenj. naročnike, ki so že v naprej poravnali naročnino, prosimo, da položnice shranijo, ali da jih odstopijo svojini prijateljem in znancem, ki se žele naročiti na »Jugoslovana« in istega pred plačati, ali tistim cenj. naročnikom, ki so položnice založili.	Uprava.
d Izlet Autokluba, sekcija Ljubljana, na Jezersko. Ustrezajoč splošni želji članstva, priredi Autoklub, sekcija Ljubljana v nedeljo 6. julija celodnevni izlet na Jezersko. Cesta na Jezersko je sedaj popravljena in v popolnoma dobrem stanju ter se obeta izletnikom zelo prijetna vožnja po lepi Kokrški dolini. Izlet se vrši ob lepem vremenu in se udeležence naproša, da javijo tajništvu Kluba, Kongresni trg II., bodisi pismeno, ustno ali pa po telefonu svojo udeležbo najkasneje do sobote opoldne.
d Otvoritev novih telefonskih zve«. Od 10. junija je otvorjen telefonski promet med Bledom in vsemi centralami na Francoskem in med Tržičem in vsemi centralami na Madjar-skem od 1. julija telefonski promet med Sv. Janezom ob Bohinjskem jezeru in vsemi kraji v Nemčiji od 25. junija telefonski promet Ptuj—Lipsko in Muta—Gradec—Linz—Solno-grad—Inomost, od 20. junija pa Beltinci—Radgona—Lipsko—Gradec—Dunaj.
d Telefonske izvestnice. V prometu med Jugoslavijo in Švico je s 1. junijem ponovno uvedena služba telefonskih pogovorov z izvestni-cami.
d Zakon o likvidaciji agrume reforme na veleposestvih s komentarjem in drugimi potrebnimi zakoni o agrarni reformi od Tašner Jože, inšpektorja ministrstva pravde, in Radikon Albina, inšpektorja ministrstva poljoprivrede, izide v prihodnjih dneh.
d Prepovedani listi. V 6pisek prepovedanih listov so pošle vpisale »Die Stunde«, ki izhaja na Dunaju.
d Lep uspeh našega rojaki« v tujini. Za drugega tenorja posebnega zbora poletne opere, ki nastopi v Clevelandu pod protektoratom ameriškega lista »Press«, je bil izbran znani slovenski tenorist Luis Belle, rodom iz Novega mesta na Dolenjskem, član pevskega zbora »Zarja« v Clevelandu.
d Šolski radio in naše nčiteljslvo. Ob priliki banovinske skupščine UJU v Ljubljani bodo imeli g. učitelji priliko, nazorno si predočiti delovanje šolskega radia, seveda le bolj od tehnične strani. V petek 3. julija ob 11’45 bo namreč v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje prof. Nika Kureta »O bistvu in organizaciji šolskega radia«. Predavatelj pa ne bo predaval v navedeni dvorani, temveč v študiju oddajne postaje. Oddajna postaja pa bo postavila v dvorano Delavske zbornice radijski aparat, ki bo to predavanje predvajal. Aparat bo tip močnega kvalitetnega, a zelo cenenega
aparata z kvalitetnim elektrodinamičnim zvočnikom, ki bi prišlo za večje šole v poštev. Ob tej priliki se bo vršil tudi ogled študija in oddajne postaje v Domžalah. Da se učiteljstvo čim bolj seznani z radijsko tehniko, se bosta vršila v času od 18. junija do 9. avgusta t. 1. dva strokovna tečaja 6 radijski tehniki. En tečaj se vrši v Ljubljani in ga bo vodil prof. An-dree, drugi pa bo v Mariboru pod vodstvom učitelja Kosa. Učiteljstvo, ki ae ne udeleži skupščine, opozarjamo, da posluša predavanje pri svojem radijskem aparat^.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo i»vršitev. 398-1 d Učiteljstvu! Prihodnja številka Učiteljskega Tovariša« izide po banovinski skupščini. — UJU poverjeništvo Ljubljana.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenin« v veliki iabiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Kresna prireditev, ki se vrši v soboto 4. t. m. zvečer na vrtu hotela Bellevue, bo gotovo največja in najlepša prireditev na čast slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Spored bo jako zanimiv in zažigal se bo bengaličen ogenj. Pričakujemo velike udeležbe. 1540 d Udruženja jugoslovanskih rudarskih in to-pilniških inženjerjev glavna skupščina bo v Ljubljani 5. avgusta ob 9. v prostorih U. J. I. i A., Kongresni trg l/II.	Odbor.
d Opozarjamo ua današnji oglas trgovine barv in lakov,	1520a
£>jubljtma
Sreda, 1. julija 1931, Teobald. Pravoslavni 18. junija, Muč. Deonid.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Na Vrhniko pohite v nedeljo 5. t. m. vsi prijatelji Vrhnike in njene okolice, ker bo tam ob 14. velika gasilska manifestacija, pri kateri bosla med naštetimi drugimi sodelovala tudi vrhniška rojaka stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka in bivši zvezni tajnik ter soustanovitelj JGZ g. Jaka Tinta. Pridite vsi!
H Praktičen in teoretičen pevski tečaj za učiteljstvo pod vodstvom gospodične Angele Trostove, učiteljice petja na drž. konservatoriju v Ljubljani, prične v ponedeljek 3. avgusta dopoldne v sobi štev. 14 poslopja Glasbene Matice v Ljubljani.	'
■ Radi MiniSUili ovir je odhod T. kolonije Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani preložen od 2. julija t. 1. na 6. julija t. 1. ob 1855 iz glavnega kolodvora.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
M 120 bolnikov v enem dnevu. Včeraj je bilo sprejetih v bolnico okoli 120 bolnikov, med njimi več ponesrečencev. 17-letnega brivskega vajenca Romana Kulimana, stanujočega na Grajski planoti, je sunila sestra v prepiru s škarjami v hrbet. — 65-letni uglaševalec klavirjev Jože Šantel je padel doma v Gregorčičevi ulici s strehe in si zlomil levo nogo. —
Jz d-vugih ban&vin
Helena Keller o slepcih
Na akademiji, ki so jo priredili Kellerjev! v Beogradu, je imela pisateljica ta-le zanimiv govor: Zahvaljujem se vam za laskavo povabilo, naj pridem v Jugoslavijo in govorim v imenu slepih. Kadar me pokličejo za dobro stvar, je najlepši dogodek v mojem življenju. Zato sem neizmerno srečna, ko so me poklicali prijatelji slepih v Jugoslaviji. Noč slepote mi je razsvetljena s požrtvovalnostjo in pomočjo mojih prijateljev, toda v moji čaši bo ostala kaplja pelina, dokler bodo v katerikoli državi slepi moški in ženske brez prijateljev in brez učiteljev. Ali ste se kdaj vprašali, kako bi se počutili, ko bi izgubili vid. Zaprite oči za trenutek. Dvorana, obrazi vaših prijateljev, kje so? Predmeti, ki ste jih gledali vsak dan so izginili: ulice ne bo, solnce in zvezde. Ne morete več naprej z gotovim korakom. Počutite se sredi dneva kot v temni noči. Vendar pomislite, da je to samo za lilp, dočim traja za slepca ta noč vse SSivljenje. V tej noči ne bi poklicali prijatelja, ki bi Va.s poučil, kako se iivi brez vida? Ali ne bi dali vse na svetu, samo da bi bili svobodni in bi delali brez skrbi. Tak pri-latelj bi bila za mene moja učiteljica, takih želim, da najdejo svojim slepim tudi med Jugoslovani. Stojim pred vami sama, gluha in slepa in vas pozivam, da storite za moje slepe tovariše vse tisto, kar bi želeli, da drugi store za vas. Nobeden od vas ni tako siromašen, da ne bi mogel dati kaj ali storiti za tistega, ki Je nesrečnejši od njega, če daste svojim slepim svetlobe s tem, da jih usposobite za delo, bodo svojo nesrečo lažje prenašali. Z vašo pomočjo bodo premagali slepoto.
ski uspeh. Žita je izpila večjo količino lizola, Ančka Je pa skočila v Neretvo iz katere so jo še ob pravem času rešili.
V	Belovarju si je pa končala življenje gimnazijka Mica Petrovič, hčerka beograjskega trgovca Petroviča. V okolici Belovarja se je na nekem drevesu obesila. Bila je prepričana, kakor Je Izjavila tovarišicam, da bo Izdelala, potem se Je pa izkazalo, da so ji profesorji dali dva nezadostna. Tovarišicam je izjavila, da te sramote ne bo prenesla in da se bo ubila. Kmalu nato so jo otroci, ki so se igrali v gozdu, našli obešeno na vrbo. Obesila se je s svojim pasom ln pustila listek, na katerem je napisala: Preslaba sem, da bi to prenesla.
Tragedije zaradi slabih izpričeval
Iz Zagreba podajo, da je pred dnevi radi slabe ocene v mate^mo izginil neki učenec 7, razreda gimnazije. V nedeljo j® P* Marija Heger javila policiji, da je vrinil njen poslnov-ljenec Miroslav Verbehofer, 1» let star lz Varaždina. Obiskoval Je 4. razred rea\ne gimnazije in je pobegnil od doma zaradi slabega izpriče-vala
Iz Mostarja javljajo, da sta si prostovoljko vzeli življenje učenki meščanske šole Žita LJu-štica in Ančka Krajnova. Odločili sta se za samomor, preden jima Je raairednlk prečita! iol-
da
je
ns
b Kraljevo priznanje. V osnovni šoli kralja Aleksandra I. na Terazijah v Beogradu sta dobila učenec Slobodan Jankovič ta učenka Nevenka Milenkovič o priliki Vidovdanske proslave od Nj; Vel. kralja vsak svojo knjigo, v katero je kralj svojeročno vpisal: Slobodanu Jankoviču (Nevenki Milenkovičev!) najboljšemu učencu (učenki) 4. razreda osnovne šole kralja Aleksandra v Beogradu za odličen uspeh v predmetih in vzorno vedenje. Na Vidov dan 1931 v Beogradu Aleksander.
b Največji mlin v Medjimurju pogorel. V nedeljo Je do tal pogorel eden največjih motornih mlinov v Medjimurju, last Mija Horvata v Tržimurcu pri Čakovcu, škodo cenijo na 300 tisoč Din.	„
b Železniška proga Beograd—Pančevo. BK010 bo dograjena železniška proga Beograd Pančevo. Cepila se bo od postaje Klanica. Stala bo 80 000 000 Din. Glede prometa je proga zelo važna, ker veže severne železnice z južnimi. Beograd bo z njo zvezan s Pančevem v razdalji 26 km. Obenem bodo zgradili tudi cesto Beograd—Pančevo ln bo Beograd Imel t*k° di" rektno zvezo * Banatom, kar bo trgovino ln industrijo v teh krajih Jako razvilo.
b Raiveljavljena obsodba hajdukov. Apela-cijsko sodišč- je razveljavilo obsodbo sodišča v Požarevcu, katero Je Izreklo nad hajduki razpravi, ki Je trajal 8 mesec«. »0 obtožencev Je bilo tedaj oproščenih, ostali po obsojeni na večletna* kazni, 2 razbojnika od Barbulovlčeve tolpe p* sta bila obsojena na 8(flrt. Apelacijsko sodišče je obsodbo razveljavilo Iz formalnih razlogov in 8 tem dalo novo upMiJe obsojencem,
I	*«. bodo oproSčenl, prestrašili p* •© one, ki so
I	bi«, pri prvi razpravi oproščeni.
S-Ietni gostilničarjev. sjn Vinko Januž iz Domžal je padel s češnje in si zlomil desno roko. - - -letni posestnik M„lhijor Klopčič iz Vrbe pn Prevojah padel z ,„za in 8i z]onij, , nogo. - Zidarju Francu p0\llinil 7, Vjča je med sekanjem železa v hiralnici na Vidovdanski ce-vod,etel kos železa v desno roko in mu jo močno poškodoval.
■ V treh dneh prevozili 40.000 ljudi n« Vič. Cestna električna železnica je imela v soboto na dan otvoritve nove tramvajske proge na Vič in pa v praznikih na vseh progah velik promet. V soboto je prevozila 18.C00 ljudi v nedeljo 25.000 in v ponedeljek 24.060 skunai 87.000 ljudi. Od tega števila odpade aa Viško progo okoli 40.000 ljudi. Maloželezniškj družba je sklenila, da razdeli polovico nedeljskega inkaea na vseh progah svojemu osobju, div tako dostojno proslavi otvoritev nove proge na Vič. Nedeljski inkaso je znašal 32.000 Din in bo torej razdeljenih 16.000 Din, tako da bo vsak uslužbenec prejel okoli 130 Din. Na zad-nji seji je Splošna maloželezniška družba ime-novala inž. Janka Ženka za direktorja cestne električne železnice, knjigovodjo Nečemerja pa za komercijalnega vodjo.
B Naval na oddelek za potne liste. Pred od-<jejkom za polne liste na policiji stoje zadnje dni to cele gruče moških in žensk, ki čakajo, se 'im izdajo potni listi. Velik naval nanje bil zi.sti včeraj dopoldne.
■ M*«- fc- policiji. Policija ima zadnje dni iravnost idejen mir pred raznimi postopači.
Tudi včeraj ni Jniela prilike intervenirati. Zato pa prejema loKko več prijav iz raznih krajev Dravske banovi»e.
Mcrpžboi9
m Diplomski izpiti. Na češki tehniki v Pragi, na fakulteti za agrikulturo je te dni naipravii <tiploniski jnženerski iz.pit Mariborčan g. Rudolf Turk, v pelek pa je diplomiral za strojnega inženerja na tehnični fakulteti zagrebškega vseučilišča g. Viktor Černe, bivši načelnik mariborskega Sokola 1. Čestitamo!
m Odhod na morje. Jutri 2. t. m. odpotuje večja skupina deklic v počitniško kolonijo Rdečega križa v Bakarac. Zbirališče je ob 15. uri v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici.
ni Izlet upokojenih učiteljev. Upokojeni učitelji iz Maribora in okolice priredijo ob lepem vremenu jutri popoldne izlet v Fram. Odhod iz Maribora z vlakom ob 13-30.
m Uspeh naše notice. V 141 številki »Jugo-stovana« mio 23. junija poročali o nesrečnem 14 mesečnem dečku, katerega je dotedanja red-nica prinesla neki stranki v Gozdno ulico in pozvali dobrosrčne ljudi, da bi se zavzeli za doto.. Tfl	ie dosegel popoln
ueprli. Po fantka je prtsia neka guopa \z Sv. Miklavža in ga vzela v svojo oskrbo, sedaj mam pa poročajo, da ga bosta skupaj z možem adoptirala in »ta ie napravila potrebne korake.
LUNA MAK1H0R -nogavice vseli vrst.
m Desolatue higienske razmere. Pretekli teden je mestno veterinarno nadzorstvo nepričakovano preiskalo klet v Stolni ulici 12, kjer Ima nek sladoledar svojo delavnico in ugotovilo, da pripravlja sladoled v kotlu, poleg katerega stoji kotel za perilo, tako da se tekočina lahko preliva iz, ene v drugo posodo. Poleg tega je našlo v kleti pod tem prostorom popolnoma usmrajeno in črvivo svinjsko meso in dva »oda zaseke, last nekega mesarja. Za oboje je manjkalo oblastno dovoljenje.
m Pijte original »CHABUSO«.	1114
m Končni izpiti na Ant. Hud. Legatoveni enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so se TOšili od 15. do 29. junija. Od 26 kandidatinj in kandidatov, kateri so bili pripuščenj k iz-pdtu, so prestali izpit: z odliko 1, s prav do->rim uspehom 6, z dobrim uspeliom 14, z zadostnim uspehom 2. Tri kandidatinje imajo v jesnd ponavljalni iapM- Popolnoma padel ni nobeden. Uspeh se torej lahko označi kot zelo ipovoljen. Do ugodnih uspehov so pripomogle odlične učiteljske moči, katere delujejo na zavodu, vzorna disciplina in nadzorstvo, kakor tudi dobro ravnateljstvo. Slavnostna zaključitev tečaja in razdelitev izpričeval se je vršila v ponedeljek, dne 29. junija t. 1. popoldne. Novi tečaji ge začno dne 9. septembra t. 1. Vpisovanja in pojasnila v pisarni zavoda, Maribor, Vrazova ulica št. 4, vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Telefon 26-90. Šolski programi
brezplačno.
Dr. B. Kristan
epecijalist za zobne in ustne bolezni otvori svojo luštno ordinacijo s 1. julijem 1931	1528
Maribor, Tattenbaohova ul. 18/1. Ordlnlra od pol 9—12 ln 10—17
m Ugotovitev. Naiprošeni »mo, da ugotovimo, da v 1,. tek niso bile nikomur zaplenjene ribe na trgu. Vest je n«M h la najbize iz k011 k u 1 ene*
niti ozirov.	.	,	.	,
Dl Moderne kopalne obleke in kopalne čevlje
itd — H. J. Turad, Aleksandrova e. 7.	1411
m Poroke. Pretekli teden so se v Maro boru poročili: Franc Stamec, »dar in Marna Ver-toovškova, tkalka; Jernej Jurčič, sobos.liKar : Marija Miklošičeva, tkalka; Jernej Avgu&Hn, sldar in Frančišk« Bezjakova kuharica; Srečko Verdenik, elektromoaiter m Manja Erlic^va, kuharica; Milan Ralh. uradni* branul^-ce n Jolanda Gnkmijeva, strokovna učlteM«*;. Weijifierl mizar im Seralana Stara, aunaina, Alfred tUner, kotorski pomočnik Oalinova, tkalka; SWan ^tna^.^ljarski mojster in Ivana Korenova, zasebnica, rUk Borisch, arhitekt im Iv««« Zupančeva, * ■ebmioa; Ivan Bobf>vnik, nenjar ln Roza
■	nilkova, posestniška hči; Andrej Stumf. ^r 1» Ivana Vodova, »ivilja; Oaspar .F«*,
nfck im Ana Kavrauova, ^c*estniikft Wi £r Jtojaij Loaej, tapetar m Ivanka Haasov«, ■* •efovm uvfldnic*. Bilo »rečno!
v Sani <>•
•Rekord«.
MBn-aM—i-mmmmmmJJJGOSLOVAN
m Radi kvalitete in cene — samo »Kar« J e v I j ec!
m Onemogli. Pri raavilju sokolskega prapora v poiK teljek so se na Trgu svobod p onesvestili: Olga Kurnikova dz Sv. Lenarta. Anica Veži nova iz Studencev in Karol Jug iz Murske Sobote. Prvo [Krneč jim je nudil navzoči vojački zdravnik. Na Aleksandrovi cesti se je on e m egi a zgrudila «a tla Kri sli n a Belčevičeva, vi niča L-k a iz Sv. Urbana pri Ptuju, na Tržaški cesti pa se jr onesvestil delavec Ivan Strauss. Oba je rešilni oddelek prepeljal v bolnišnico, m Ustanovitev nove strelske družine. V po-* nedeljek je bila v Leskovcu pri Pragerskem ustanovljena nova strelska družina. Za predsednika je bil izvoljen Ignacij Leskovar. Delegata mariborskega oblastnega odbora sta obrazložila tamkajšnjemu članstvu, ki obstoja po večini iz samih krepkih kmečkih fantov, povie,n strelskih društev.
111 Iz gledališke pisarne. Uprava Narodnega gledališča poziva p. t. abonente, da čini prej poravnajo svoje zaostanke na abonma,nu, ker mora gledališka blagajna zaključiti sezonski obračun.
m Napad? Včeraj zjutraj je prišel na policijsko stražnico na Koroški cesti obletni delavec Anton K. s štirimi ranami na glavi in povedal, d« sta ga Ob bregu napadla in pobila dva neznanca. Ker te bil K. pijan in je znan razgraja č, stvar najibrže tudi z njegove e trasi ni bila tako nedolžna.
m Rokoborbe. V ponedeljek je Ton Sayer (Afrika) v 5 minuti zmagal nad Ljubljančanom Sotlerjem. Borba Belič (Bolgarija' proti Ma-nojloviču (Beograd) je v 25 irinuti končala brez rezultata. Nemec Frank p* je v odločilni borbi v 85 minuli položil Madjara Bognerja.
lil Letalska nezgoda. Moravčevemu aeroplaau »Lastovici« se je v ponedeljek nad Slovenskimi goricami pokvaril propeter. Moral je prisilno pristali. Tako pilot kakor aparat sta sicer nepokvarjena in nepoškodovana.
m Cirkus V začetku avgusta bo prispel v Maribor svetovno znani cirkus Krone, ki potuje sedaj po Evropi.
m Zastrupljen je. Včeraj popoldne se je 86-letna ob Bregu 12 Stanujoča služkinja Cecilija Bemiček zastrupila s pokvarjeno klobaso. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico.
m Nezgode na igrišču. Na športnem igrišču je priletel v nedeljo disk v glavo 201etmenru Ivanu Leberju ter ga ranil na obrazu. Istotam ei je pri padcu zlomil desno roko Slelni Ijud-ekošolsiki učenec Rajko Šumi.	»
m Padec s črešnje. S črešnje je padel v ponedeljek 281elni pomožni delavec Pavel Lapo-fiek ter se pobil po glavi in desni roki. V okolici pa je padla tudi s črešnje 401etna posestnica Karolina Peleliničeva in se notranje poškodovala. Oba sla morala v bolnišnico.
m Tatvina kolesa. Posestniškemu simi Ivanu Kirbišu iz Podove je v ponedeljek popoldne odpeljal neznanec iz veže ljudske šole
Stenski 11 Lini »oaiolao kolo /,ildl||1\(j
ti eu n o 2050 Din.
m Kinematografi. Grajski kino: do dame« »Dekle z Volge«. Kino Union: do vključno petka »Valček v spalnem vozu«.
m Vlom v trgovino. V noči od ponedeljka na torek so neznanci vlomili skozi izložbeno okno v Karmičnikovo trgovino s perilom »a Glavnem trgu. Razmetali so vse, odnesli pa samo nekaj srajc in drugih predmetov. Razen tega so iz mišnice vzeli krog 100 Din drobiža, dflčim se ročne blagajne, v >li«,teri je bilo več tisoč dinarjev, niso dotaknili.
m Aretacija. V ponedeljek je bila aretirana samo Marija M. radii suma prostitucije.
m Dirjanje avtomobilistov po cesti proti Kamnici. V zadnjem času se dogaja, da neka tori avtomobilisti brezobzirno divjajo po cesti med Kamnico in Mariborom, po kateri hodijo množice ljudi v kopališče in iz kopališča na Mariborskem otoku. Bilo bi pač želeli malo več obzirnosti.
S cerkljanskih svečanosti
Novo mesto
Streljačka družina, ustanovljen« v našem me-•tu leta 1925 pod vodstvom takratnega poveljnika orožniške čete, požrtvovalnega kapetana Šinkovca, je prva leta izborno uspevala, po njegovem odhodu pa polagoma zaspala. Ker je ta ustanova zyelo važna in so podani vsi pogoni za njen obstoj, je nujno potrebno, da spet vstane k življenju, okrepčana m poživjjena> 'da ,)0 sno vršila visoko svojo nalogo. Odlične merodajne osebe so se ponovno pričele zanimati za reorganizacijo strelske družine. V ta namen bo v kratkem sklican sestanek zainteresiranih krogov kot tudi bivših Članov streljačke družine.
£*eiovau/e pe *vc*di večernici
T,.	. _	119.
izbran0 ,Sf t1 ?arV Danica in čučirudi ih kaknea^S7°30 kobilico' Zajahali so ni e kakršno iin p el,9 se 3e potova-ne moremo i?nh!ria zem,ji nlti zamisliti Bkokih Doeanfor iiCei«so-se v yelikanskih
hitele vso nll«? dalJ® in so kmalu Pre-Mlov Tnm ™javo d0 temnih prago-*« napSe 2a trenutek ustavile in
Po odkritju spominske plošče. Od leve na desno: rektor dr. Šerko, dr. Hacin, obč. svetnik ji}fe’zari polkovnik Novakovič, župan Murnik, soproga gen. Popoviča, minister in domačin Ivan Hribar, zastopnik Nj. Vel. kralja brig. general Popovič, pokroviteljica ga. Hacinova, podban
dr. Pirkmajer, g. Mahkota.
Dr. Ravnihar govori slavnostni govor.
Sprejem delegacije ameriške KSKJ v Ljubljani
Huda nesreča med Šmarjem in Grosupljem
Avtomobil je povozil delavca Masnoglova in mu razparal trebuh
Včeraj se je pripetila med Šmarjem in Grosupljem huda avtomobilska nesreča, ki bi sko-ro zahtevala človeško žrtev.
‘41-lelni delavec Masnoglav Julij iz Sapa pri
-	mnauugiuv	.m	n	j	iz	napa	pri
marju se je okroK 1?< ure pejjaj g gvojinl ko_
le om proti Grosuplju. Sredi ceste ga je dohitel a\lo tel ga podrl na tla. Mimoidoči, ki so pri-hiteli na mesto nesreče, so ugotovili, da je avlo ponesrečencu razparal trebušno votlino in mu prizadejal tudi druge manjše poškodbe. Telefonirali so na rešilno postajo, ki je bila s svo-
jim vozilom takoj na mestu in odpeljala težko ranjenega delavca v ljubljansko bolnico, kjer se ponesrečenec bori s smrtjo.
Zanimivo je, da je avlo brezobzirno nadaljeval vožnjo s pospešeno hitrostjo, tako da prisotnim ni bilo mogoče razločiti številke avtomobila. To se je posrečilo šele na železniški zapori na Cekovi, kjer je bil avto prisiljen počakati na ljubljanski potniški vlak. Avto je baje iz Zagreba. Preiskava je v teku.
Žalosten konec dobrega gospodarja
Zaradi prepovedane ljubezni in sramote si je prostovoljno koneal
življenje
ki je prišel za njo: »Poglej, poglej, kakšne ne-
. .	Poljčane,	29.	junija.
Pri Sv. Ani nad Makolami pri Poljčanah se je te dni obesil večji posestnik Janez Štraus.
Ozadje žaloigre, ki se je pripetila v četrtek zjutraj, je tale: ta gospodar je imel, dasi oženjen, s svojo deklo nezakonskega otroka. Radi tega je bil pred dnevi obsojen od slovenjebistriškega sodišča na 11.000 Din. Ta obsodba in pa sramota, ki ga je vedno bolj in bolj grizla, ga je privedla do tega, da je sklenil narediti vsemu temu hiter konec. Na 25. junija je zjutraj zgodaj vstal kot običajno. Toda mesto, da bi šel po opravkih, je vzel vrv, šel na skedenj, ter se tam na tramu obesil.
Žena ga sprva niti ne bi pogrešala, pa so imeli ta dan ravno napovedano košnjo. Ko je prišel sosed, ki bi naj pomagal kosit, je pogledala po^ možu, češ: »Kje se le danes toliko časa zadizuje?« Ko ga ni našla ne zunaj in ne v hlevu, ga je šla slednjič iskat na skedenj Tam ga je našla, visečega. Mislil« pa je sprva, .d« se mož le tako dela,- zato je še zaklicala sosedu,
umnosti počenja moj mož!« Toda sosed je videl drugače, videl je, da gre za resnico. Zato je brž priskočil in prerezal vrv, ali že prepozno — telo je že bilo mrzlo in trdo... mož je bil že mrtev.
Nesrečni pokojnik, ki zapušča ženo in 1 leto starega otroka, je bil dober gospodar. Rojen je bil leta 1887 v Kostrivnici pri Poljčanah ter se je pred leti priženil k Sv. Ani. Zal, da to ga razmere, v katere je zabredel, privedle do tega, da je v najlepši moški dobi kot 44-letnik ubežal s tega sveta.
Litija
Tatovi v vlaku. V ponedeljek 29. t. m. je bila v vlaku med postajama Sava — Litija ukradena ženska ura. Ko se je mati za hip odstranila s svojim otrokom od sedeža, na katerem je imela ročno torbico, je po povratku na svoj prostor ugotovila, da ure ni več.
V St. jurju pri Litiji je poginil • nekemu posestniku najlepši vol. .
Prva frtfev kopanja v Kamniku
Kamnik, 30. Junija.
Danes dopoldne se Je po Kamniku raznesla govorica, da so našli v Nevljici truplo mladega utopljenca. To Je Izzvalo po mestu veliko hrupa, kajti v Kamniku voda že več let ni zahtevala nobene žrtve. Ker so nekateri celo t/diJl, da se je nesreča pripetila v novem mestnem kopališču, je bilo razburjenje še večje. Nesreča pa se Je dogodila takole:
V ponedeljek popoldne, kmalu po kosilu se Je šel kopat v Nevljico 16-letni Franc Lampreč-nlk, mizarski vajenec pri tvrdki Mejač & Rojec na Grabnu, doma pri Sv. Lenartu blizu Gornjega grada. Kopat pa se ni šel v kopališče, temveč Je krenil po Resnikovem travniku kakih 150 m ob strugi, nasproti košate lipe pa se Je na travniku slekel. Najbrž se Je nekaj časa solnčil, nato pa je šel v vodo, kjer ga je prijel kič, da je utonil. Opazil ga ni nihče, ker se Je kopal čisto na samem in brez družbe.
Zvečer se je njegov sostanovalec, ko Je prišel po enajsti url domov, začudil, da mladega fanta še ni doma, ker ni bila njegova navada, da bi ostajal po 10. uri zunaj. Ko ga niti zjutraj le ni bilo domov, je šel vprašat v delavnico na Graben, a tudi tu ga ni bilo. Takoj si Je mislil, da se je mlademu fantu moralo nekaj pripetiti, spomnil se Je pa tudi, da Je popoldne, ko je okrog 5. ure šel po Resnikovem travniku, videl na bregu obleko kopalca, pa niti v vodi, niti v bližini nobenega. Popoldne na to iz razumljivih vzrokov ni polagal nobene važnosti, danes pa ga je takoj obšla zla slutnja. Krenil Je k Nevljici in Je res na onem kraju še našel obleko, katero Je na nemalo začudenje spoznal za last pogrešanega mladeniča. Nobenega dvoma torej ni bilo, da je fant našel smrt v vodi, v kateri pa radi globočine ni mogel opaziti ničesar. Obvestil je takoj mojstra Mejača na Grabnu in orožništvo, nato pa so se podali skupno iskat truplo mladega utopljenca.
Kraj, kjer so našli obleko, leži kakih 160 metrov nad novim mestnim kopališčem. Voda je tod globoka nad 1 meter, kadar pa zapro za-tvornice v kopališču, se voda dvigne še za nadaljnji meter. Globočina Je torej znatna, Zakriva pa jo v precejšnji meri gosto grmovje, ki se Iz obeh bregov sklanja nad strugo. Dht> struge se skoro ne vidi, zato so morali spustiti vodo iz kopališča, in šele, ko je upadla, so se podali po strugi navzgor in na omenjenem kraju našli truplo mladega vajenca. Ležal Je na trebuhu na dnu struge v pozi plavača s skrčenimi rokami in nogami ter stisnjenimi ustnicami — znak, da ga Je med plavanjem prijel krč in je v trenutku Izginil pod vodo. Kakor zatrjujejo njegovi tovariši, Je bil fant dober plavač in da ni utonil vsled tega, ker ni znal plavati, govori tudi dejstvo, da ni imel v sebi prav nič vode.
Utopljenca je našel g. Peterlin, ki ga je tudi potegnil na suho, na kar so ga prepeljali v mrtvašnico. Pokojni Prano Lamprečnik Je bil priden in vesten fant in Je njegova žalostna usoda vzbudila po vsem mestu splošno sočustvovanje.
Žalostna usoda mladega vajenca naj bo glasen opomin vsem onim, ki se hodijo kopat v Nevljico izven kopališča. Mestna občina Je že lani prepovedala kopanje v Nevljici v onem delu struge, kjer je voda vsled zajezitve v kopališču globokejša. V strugi je namreč vse polno skritih kotanj in tolmunov in nevešči plavač iz plitve struge naenkrat zaide v globino, v kateri lahko utone. Mladi vajenec je utonil gotovo že v prvih popoldanskih urah, vendar pa ga ni nihče opazil v tako globoki vodi pod grmovjem, dasi so se do 6. ure zvečer vozili mimo kraja nesreče kopalci v čolnih. Na nasprotnem bregu pa se je vzdolž struge solnčila cela tropa otrok, vendar pa si Je le malokdo upal v vodo. Neki čolnar je celo opomnil, da se ne bodo preje nehali kopati na teh nevarnih krajih, dokler ne bo kdo utonil. Zal se je to napovedovanje tako kmalu uresničilo.
Nesreča zaradi otrok
Litija, 80. junija. Prišel je čas obiranja. Pri nas je začel z lipo in nadaljuje s češnjami vse tja do grozdja in sadja v jeseni. Pri takem obiranju se mnogokrat dogodi nesreča. Navadno je tega kriva lestva, koliko smrti, poloniinljenih rok in nog e bilo radi nje. Tokrat pa ni bila kriva toliko estva, pač pa otroci posestnika K. Ti so mu namreč nažagalj kline skoraj do polovice njihove debeline, pričeli eo pa radi večje zabave pri vrhnjih. No in tako je posestnik nič hudega sluteč stopal vedno višje, dokler ni' prišel do nažaganega klina. Tedaj pa reskl in k sreči lestva ni bila previsoka. Padel je z vso težo svojega telesa na tla. Izpahnil si je samo palec na roki, tega pa tako močno, da mu je takoj pogledala kost iz njega.
Strašna usoda nezakonske matere
Litija, 80. junija.
V soboto zjutraj je odšla s košem na polje P. Frančiška iz Zabave, odkoder je pa ni bilo več nazaj. Njen svak je prišel slučajno skozi sadovnjak, ki je oddaljen od biŠe nekaj stre-ljajev in opazil neko žensko, kako visi na orehu. Takoj je priskoči 1 in prerezal vrv, toda bilo je že prepozno. Spoznal je svakinjo, katera je posebno zadnje čase vedno tožila raznim okoličanom in domačim, da bo kar »zginila«, ker jo je njen fant z dvema nezakonskima otrokoma zapustil in je končno svoj sklep tildi storila. Pokopali so jo danes na farnem pokopališču.
Mokronog
Nabori so se vršili jako dostojno, ubrano petje se je razlegalo po trgu. Ni se pijančevalo, pač pa so fantje pili domačega šampanjca limonado, izdelek g. Fr. Kolenca. Ta pijača .res prekaša marši kak galilejski fabrikat jn smo' tria« i ponosni, da ima domačin toliko odjem n 1-
Jov, da si je moral nabaviti ie tovorni avlo, 4 le v trgu tretji.
Gospodarske vesti
X Izredni občni zbor Narodne banke. Guverner Narodne banke je sklical za 12. julija izredni občni zbor Narodne banke, na podlagi 61. 60 in 85 zakona o Narodni banki. Na dnevnem redu je poslovanje upravnega sveta In nadzorstva v času od 1. jan. do 28. Jun., odobritev bilance ln razdelitev čistega dobička za isto poslovno dobo, ter volitev 24 članov upravnega sveta in 7 članov nadzorstva.
X Izvozna centrala za romunsko žito. V Bukarešti se je v zadnjih dneh ustanovila centralna izvozna ln uvozna družba s sodelovanjem 130 organizacij, kt razpolaga s kapitalom 7 milijard leijev. Nova ustanova je bila ustanovljena za organizacijo reprezentanc za pospeševanje agrarnega izvoza v Francijo, Nemčijo, Italijo, Anglijo in Belgijo. Tudi domač konsum naj bi se kril z zalogami te Institucije. Vlada je ukinila vse Izvozne premije na izvoz žitaric in oljčnega semena.
Borzna poročila
dne 30. junija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 30. junija. Berlin 1342‘11—134613, Bruselj 78714—789-50. BudimpeSla 988 38 do 991-34, Curih 1095-15—109845, Dunaj 797 59 do 799-99. London 275-05—275-87.
Beograd. 30. junij. Amsterdam 228202 do 22-7518, Berlin 12-11—13-4613, Bruselj 7-8714 do 7-9050, Budimpešta 9-8838—9-9134, Bukarešta 33-64 —33-72, Dunaj 7-9959—7-9999. London 275-05—175-87, Milau 295-96—296-80, Newyork 56-4547—56-6247. Pariz 221-78—222-04. Praga 167-56—16806. Ziiricta 10 9515—10-9845.
Zagreb, 30. junija. Amsterdam 22-7518 do 22-8202, Dunaj 797'5990—799-5990, Berlin 13-42 do 1346, Bruselj 787-14—789-50, Budimpešta 988’38—991'34. London 274-05—275-87. Milan 295-90—296-80. Newyork ček 56-4538—56-6247, Pariz 221-38—222-04, Praga 167-48—167-98, Curih 1095 15-1098-45.
Dunaj, 30. junija. Amsterdam 286'20. Atene 9"2263. Beograd 12-5525, Berlin 168-82, Bruselj 99-03, Budimpešta 124-01, Bukarešta 4-2325, London 34-585, Madrid 68"25, Milan 37"22, New-york 711-20, Pariz 27-845, Praga 21-0687. Sofija 5-153, Stockholm 190-65. Kopenhagen 190-40, Varšava 79-65, Zuricli 137-58.
Curih, 30. junija. Beograd 91225, Pariz 20-2150, London 2513, Newyork 516-75, Bruselj 71-93, Milan 27-02, Madrid 49-75, Amsterdam 207-85. Berlin 122-85, Dunaj 72’60, Stookholni 13850, Oslo 138-35, Kopenhagen 13835, Sofija 3-74, Praga 15-30, Varšava 57-90, Budimpešta 90-1250, Atene 672, Carigrad 2'45. Bukarešta 3-0725, Ilelsingfors 13, Buenos-Aires 166'75.
Vrednostni papirji Ljubljana, 30. junija. 7% Blerovo 81, 8% Blerovo 91, Celjska pos. 150, Ljublj. kred. 120, Prva hrvatska šted. 950, Kred. zavod 195. — Stavbna 40, Ruše 145.
Zagreb, 30. junija. Državni papirji: 7% inv. pos. 83—86, vojna škoda ar. 389-390 387, 389),
kasa 389—390. december 393—394 (390, 392, 393), 4% agr. obv. 46-50—49-50, 7% Blerovo posojilo ar. 80"50—80’75, kasa 80 d.. 8% jller. 90-50—91-25, 7% pos. hip. banke 80-50—81-25, Begluške 61—63, Hrvatska banka 50—60. Pra-štediona 955—965. Jugoslov. Union 165—167, Jugo 67—68, Ljublj, kreditna banka 120 d., Medjunarodna banka 68 d.. Srbska 191. Industrije: Šečerana Osijek 250—255, Trboveljska 250—262, Slavonija 200 d., Vevče 120 d.. Tobačne 25 bl„ Rdeči križ 45 bi.. Nar. šum. 25 d., Guttman 110—120, Danica 65—70. Drava 235— 236. Isis 45—46, Dubrovafka 300 d.. Jadr. pl. 485 d., Oceanija 190 d.
Beograd. 30. junija. Ratna šteta pr. 386-50 do 386, 142, 386, 387; 387‘50, 386-37 (2300 K.), nov. 396-390. 295-50 (600 K.), 7% Blerovo posojilo
12-81 (1000 dol.), 7% posojilo hip. b. 81 bl„ Begluški 63—62, Narodna banka 6500 tražnja.
Dunaj. 30. junija. Bankverein 15, Kreditni zavod —, Dunav-Sava-Adria 14-60, Prioritete 92-25, Ruše —, Trbovlje 32-90. Leykam 2-35. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 30. junija. 7% Bler 79-50—80.
Newvork, 30. junija. 8% Bler 90—91, 7% Bler 79-80, 7% pos. Drž. hip. b. 79-79 375.
Ljubljansko lesno triišče
Tendenca mlačna, promet: 1 vagon rezane je-loviue, 1 vagon remeljnov, 2 vagona bukovih rezanih drv.
Kitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 30. junija. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 8 vagonov, koniza 5 vagonov, oves 1 vagon, moka 8 vagonov. Tendenca ne-izpremenjena.
Sonibor, 30. junija. Pšenica: baška okolica Sombor 78/79 kg 162—167-50. Oves: baški, sremski, slav. 160—165. Ječmen: novi 64/65 kg 130—140. Koruza: baška 94—96, baška julij 96—98, baška ladja Dunav 98—100. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 33 vagonov.
Budimpešta, 30. junija. Tendenca prijazna. Promet miren. Koruza: julij 13-42. 40 (13-44 do
13-46), avgust 13-48 (13-52—13-54. 13-50). maj 11-61. 54, 63 (11-50).
Hmeljarsko poročilo Žalec v Savinjski dolini 30. junija 1931. Pri najugodnejšem vremenu se hineljska rastlina prav lepo razvija in je pri-rastla že do vrha drogov. Ona je popolnoma zdrava. svežezeJene barve, brez škodljivcev in bolezni, nastavlja mnogo panog, na katerih se prikazujejo cvetni popki. Obče stanje nasadov je pa alej ko prej neenako. Minule tedne so hmeljarji še čistili vrste ter rastline drugič obsipavali. Kupčija miruje.
Ofomane
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri
franc Sajovic,
Ljubljana, Stari trg 6
| SaillO 3*- Oin dnevno po plošči |	Priporoča se naravni domači iliiDvec tvrdke „Malina“ Ljublana Vil Medvedova ulica 4	Vse barve, lake in Sirneže dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri „Lustra“ V. Laznik Ljubljana Gaipomlila cesta 12 pole« restavracija ,.Novl Sret“ 1520
imate lahko zabave. Izposodite si jih pri „SLAGER“ Vegova ulica 2 1501 c		
Razpis. Mestna elektrarna in vodovod V Brežicah razpisuje službo obratovodje, ki bi bil obenem monter. Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) i do 15. julija 1.1. 1533 Mastna elektrarna in vodovod v Brežicah. <		
	Telelon 2059 % Premog /\ suha drva PogaluiL, Boliorife%o •Ilc« 5	Kneginja Im prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30‘—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi ..Jugoslovana11, Ljubljana, Oradi&če štev. 4 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 408 tajoaneje ln v veliki isblrl pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ttks* la tiUti tu.
liakulaiurni	papir	
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana		
Naznanilo otvoritve
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes otvoril v
higijenifno preurejenem lokalu
Preieinova ul. 5 (preje delikatesa Lapajne)
podružnico za prodajo svežega mesa vseli vrsl, prekajenih mesnih izdelkov, divja-line, perutnine in raznovrstnih delikates
Priporočam so cenj. občinstvu ter zagotavljam točno postrežbo po zelo zmernih cenali
r	vele mesarija, tvon«« «•«•»!> i*J«*IUov
■	ran 3lamiC ilt konzerv, Ljubljana, Gosposvetska 6
1537
Hranilnica Dravske banovine
Ljubljana
Maribor
Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil
Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo
»reda, 1. julija 1931
JUGOSLOVAN
rmmmmmmmm—mmmmammmmmmmmmwmm
Stran 7
Spori
Po porazu
Odločitev je padJa. Romuni so nas proti pričakovanju pr^niagaji. Poraz je tem huj§i, ker urno ga drveli doma. Balkanski cup je za nas izgubljen — tolaži nas edino misel, da ne za verfno, kajti darilo je prehodno — drugo leto bo mogoče drugače.
Romuni so omagali zasluženo, vsi objektivni gledalci so morali priznati, da je prižel pokal v dostojne roke. Igri Romunov je bila v vsakem oziru prvorazredna.
Naši erajstorici je predvsem manjkala homogenost. Krilska vrsta Je Igrala pod običajno formo, posebno Djokič. Napad ni pokazal ni-kake vigranosti. Zečevič, ki je imel dober dan, je b-1 le malo zaposlen. Naši so zastreljali naj-sigvrnejše pozicije. Hitrec je preveč soliral. V splošnem so si vsa mnenja edina, da so zmagali boljši In da je bil naš team slabo sestavljen.
Nogometni turnir v Ljubljani
V včerajšnji številki je pomotoma izostalo poročilo o nogometnem turnirju v Ljubljani. Turnirja so se udeležili Primorje, Svoboda, Slovan in Jadran. Zmagalo je Primorje, ki je nastopilo z močno kombinirano postavo, ki pa # vseeno zadostovala za sigurno zmago.
Rezultati so bili: Jadran : Slovan 4 : S Primorje : Svoboda 7 : 3, Svoboda : Slovo® 3 : 0 p. f., Primorje : Jadran 11 :	0.
Ostale tekme:
Jesenice: Bratstvo : Sokol (Škof*«1 Loka) 2 : 1. Kranj: Ilirija old boys : Sok« 11 : 3.
O&jek: Slavija : BSK 2 : r
Zagreb: Zagreb : Bukarešta 6 : 2 (3 : 0.
SK ltapiii : F. C. Kapfenberg 5 : 4 <3 : 1)
Mariborski Rapid je v nedeljo gostoval v Kapfenbergu ter odigral proti tamkajšnjemu P. C. Kap^nberg prijateljsko tekmo. Mariborčani so oili domačinom v vsakem oziru nad-močr5 in so zasluženo zmagali v razmerju
5	i 4. Mariborčani so 10 minut pred koncem igre vodili še z 5 : 1 in je le pristranskemu sodniku pripisovati, da so domačini rezultat popravili na 5 : 4.
ISSK Maribor : SK Orient (Sušak)
2 : 1 (1 : 0)
Okrožni prvak je svojo prvo tekmo na Su-šaku odločil v svoj korist s pičlim rezultatom 2 : 1. Rezultat odgovarja poteku igre.
Stanje beogradske in vojvodinske lige po nedeljskih tekmah:
2. liga
BSK	4	4	0	0	18	:	3	8
Slavija	3	2	0	1	4	:	3	4
8oSk	4	2	0	2	10	:	8	4
Beko	5	113	6 : 10	3
Jugoslavija	3	1 0 2	3:7	i
.i»«	a	U	1	2	2	:	13	1
3. liga
Mačva	6	6	o	0	10	:	2	12
Gradjanski 6	4	0	2	19	:	9	8
Bačka	6	4	0	2	10	:	6	8
Slavija	6	3	0	3	11	:	12	6
Sand	6	2 0 4	8:8	4
Vojvodina	6	2	0	4	11	:	12	4
Obilič	6	2	0	4	12	:	16	4
PSK	6	1	0	5	12	:	25	2
Plavači Ilirije v Karlovcu
V ponedeljek na praznik je vrnila plavalna ekipa Ilirije karlovškim plavačem poset v Ljubljani. Nastopila je v prijateljskem dvomatchu proti Karlovačkemu Sportskemu Udruženju <KSU) in zmagala sigurno s 57 : 38.
Posamezni rezultati so bili: 50m prosto: 1. Lavrenčič (I) 31, 100 m prsno:	1.	Laškarin
(KSU) 1:29, 50 m prost« dečki: Fettich M. (I) soa. 200 m prosto: 1. Pritsch (I) 2:454, skoki ?U^rJ*v: *• zlherl (I>- 200 >» Prsno: 1. Lu-3:15- shokl s stolpa:	1.	Grilc
(KSU), 3X50 m mešano: l. Ilirija i (Grilc, 2i-rovnik, Fritsch) 1;50 3) Wiit«rpolo: Ilirija * KSTT 2 : 2 <1 : 0).
Državno prvenstvo v sabljanju Včeraj smo objavili rezultate prvega dne, danes prinašamo nadaljni potek. V floretu junior-Ji je premagal Pengov (Ilirija) V. Mažuraniča, a je navzlic temu zasedel drugo mesto, ker je imel več zadetkov: i. Mažuranič (Zagreb) 8 zmag (14 touche), 2. Pengov aurija) 8 zrnac (21 t.), 3. inž. Arnstein (Kakabi).
V ponedeljek zjutraj so bila predtekmovanja juniorjev v sablji v dveh skupinah. V prvi je zmagal dr. Pichler, 2. Pintarič, 3. Seunig St. (I), druga skupina 1. inž. Arnstein, 2. Ladani, 3. Mandeljc (i). Finale: 1. Pintarič (Makabi),
2. inž. Arnstein, 3. Seunig (I). v floretu je zmagal Jakopčič (Subotica), 2. Freund (Vel. Bečkerek), 3. Alkalaj (Beograd).
Dvodnevno gostovanje I. SSK Maribora
„ ..	.. . na Sušaku
Mariborski okrožni prvak je v nedeljo in v ponedeljek gostoval na Sušaku ter odigral proti tukajšnjemu SK Orijentu dve prijateljski tekmi. Prvi dan so zmagali Mariborčani v razmerju .1 (1 : 0), drugi dan pa so podlegli s 4 : 1 (2 : 0).
Službene objave
Ljuhijana sreiln, 1. julij«. Opoldan program •J'	18.00 Jože Premrov: Razkol in obnova
ceikvenega edJnsIva v oglejski patriarhiji. 18.30 kv,"lle'- l9/30 ,P' dr- R' Tominec: Por-
Miilloi ) miSTS ,rter®*ur« ,n '"»eInosH (John 11«	Koncert	»Sloge«,	nn	n:
VMrti n-in’ Sfonski kvinlet- 22-00 Cas, ()neVne eJu- n”Poved programi) za naslednji dan
pwS	l2-20 K,,hin'a- ’12-3«
‘i .Novice. 20.(M) Francoski počitniški *infm,J Zagleb,u- 2()-l° Porodila. 20.30 Koncert
2^ &i fljT" Ami,lerieV- 2’ 30 N°viCe-
Beograd sreda. 1. julija. 1130 Ploičn i o
*L?ba. 20afpr’ Z3'30• No.yic£; ,900 Ciganska 2100 Novice o\eon Vi|>n|<’i ' Ra<iio orkester. Praga, sred« j j.niia J ™ *mrf]!nkovi<5<*
2200
Razglasi kraljevske banske uprave
III. No. 7079/1.	1804
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine.
po stanju z dne 25. junija 1931.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so Davedeni v oklepajih.
Š u š t a v e c:
Dolnja Lendava: Kobilje (Kobilje 1 dvorec).
Steklenina:
Laško: Sv. Krištof (Rimske Toplice 1 dvorec); Ljutomer: Godemarci (Godemarci
1 dvorec).
G a r j a v o st konj:
Litija: Rzišče (Izlake t dvorec); Novo mesto: Šmihel-Slopiče (Šmihel 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Krško: Št. Janž (Češence 1 dvorec); Maribor desni breg: Sv. Ana (Motnja 1 dvorec); Novo mesto: Novo mesto (Kandija
2 dvorca).
Svinjska rdečica:
Konjice: Zreče (Spodnje Zreč« 1 dvorec); Litija: Krka (Krškavas 1 dvorec), Ržišče (Izlake 1 dvorec), Šmartno (Liber-ga 1 dvorec), Temenica (Pusti Javor 1 dvorec), Trebeljevo (Janče 1 dvorec), Velika vas (Zg. Preker 1 dvorec); Ljubljana: Do-brunje (Štepanja vas 1 dvorec), Ježica (Sto-žice 1 dvorec), Vič (Gliiice 1 dvorec) ;Mur-ska Sobota: Serdica (Serdica 1 dvorec), Sotina (Sotina 1 dvorec); Radovljica: Rib-no 1 dvorec); Škofja Loka: Škofja Loka (Škofja Loka 1 dvorec); Ljubljana mesto:
2	dvorca.
K o k o g j a kuga:
^»iiar: Draga (Glažuta 12 dvorcev).
Gniloba čebelne zalege:
Ptuj: Breg (Spodnji Breg) 1 čebeljnak. Ločič (Ločič 1 čebelnjak).
K.rnJjevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 25. junija 1031.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 56/31—3.	j 806—3—2
Oklic,
e katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Prijatelj Janez, posestnik iz Goriče vasi št. 57, sedaj v Hurley, Wis. v Severni Ameriki, je ravnotam umrl dne 18. decembra 1926 in ni zapustil nobenega sporočila poslednje voljo.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gospoda Prijatelja Antona, posestnika v Goriči vasi št. 19 postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za se, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila upra-vicnim dedičem, ako pa teh ne bo, pa zapade v korist državnemu zakladu.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. I.,
dne 20. junija 1931.
E C 154/31—1.	jg	|2
Oklic.
Tožeča stranka Kovačič Jože st. Dolga vas št. 18, je vložila proti toženi stranki Kovačič Jože ml. Dolga vas št. 45, radi vzdrževanja po § 154 o. d. z. s prip. k opr. št. C 154/31-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 11. julija 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 3 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano se postavlja Cerček Matija, sodni služi-telj v p. v Kočevju za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.	J	y
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 22. junija 1931.
E 2/31-14.	*	181fi
Dražbeni oklic.
Dne 25. jujija 19;31 ob po](]e.
Pn Podpisanem sodišču v sobi st. 6 dražba nepremičnin: zemljiška kniiga 1. Dovje vi. št. 357, 2. k. o. Hrušica vlož.
štev. 89, 3. k. o. Jesenice vlož. štev. 224;
4.	k. o. Koroška Bela vlož. štev. 93.
Cenilna vrednost: ad 1. 8454 56 Din, ad 2. 44.394— Din; ad 3. 9058-50 Din, ad 4. 32.501 05 Din; najmanjši ponudek: ad 1. 5640 — Din, ad'2. 29.600 Din, ad 3. 6050 Din, ad 4. 21.700 Din.
Pravipe, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kranjska gora,
dne 26. junija 1931.
$
E 227/31-13.	1816
Sklep.
Izvršilna stvar zahtevajoče stranke Jenko Ivana, posestnika in zidarskega mojstra na Javorniku, ki jo zastopa dr. Stanovnik Aleš, odvetnik na Jesenicah zoper zavezano stranko Reven Marijo, posestnico na Javorniku št. 123 radi 4500 Din s pripadki.
Vsled predloga zahtevajoče stranke v svrho dosege višjega izkupička se tusodni dražbeni oklic z dne 10. junija 1931 opr. štev. E 227/31—8 v pogledu datuma in kraja dražbe prekliče in na novo odreja, da se vrši dražba zavezankine nepremičnine kat. obč. Javornik vlož. štev. 256 dne 18. julija 1931 ob devetih na licu mesta na Javorniku štev. 123 in ne kakor je bilo prvotno objavljeno da se vrši df- 17. julija ob poldeseti uri pri tem sodišču. — Hkrati se dražbena oklica, objavljena v »Jugoslovanu« z dne 17. junija in 23. junija 1931 pod štev. 1661 v kolikor se tiče datuma in kraja dražbe razveljavljata.
Okrajno sodišče v' Kranjski gori, odd. II., dne 26. junija 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 17/30-9.	1820
716.	'
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Steg-nmiler Antona, trgovca na Muti je, končano. Poravnava sodno potrjena.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. maja 1931.
Razglasi raznih
uradov in oblastev
18! 1
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Na podstavi čl. 60 in 85 zakona o Na-rodni banki kraljevine Jugoslavije, se sklicuje 12. julija t. 1. ob devetih dopo-ldne v pajači Narodne banke v Beogradu
IZREDNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1. konstituiranje zbora in volitev dveh delničarjev za štetje glasov in overovitev zapisnika;
‘2. poročilo nadzorništva in obračun za delovanje od 1. januarja do 28. junija 1931. leta;
3. poročilo nadzorništva za delovanje do 28. junija 1931. leta;
4. odobritev bilance, predloga o razdelitvi dobička in delovanja upravnega ter nadzorstvenega odbora do 28. junija 1931.
5. podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru za delovanje do 28. junija 1931. leta;
6. volitev dvajset štirih članov v upravni odbor;
7. volitev sedem članov v nadzorstveni od bor.
Zbora se sme udeležiti vsak delničar-državljan kraljevine Jugoslavije, ki ima najmanj deset delnic (čl. 60 zakona o Narodni banki). Delničarje, ki imajo po manj kot deset delnic, sme predstavljati eden od njih ali kak tretji delničar; ta pooblaščenec ima toliko glasov, kolikor ima zbra-n 1kTn*kih delnic (čl. 72 pravilnika). Delničarji, ki žele prisostvovati temu zboru, morajo predložiti svoje delnice, kakor tudi druge potrebne listine, najpozneje pet dni do dne sklicanega zbora, k pljučno do 6. julija 1931. leta. Predložene delnice sprejemajo in potrjujejo prejem:	.
? ^e°Rradu Narodna banka, odelenje za zajmove na zaloge in ostave, Državna lii-potekarna banka in Poštanska štedionica (Poštna hranilnica); v notranjosti vse bankine podružnice.
Po zboru dvigne vsak delničar svoje del-
nice (in druge priložene listine), ako vrne prejemnico tam, kjer jih je vložil.
Po odredbi čl. 71 zakona o Narodni banki se pripominja, da so pred sodiščem uničene delnice naslednjih številk: 9.386— 405; 10.723; 11.829; 16.259; 18.304—305; 18.325—329; 18.331; 18.340—348; 18.350— 353; 18.358-368; 18.741; 18.743; 18.745-748; 19.606—609; 19.611—613; 19.622—623; 19.625;	19.712;	19.714;	19.797-800 in
59.710-714.
V	Beogradu dne 25. junija 1931.
Br. 76692	Guverner	Narodne banke
kraljevine Jugoslavije Ignjat J. Rajloni s. r.
*
Štev. 373.	1809—2—1
Natečaj
*a sprejem učenk t državno babiško Šolo t Ljubljani.
Na podlagi pravilnika za šole za babice, objavljenega v Uradnem listu št. 76 z dne 14. julija 1927 se sprejme v redni šolski tečaj 1931/1933 državne babiške šole v Ljubljani največ 20 učenk.
Pogoji za sprejem učenk v babiško šolo so:
Kandidatinja ne sme bili mlajša od 20 in ne starejša od 35 let, kar dokaže s krstnim listom.
Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže z nravstvenim izpričevalom svoje občine.
Če je omožeua, mora imeti moževo pismeno dovolilo, overovljeno od pristojnega oblastva; če je ločena pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali civilnega sodišča.
Dovršiti je morala najmanj 4 razrede osnovne šole; prvenstveno se sprejme v šolo ona, ki je dovršila kak razred srednje šole.
Bili mora telesno in duševno zdrava ter sposobna za opravljanje babiškega poklica in ne noseča, kar dokaže z uradnim zdravniškim izpričevalom.
Kandidatinja za brezplačno učno mesto mora biti državljanka kraljevine Jugoslavije ter mora dokazati z ubožnim »priče-valom občine, potrjenim po pristojni davčni upravi, da je tako siromašna, da ne more plačevati iz svojih sredstev učenja v babiški šoli.
Učenka, ki se šola ob svojih stroških, plačuje za internatske stroške po Din 500 na meeec.
Vse učenke, najsi se uče ob svojih ali ob državnih stroških, imajo stanovanje in hrano v šoli ter morajo plačati ob vstopu v solo 2000 Din naenkrat ali v enakih mesečnih obrokih, najdalje v prih. 12. mesecih, za nabavo babiških priprav in drugih potrebščin (učnih pripomočkov).
leča j za babice traja 18 mesecev ter se začne dne 1. septembra 1931.
v Z?*1™™*™™ Pro®nie za sprejem v državno babiško šolo v Ljubljani z vsemi dokumenti t. j. krstnim listom, šolskim spričevalom, domovinskim listom, nravstvenim spričevalom, dovolilom moža oziroma dokazilom o ločitvi zakona, zdravniškim spričevalom ter ubožnim listom, potrjenim po pristojni davčni upravi, je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1931 pri upravi državne babiške šole v Ljubljani, otaia pot št. 3, potom pristojnih srezkih načelstev.
w^nje>. P°®Iane P° lem roku, se ne bodo vpoštevale.
Uprava državne babiške Šole
v Ljubljani, dne 25. junija 1931 *
Štev. 6318/11.
1822
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 6. julija 1931 ob 11. uri nabavo
15.000 kg okroglega železa za beton, t ogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 27. junija 1931.
Ste v. 4843/31.	1810
Razglas
0 pismeni olertalui licitaciji za zgradbo vodovoda v Hrastniku.
Županstvo Trbovlje razpisuje na podlagi sklepa obč. odbora na seji dne 9 junija 1931. pismeno odertalno licitacijo za zgradbo vodovoda v Hrastniku.
Licitacija se bo vršila 11. julija 1931. ob enajstih v pisarni gradbenega oddelka občine Irbovlje.
Ofertalni pripomočki se dobe proti od-skodnini Din 50— pri županstvu Trbovlje julija 1931. med uradnimi urami
1 odrobnejši pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski.
Županstvo Trbovlje,
dne 23. junija 1931.
Razne objave
Razid društva.
Delavsko moško pevsko društvo »Naprej« v Celju se prostovoljno razide, ker nuna več članov in ne premoženja ter že dalje časa ne deluje.
Jakob Vodopivec, ».• predsednik.
povsod pravo leglo iniši in podgan. Mišjo nadlogo v berlinskih tržnicah so poskušali sicer že večkrat zatreti s strupom, pa vse zastonj — mačke. so se še vedno izkazale kot najboljše zatiralke miši.
Bali so se pa, da bi močke utegnile podivjati brez prave hrane in zato je magistrat sklenil, da bo nekaj mačk redil na občinske stroške, v mestni proračun pa so vpisane kot »magistratne mačke«.
Zdravila za lažnjivce
Na nekem vseučilišču v Zedinjenih državah imajo zavod, ki mu pravijo »zavod za razkrivanje hudodelcev«. Učenjaki, ki delujejo na tem zavodu, trdijo, da se jim je posrečilo najti v najnovejšem času sredstvo, s katerim prisilijo lahko vsakega človeka, da pove resnico. Sredstvo namreč vbrizgajo v človeka, človek pa pade nato v neko pol-omotico in v tem stanju ga
Spomenik asa iznajditelja plinskega motorja
Iznajditeljema plinskega motorja Nikolaju Otio-ju jn Evgenu Langen-u oo odkrili ob 70. Jetniai Društva nemških inženerjev v Kolnu spomenik. Spomenik je model prvega motorja na pira.
Zamorska kraljica in francoski orožnik
Na francoskem bodo te dni pred sodiščem razpravljali o zanimivi tožbi, ki jo je vložila proti francoski državni blagajni prava in pristna kraljica, čeprav je zamorka.
Kraljica Salima Mahimba I. je vladala do leta 1912 na otoku Moheli (sevrno od otoka Madav-gokanje). Otok ima 30.000 prebivalcev. Kraljica je vladala pod francoskim protektoratom. Čeprav pa je bila zamorka, je bila vendar zelo izobražena ženska, ker je bila šolana na evropski način.
Kraljica pa se je bila zagledala v mladega francoskega orožnika. Kar bi bilo v Evropi nemogoče, to je bilo mogoče daleč od Evrope in kraljica se je v glavni cerkvi na otoku Reunion z orožnikom poročila. Sam francoski generalni guverner na Madagaskarju je bil ženitovanjska priča. Ker pa to ni šlo, da bi bil francoski orožnik kralj, je orožnik svojo službo pustil in se preselil k svoji ženi v njeno kraljevsko palačo.
Tako je šlo vse gladko, dokler si ni francoska vlada otoka prisvojila. Kraljico so odstavili in jo poslali v pregnanstvo. Vsi, kraljica m njen mož in njuna hčerka, so odšli v Francijo, kjer so si kupili lepo posestvo, vlada pa je plačevala bivši kraljici po 5000 frankov pokojnine mesečno.
Prišla pa je inflacija in vrednost franka je znatno padla. Kraljica je dolgo molčala, sedaj pa, ko so otvorili kolonijalno razstavo, se je oglasila in hoče imeti svojo pokojnino zvišano. Splošno sodijo, da vlada ne bo umazana in da se bo stvar zlepa poravnala.
Magistratne mačke
Berlinski magistrat je nedavno sklenil »imenovati« 24 mačk, nekaj samcev in nekaj samio, za »magistratne mačke«. Magistratne mačke bodo dobile okoli vrata posebne ovratnice, na stroške mestne občine pa tudi vsak dan nekaj
mleka.	„
Te mačke so namreč za berlinsko tržnico sil-ao potrebne in koristne. V tržnicah Je namrel
Izdaja tlakama »Merkur«. Gregorčičeva
V Hsftnburgu so spustili v morje šolsko ladjo za jugoslovansko trgovsko mornarico
Ladjo so spustili v morje na svečan način v navzočnosti našega poslanika v Berlinu in zastopnikov nemških oblasti.
Belgijski kralj in letalec Kronfeld
Letalec na letalo brez motorja Kronfeld razkazuje ovoje letalo belgij emu era ju ju ciajioi.
začno vpraševal, človek pa v svoji omotici nima več toliko mo«, da bi se zavedno lagal, ampak mora govoriti r»suico.
Sredstvo je neka mešanica iz morfija in sko-polamina. Učenjaki trdijo, da g0 s tem sredstvom še vsakega lažnjivega zločinca ukrotili Sredstvo je sicer popolnoma neškodljivo, učtn kuje pa po poldrugo uro.
Težka avtobusna nesreča na Arlbergu
Spomenik umrlim vojnim ujetnikom
V Altensteinu so te dni odkrili spomenik vojnim ujetnikom, ki so v Atlenstein-u med vojn« pomrli.
V kakšni legi spč zdravi ljudje?
V Pittsburgu v Zedinjenih državah imajo poseben zavod za proučevanje spanja. Na tem zavodu so učenjaki 4 leta fotografirali ljudi v spanju in tako ugotovili, v kakšne lege se spravljajo različni ljudje med spanjem. Opazovali so M zdravih dijakov, 20 oženjenih oseb srednje starosti, potem 50 jetičnih žensk in 20 umobolnlk ljudi in so ugotovili, da menja človek v osemurnem spanju svojo lego 20 do 40 krat. Od vsake izpremembe lege do druge poteče najmanj 2 in pol minute, polovica leg traja samo po I minut, ena desetina leg pa 10—15 minut. Jako redko se pa zgodi, da bi ležal zdrav človek eno celo uro popolnoma mirno. Speči ljudje o svojih pregibih nič ne vedo. »Zdravo« spanje Jo torej zelo nemirno. »Nepremično« spanje »o opazovali le pri ljudeh, katerim so dali prej kakšna močna zdravila.
»Ledenih gor« letos ni
V polarnih krajih vlad jo letos posebne razmere. Kakor poroča list »Newyork«-TUne*«» čakajo ameriške opazovalne ladje še vedna> «• se bodo kje pojavili za plovbo jako nevam* »ledene gore«, toda letos jih ni. Tudi opazovalna ladja »General Greene« je naletela samo na 2 majhni »ledeni gori«. Doba pa, ko se »ledene gore« pojavljajo, se bliža že svojemu koncu. Leta 1914, pa so se pojavile »ledene gore« že 17, februarja in led se je trgal do 8. av-gusta.	.
Učenjaki trdijo, da je vzrok tega pojava 1«-premeba podnebja na Grenlandiji.
revnniil avtobus s 13 potniki na nekem ovinku 25
—•	  XTn	n.1,i.lrS	irirlimn	roTlJuitltli	!1	VIDDllfl.
arlberškem prelazu (Tirolsko) se je
P'
ilo
teško ranjenih. Na sliki vidimo razdejani avtobus.
Na
metrov globoko v brezno. Deset oseb je b
Ljubljani.
Urednik Milan Zadnek. - Za inseratnl del odgovarja avgust Ko.man. - Val v
23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilet
£. M. Hemafaue:
Pet
nazaj
Koman
(Copyriglil by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Potem gre z drsajočimi koraki po sivi sobi mimo mene. Vitka, mladeniška postava v križasti kazneniški obleki. Nazaj gre med sivo zidovje, v brezupne večere, na trdo ležišče, kjer je sam s svojim gnusom in s svojo zapuščenostjo.
*
Dolgo časa sem sedel doma in mislil na Alberta, če bo začel razmišljati in tuhtati o vojni in gledati tisto z drugimi očmi, potem je izgubljen. S strahovi mrtvecev v celici ne bo gotov.
Albert je bil hraber vojak; mnogo sovražnikov je spravil na drugi svet. To je zdaj usodepolno zanj. Spomnil sem se na pretekla leta — naenkrat sem videl jasno in razločno pred seboj steno iz ilovice, v nji strelno lino, puško z dalnogledom za ciljanje, za tem pa mrzlo oprezujoč, napet obraz: Bruno Miickenhaupt, najboljši bataljonski ostro-strelec, ki ni nikdar izgrešil cilja.
Skočil sem pokonci; — videti moram, kaj dela zdaj in kam je prijadral.
Visoka hiša z mnogimi stanovanji. Na stopnicah
se je kar cedila vlaga. Sobota je, povsod stoji vse polno čebrov, metelj in žensk z zavihanimi krili.
Vreščav zvonec, ki je mnogo preglasen za tista vrata. Obotavljaje mi je nekdo odprl. Vprašal sem po Brunu. Zena mi je velela vstopiti. Miickenhaupt je sedel golorok na tleh in se je igral s hčerko, slamnato plavo, kakih pet let staro deklico, z veliko, modro pentljo v laseh. Iz srebrnega papirja ji je napravil reko čez preprogo, po reki je pa razpostavil papirnate ladjice. Na nekatere teh je nataknil kosmiče vate, to so parniki, v katerih se vozijo majhne punčke iz celuloda. Bruno je kadil udobno iz precej dolge pipe. Na porcelanasti glavi pipe je bil naslikan klečeč vojak s puško, pripravljeno za strel. Spodaj pa je stal napis: Vadi oko in roko za domovino!
»Glej ga no,« je dejal Bruno, lopnil narahlo deklico in jo pustil, da se je sama igrala, šla sva v drugo sobo. Zofa in stoli so bili prevlečeni z rdečim plišom, na naslonjalih so bili razgrnjeni kvačkani prtiči, tla pa so bila tako namazana, da sem spodrsnil. Vse je čisto in na svojem mestu; na nastavku nad zofo stoje školjke, drobni kipci, fotografije, v sredi, na rdečem žametu, pod steklenim pokrovom, pa Brunova odlikovanja.
Razgovarjala sva se o tistih časih. »Ali imaš še svojo listo zadetkov?« sem ga vprašal.
»Toda človek,« mi je odvrnil Bruno očitajoč, »ta se nahaja vendar na častnem mestu.«
Privlekel jo je iz nekega predala in je z užitkom
prelistavai po nji. »Poleti je bil naravno vedno najboljši čas zame, ker se je zvečer tako dolgo videlo Tukaj glej — junij 18. štiri strele v glave 19 tri 20. eden, 21. dva, 22. eden, 23. nobeden. Svinje so'
nekaj zavohale in so postale bolj previdne   toda tukaj, pazi. 26. ta dan je prišla ravno nova zamena ki ni o Brunu še ničesar slutila, devet strelov v irlove’ kaj praviš k temu, kaj?«
Kar blestel je. »V dveh urah! Kar smešno je bilo Ne vem, ali radi tega, ker sem jim puhnil v podbradke, so ko kozli drug za drugim skakali do prsi iz jarkov. Toda poglej tu — 29. junij ob 1002 zvečer strel v glavo, to ni šala, Ernest, vidiš, da sem imel pričo, tu stoji: Potrjuje podnarednik Schlie. Ob desetih zvečer, že skoraj v temi, to je že nekaj, kaj? Človek, kakšni lepi časi so to bili!«
»Povej, Bruno,« sem vprašal, »tisto je bilo res nekaj velikega, kar si uganjal tam zunaj, ampak zdaj,
—	mislim namreč, če se ti včasih tisti reveži ne smilijo?«
»Kaj?« je odvrnil osupljen.
Ponovil sem, kar sem vprašal prej. »Takrat smo bili sredi vsega tistega, Bruno, — danes je pa vendar vse drugače.«
Pomaknil j« svoj stol nazaj. »Človek, ti si gotovo bolševik, kaj? Saj je bila vendar dolžnost! Povelje! No, kaj takega —« Užaljen je zagrabil svoj dnevnik o strelih, ga zavil v svilnat papir in porinil v predal.