nseratl se ■prejemajo in veljA trintopnu vrsta : 8 kr (e se tiska lkrat, »i n »i n ^ »i n d i» II 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno amanjBa. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma so ue sprejemajo. N .ročnino prejema opravni&tvo (administracija) in eks| edicija na titarem trgu k. St. 16. Političen lisi za stasii uril Po poŠti prejeman velja): Za celo leto . . 10 gl. — kr „' za polleta . . 6 „ - „|*; T; ; '•a četrt leta . . '2 „ 50 „ * >■ j. V administraciji volja: /.a celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta. . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V I.jnbljani na dom poSiljan valj A 60 kr. več na loto. VredniSIvo v IlilSorjovi ulic Stev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Novo leto, nova vojska. Turčija se močno oborožuje, ona vidi da jej niti svetoštefanskij, niti berlinski mir druzega ue obeta, nego pogin, zato hoče šo enkrat vojno srečo poskusiti. V Carigradu je zbrana bojda močna armada; drugi zopet pravijo, da se zbirajo turški vojaki v množuem številu na Kosovem polji v stari Srbiji, in da hočejo z Avstrijo vojsko pričeti. Tudi o Grkih se govori, da se resuo na vojsko pripravljajo. V istini ni druge rešitve, nego vojska. Bolgari nečejo več pod Turkom živeti, o izhodni ltu-meliji nečejo nič slišati, in vedo zakaj, ker Turkom prav nič ni upati, če jih prav evropska komisija nadzoruje. Ko so se Itusi iz tiste zemlje umaknili, ki ima vsled berlinskih sklepov pri Turčiji ostati, padli so Turki takoj čez kristjane in so jih pomorili. Kristjani vsi obupani so prišli ruskega generala jirosit, naj nazaj pride s svojo vojno. Kuski general je telegraiiral carju , kako se godi, in ruski car mu je ukazal, naj nazaj maršira. Tako leže Rusi zopet pred Carigradom, turškim glavnim mestom, in tudi ne mislijo več stran iti. Bolgari pa se oborožujejo s puškami , ki 80 jim jih Ilusi dali, iu pravijo, da ne trpijo več Turkov v svoji deželi , in kedar se Itusi umaknejo, začelo se bo novo klanje med Turki in Bolgari. Dva tisoča oboroženih Bolgarov je drlo v Macedonijo in tam se vojskujejo na svojo pest s Turki. Bolgari so rekli luškemu generalu: „če pojdete vi stran in nas zapu-Btite, hočemo vse Turke pobiti, drugače nas bodo oni poklali." General jim je rekel: „če boste vi to storili, potem pridemo mi nazaj 111 vas poBtrelimo." „Če prav", so rekli Bolgari, „vsaj bodemo od krščanskih krogelj umrli, in ne bo treba čakati , da nas Turki poko-Ijejo." Na to je ruski general sprevidel, da bi bil velik greh od strani Rusije, ko bi Bolgarijo zapustila s svojo armado, ker ni dvombe, da se bo pričelo potem novo klanje. Vpraša se pa: kaj bodo k temu drugo vlasti rekle? Vsled berlinskega miru, katerega so delali ljudje, ki razmer ne poznajo, imajo Rusi Bolgarijo izprazniti, ko eno leto preteče. Ako Rusi tega ne storč, začelo se ho kričanje po nemških in angleških časnikih, da so Rusi besedo prelomili, in da nobene pogodbe ne sjioštujejo; ako se pa iz Bolgarije umaknejo, potem je bila cela vojska zastonj, ker Turki bodo po Bolgarih padli, in če mogoče vse poklali. Kaj tedaj ostane druzega, ko nova vojska zoper Turke in zoper vse tiste vlade, ki Turka podpirajo, in mu hočejo na pomoč priti, tedaj zoper Angleže, in morda tudi zoper Mad-jare. Zato je skoraj gotovo, da se bo vojska spomladi zopet začela , in toliko časa trajala da bo Turek iz Fvrope pregnan. Iilovor poslanca klima o novi šolski postavi v ll. seji dež. zbora. Slavni zbori Dostikrat smo morali slišati na naši (levi) strani očitanje, da smo šoli neprijazni ali celo sovražni. To je gospodom nasprotne strauke tako navadno , da se je enaka fraza vrinila celo v prvotni načrt te postave, in da se je ta beseda zbrisala še le vsled naših ugovorov. To jo sjiloh navadno očitanje za vse tiste, ki se za fraze in neopravičeno natolcevanje skrivajo, kedar nimajo za svojo mnenje tehtnih razlogov. Ce vidite, da so nas jo toliko od naše strani oglasilo zoper načrt predložene postave, nismo tega storili zato, ker bi bili morebiti sovražniki šole. Pri vsaki priliki smo pokazali, da nam je blagor, napredek in omika našega naroda rosnično pri srci, in možje naše stranke so za šolo veliko storili, ko o takozvani nemško-liberalni usta-voverni stranki na Kranjskem še ni bilo ne duha no sluha, če smo se oglasili tako odločno zoper predloženo postavo , zgodilo se je zarad tega, ker se mora vsakemu poštenemu človeku gnjusiti „humbug", ki se s šolo dela; (dobro I na levi) in nič druzega ni ta predlog, kakor hmnbug, in pri tem načrtu vam je, gospoda moja, šola le deveta briga. To smo razvideli iz vse obravnave, to se razvidi iz postave same. Hitro se je izdala, tako brez pomislika, da se mora vsak začuditi, ker Čez noč iu dan skovalo se je 45 paragrafov. Komaj smo slišali utemeljenjo predloga v zbor-irei, komaj je bil voljen odsek , komaj se je ustanovil, že ae je predložil načrt jiostave, katero je gospod poročevalec v eni sapi sestavil, in katero je precej v prvi seji pred odsekom iz rokava stresel. Mi smo zoper to ravnanje oporekali; rekli smo — kakor jo povdarjal tudi visokorodni gospod deželni predsednik — da bi se morali zaslišati dotični faktorji, da bi se moral vprašati vsaj deželni O inkviziciji. (Po llefelu pr. I'. Chrya6gon M.) (Dalje.) Od leta 1809 se je pečal Llorente na povelje kralja Jožefa s spisovanjem francozujočih knjižur in z zgodovino inkvizicije; ko je bilo pa stanje jožefinov na Španjskem prevrneno, bil jo tudi Llorente kot veleizdajec pregnan; na to se je podal v Pariz 1. 1814. Tukaj je obelodanil svojo glasovito: llistoire erit que de l'inquiaitiou d'Kspagne v 4 zvezkih, katero je on španjski spisal, Alexis Pellier 1817 — 1818 pa jo pred njegovimi očmi francoski prestavil. Zarad tega dela mu je prepovedala škofovska oblast, da ne spovedovati, ne maševati. Ker je hotel zasebno podučevati v španjščini, da se preživi, prepovedala mu je tudi kraljeva univerza še poduk v zasebnih odgojiluicah, tako da je moral živeti od peresa, nekaj pa o podpori francoskih lož - svobodozidarskih. Dasi je bil 1. 1820 z drugimi pregnanci pomilosten, ostal je vendar v Parizu, prestavil v tem času nenravue „aventuras de laublas" iu izdelal ravno tako nesramno „portraits po-litiques" 1822. To pisanje je francosko vlado decembra 1821 napotilo, ter primoralo, da mu je iz Francije pot pokazala. Jedva pridši v Madrid je tukaj umrl 5. februarja 1823. Po vsem tem prašamo, je li mož, ki starodavno priznane svoboščine verlega naroda, pačivši zgodovino, v službi tiranskega ministra, odpravlja; le-li mož, ki domovino svojo zataji, se ji izneveri in jo izdaja; ki so tujemu sa-mosilniku proda „dušom telom"; je-li duhoven, ki se da rabiti kot orodjo najbolj krivičnega cerkvenega ropa; je-li mož, kateremu poduk mladino državna oblast zabraniti mora zarad pogubnih načel: je-li tak mož vreden našega zaupanja in vere naše dostojen? Na prvi del prašanja se ne da pritrditi, kajti kdor pači zgodovino Baskov, zamore tudi kvariti zgodovino inkvizicije in da je to Llo rento res učinil, je sprevidel že Leopold llanke: Filrsten und Viilker L 242. Kar pa zadeva mašnikovo pa cerkveno stran Llorentovo, jo moramo še nekoliko opazovati. K spomcnjeuim madežem njegovega du-bovškega značaja pridružila se je nenavadna strupenost do cerkve; ta otrovana trpkost mu je iz peresa izvabila mnogo neresničnega in nepravega. Ne bodem ga zavračal, ako pravi da je bila inkvizicija krivo lastenje duhovsko oblasti nad državo, ko je vendar iz dejanj, od njega samega navedenih, jasno, da je bila ta naprava kraljevo, le z duhovi-kim orožjem jirevideno sodišče. Llorente graja papeže s togotno spretnostjo še tedaj, kadar so si prizadevali inkvizicijo olajšati in prcganjance varovati; ne utrudi se, da nebi njihovim najblažjtm dejanjem prav iznajdljivo podtikal najpodlijih nagibov. Za zgled, do kncili krivic ga je sovraštvo njegovo do-vedlo, naj bo to-le: Kari V. je hotel enemu svojih klientov duhovnijo nakloniti, katera jo bila pa že nekemu redovniku podeljena od papeža. Leon X. je bil voljen, redovniku svetovati, da se pravici svoji odpove. Španjski poslanec je to svojemu gospodu objavil pri-stavši, da v Rimu ne gledajo na to, je bil-li redovnik kdaj jud ali ne, ampak na to, če je vreden; hotel je s tem naznaniti, da je stvar težavna. Temu riferatu pa Llorente pritika opazko: „čudna prikazen, da rimski dvor tako malo meni zalo, je-li kak redovnik jud ali ne, med tem pa se Spanj.-ki inkviziciji ukazuje v tem tako strogi biti". Očividno je, da Llorente okolnost, po kateri je oni redovnik bil jud, šolski svet; ali vho to hu ni zgodilo. Gospod predsednik šolskega odseka, poslanec dr. Hchrey, je trdil, da jo imel deželni šolski svet priliko, izroči svoje mnenje o postavi, ker sta dvn za ntopnika njegova, vladni komisar iu šolski nad zornik g. Pirkor, udeležila so odsekovili ob ravnav. Mislim, da so omenjena dva gospoda nista udeleževala obravnav kot zastopnika deželnega šolskega sveta, ampak da sta bila po klicana bolj kot strokovnjaka, eden, da se i/, reče iz strokovnjuškega stališča, drugi, da pojasni stališče visoko vlado. (Je bi se to smelo tako razumevati, kakor g. dr. Hclire.v misli, potem ni bilo prav, če je trdil, da školijstvo ni imelo znanja o tej postavi; ampak trditi bi bil moral, da je bilo t udi dnbovništvo zastopano, ker som po naključbi jaz čast imel, sedeti v tem odboru. Kako jo bilo toraj mogoče, tako hitro postavo na vho strani pretresati. Ni res, da bi bil odsek postavo delal ; njemu so jo sestavljen načrt izročil, iu reklo so muje, naj svoje mnenj« izreče, naj ga kouečno stilizira. Za vso to pretroHovanjo rabil je odsek okoli 20 ur, dasi-ravno moram reči, da veliko reči ni mogel tako natanko pretehtati, kakor bi bilo potrebno. Opozorili smo gospode nasprotno stranko, da ho tako uo mudi, stavili smo nasvet, ki je bil danes stavljen od g. poslanca Svotea, žo v odseku , naj so izroči načrt deželnemu odboru, da ga v soglasji z deželnim šolskim svetom, vlado in drugimi faktorji pretresava in v pri hodni sesiji zboru poroča o njem. Ali vsi po mistiki, vsi nasveti ho bili bob ob steno ; gospodom ue jo h tem načrtom tako mudilo, kakor da bi deželni zbor no imel nič nujnejšega dela, in kakor da bi ho imela zemlja udreti pod nami, čo so predlog g. poročevalca ne sprejme šo v tej sesiji. Vplačali smo g. vinilnega komisarja, kuj on pravi, kako vlada o tem nasvetu misli; ali želi te spremembo, ali ne V Toda g. vladni komisar jo sicer pripoznnl, da je postava v mnogih rečeh pomanjkljiva, da je želeti inarsiknke preinembe; tega pa, kaj prav za prav hoče, ali jo ta načrt dobil od oje inicijutivo, nam 111 hotel povedati. (lotovo je, da ima sedaj veljavna postava pomanjkljivosti, ker ni človeške stvari, du bi bila popolnoma. I'a jaz mislim, da veliko več napak, kakor te, ki jih hočemo popraviti, imajo šolsko postavo v drugem pomenu in lin drugih krajih. Če hočete napake odpravljati, odpravljajte proj une reči. Suj se splošno toži o pre-obložeuji uiladiue v Šoli, in o slabih uspehih. Te (Ivo reči sto v tesni zvezi. Mladina ho mora preveliko učiti, veliko nepotrebnega ho jej v te pa v glavo, in nima časa, učiti so tistih reči, ka toro potrebuje za življenje. Od tod pride, da hiiio imeli v ljubljanskih ljudskih šolah preteklo leto skoraj polovico učencev, ki ho jih dovršili s slabim uspehom. Skrbite za to, da ho bodo tako nepotrebno reči iz poduku odpravili;, da ue bodo učitelj učencem razlagal reči, katerih nitijučonci, in dostikrat tudi učitelj huin no razume. Slišal sem prav za trdno, da jo neki učitelj tukaj, ki zvonec nosi med učitelji nasprotne stranke, učencem četrtega razreda razlagal Darvinovo teorijo. (Klici na levi: Čujtel) Ali jo bilo to potreba V Koliko lepega času ho otroci, ki niHO nič razumeli, zapravili, koliko uu pr. bi se bili naučili ručununja, če bi ho bilo rajši na to gledalo, kakor na take trnparijc. Du ho nahaja veliko nepotrebnih reči med šolskimi pred meti, Hpoznato iH tega, kar jo bilo pred par mesci brali po listih. Ministerski predsednik jo namreč obiskal neko šolo ua Celjskem je zeru v Solnogrnškein, iu hotel so jo prepričati, kak napredek du je. v šoli. Učitelj ho jo hotel po hvoj i iiavudi nekoliko odlikovati, iu začel je otroke izprašovati iz natoroznaiistvn, geogru-je in družili predmetov. Ko je pu ininisterski predsednik zuhtevul, nuj otroci bero in niču nujo, bili ho tako nevedni, du ho jo čudil. To ho pomanjkljivosti, katero v prvi vrsti odpravite, da ne bodo otroci preobloženi s predmeti, ki jih uničujejo injini nakladajo toliko bremen, du prihajajo iz šole uu duhu m tolosu oslub-Ijeni in medli. Poznam dečku v Ljubljani, h sedmim letom je začel v šolo hoditi, iu tam si je vsled raznoterega učenja, risanja, pisanja ild. oči tako spridil, du je moral šolo pustiti, (lasiravno je bil prej pojiolnoma zdrav. Co je bila dosedanja postava pomanjkljiva , moram glede to postave reči, da je pogubna. Ona uničuje pravico naših občin, po sedujnili posta vali jim zagotovljeno, iu uničuje koristi učiteljev minuli. Deželi iu občinam, kakor hU gg. predgovomiktt razkladala, ta postava naklada zasukuje, zato da zainore tožiti sv. stol najbolj brezvestne malomarnosti. Kako du ho v njegovi roki zgodovina v spuko spremeni, naj nuni kaže t,o, kar piše o križevmb vojnah : ,,'l'a vojska (jirvo ima v mi slih) iu druge prave isto vrsto, ki ho nu to sledile, bile bi Ktirnpo razljutilo po Hvoji krivič nosti.... uko ne. In liilu narodom vtcpimu neumna misel, tla je vojska za veličust. iu hIiivo krščanstva dovoljena" Po pravici do I letele: ,, Ich miiclite Irngen, wo noch eine z\veitc Keder sei, die no zu schreiben ničli nicht sclioineii vviirde i>rnfial bi, kje je še kako pero, ki bi so ne sramovalo tako pisati?" Kako lu ho neki dandanes penil turko-ljubiii duhoven Llorente, videč krvavo borbo ruso-tiirškega živelja zarad odrešenja krisl.ja nov izpod neznosnega jarma okrut nega divjaka V To hi m ii bila še lo v nebovjiijoča krivica, la blagi čin odrešenje kristjanov , ki jo lo-11 ko višjo ceniti pri ločeno kristjanski oblasti kolikor manj ho so brigale kntoliško-krhdjansko oblasti za ubogi narod trpinov. Kaj neki danes poreče voleučeni vludika IIefclo, ko ho ho okolnosti tako ua hudo Hpro-inenile, da pravica uklctii ječi, danes ko celi svet pisaje krivico opeval V nekem drugem njiimi, „iinčrt, verski ustavo", ki gu je hotel Llorente suino izdati, ki je |iu vendar njegovo o tem pride občina no lo v enak priniorljej i drugimi udi, umpuk prid« v manjšino, čo uo bodo krajni šolHki svetnik vzet iz krujnega šolskega sveta. Občine ho iloHfdiij tudi imelo pravico, kakor je bilo žo omenjeno, izbirati in imenovati učitelje. Kavno glede lega občino niso tako no-marno delalo, kakor nekteri trdijo. Občino imajo veliko več jiojinu za dobrega učitelju, kakor ho hjiIoIi tukaj sodi. Ono ho gledalo Hieer mi to, du dolu* z učiteljem vred tudi or-gljuveu, alt kdo je temu kriv, da so se moral« nn to ozirati? Tega iiiho občino zadolžile, um pak to j« zadolžila vlada h tistim ukazom, da se učiteljem ni trebu učiti orgljanja, hiiiiio du so precej odpravi vsa zveza med učitelji iu cerkvijo. Naj pu sedaj skrbi za to, du se bodo učitelji morali učiti orgljanja, kar jo nek novi ukaz mitičnega ministernlvu žo naznanil. Po tem ne. bo treba gledati občinam na to, uli zna učitelj, katerega hočejo nastaviti, orgljati, nli ue, ker bodo vedelo, da vrnile učitelj to zuu, iu glednle bodo le nu to , ali jo dotični učitelj dober ali no. Da ho hc občino veliko brigale za učitelja, jc li dobro kvalificiran ali ne, kor k temu no štejem hiiiiio dobrega spričevalu, ii m j m k (tuli dobro lastnosti, dokazovalo bode nekoliko izgledov, katere hočem navesti. Znano jo, du jo neki učitelj v takozvanem olicijoznom listu „Laib. Hchulzeitiing" Hvoj« zaljubljen« čenčo javno razpravljal (čujte I na levi), in ravno tu učitelj so je tudi po noči s fanti okoli ravnal. Občina je to dobro vedela, in bi ga, čo prid« nu izbiro, no bila spro-jela, in ravno tuko bi gu tudi nt; bila nikdar drugi občini priporočilu, ako bi bila se obrnila do nje. Na drugi strani pa uživa ta učitelj ravno v vaših krogih največ« zaupanje; visoki gospodje ho gu obiskovali tu prepričan sem, da go bodo gospodje kljtibu tem lastnostim, iikoravno ni pripraven, koristno delovati, kor ho otroci nud iijiiii spoiitikujejo, vendar poHohuo priporočali in spravili ua boljšo inosto. (Dalje prihodnjič.) Politični pregledi. Avstrijske dciele. V Ljubljaui '28. oktobru. Cenur imajo na Dunaju prihodnja leto obhajati srcborno poroko nvojo h cesarico in 24. lian aprila moscca jo v to določen, kodar bodo dovršeno notranjo iu vnanje opravo »prelepo cerkve. lliiiUh-i'Nki krlr.l ko zanesljivega tudi zdaj fto nit ne vo. Eni pravijo, da ho je rešitev odložila , dokler ho delegaciji no Hiiidcte, kar ho bodo zgodilo 7. novembra, oni pa poročajo, da je Preti« bojo rekel, da na vnuk način minister ostane, če ne parlu-mentaričen, pu minister Njih Veličnnstvn cesarja, Samo lovi iu aredišui klub sta pritrdila Pretisovemu programu, politiko grola- Andras-sya pa zavrgla, novi napredovulni klub ]ia se tudi ustavlja Pretisovemu mmisterstvu , ktero jo tedaj nemogočo, ker mu večina poslancev nasprotuje. V rutini nFremdeiililnK" v nekem članku piše, da ju razdraženo pisanje ruskih listov, proti Avstriji v zvezi z juko razširje nini rovarskim delovanjem v Hercegovini in med slovanskimi prebivalci naše monarhije. Kadur hi nemški zugrtzenci no vedo drugače pomagati, pu natoleujojo vdanost in zvestobo slovanskih prebivnlccv, ki ho pa ravno v bo-Henski vojski pokazali, da imajo več pojma iu vneme za mogočno in slavno /\vstrijo in veliko več ljubezni in zvestobe do presvitle Habsburške dinastije, kakor tisti ljudje, ki hočejo vso politiko sukati po Hvoji glavi. 1 l*rii(>ii ho bodo 21, novembra t. I. obhajala fiOOletnica na čast češkega kralja Karlu IV. in pri tej priliki bode tudi blagoslovljen krasni kumeniti most h Potiskali ua Smihov. /u potrebno javne pripravo je postavljen poseben odbor, kteri ima vse omisliti iu vrediti, da Praga očitno pokaže kolikunj hvaležno čisla svojega najboljšega kralja. Na bogoslovnem oddelku je na vseučilišču tukaj do 21. oktobra vpisanih bilo slušateljev 130, in Hicer v 1. lotu 4h, v drugem .'tO, v tretjem 22 in v četrtem •'!(). Bogoslovecv zu nadškolijo Praško je 81. Wll TloruvsLciii hc pripravljajo že, da 1. lHH,r> slovesno praznujejo tisučletno spomenico sini l i hv. Metoda, iu hočejo dotlej popolnoma popravili veliko Htolnico Velehradsko, kar utegne stati do 80.0(10 gld. V tu namen snujejejo velikansko rečno loterijo in nubirunje milili darov. „()hzor" z ozirom na „Slovenčevtt opis našega meščanstvu pravi: Nočemo reči, du jo pri nas v tem pogledu tako zlo, kakor pri Slovencih, ali moramo priznali, da je tudi nnšo meščanstvo uli grud junst.vo šo slabo hrvatsko, ter ho tukaj mnogo švabčari, in tam mnogo tulijunčari I V toni ho odlikujejo posebej našo krusotico". Du bi ho po nemškem lintu v tem oziru moglo kuj doseči, po vsej pravici dvomi ,,Obzor", češ, i Slovencu no moro biti istimi. I>e nemških listov nikar tolikanj nc hvalimo; na slovenske so bolj o/.irujmo in te podpirajmo I Vnanje države, ■tusiju zahteva prosto pot skoz Ho brudžo, ki ho jc spojila z Kuiiiunijo, zarad zveze med llesarabijo m Bolgarijo, (lovorica, da bodo Šuvalov prevzel službo (lorčakovo, jo prornno nastala. /a InilKiirskcKii kneza ima veliko upanja izvoljen biti general Ignaliev. Pravijo, da mu je žo čez .'lo.ooo glasov zagotovljenih 4-rAku In SrliNku hočete skleniti onek zvezo; obravnave izvršujeta knez Ypsi lanti in Zukič. KulMuiiHliti ministerku kriza jo rešena. Cairoli začasno prevzame ministerstvo kmetijstva, ktero pozneje nastopi Pessiua, ki gn zarod lastnih opruvkov seduj ne moro So nastopiti. H|miij*kl kralj Alfonso jo bil 24. t. m. zvečer od nekega človeku h strelom napaden, pa ne zadet. Zločinca so vjeli, tu rekel je, du jo ud intcrnncijonalo I Preiskava bodo kaj vič spravila na dan. Izvirni dopisi. 'Mi 11(1111« lu , 25, oktobra. O N e m-čiji in vatikanu izdal je bivši pruski poslanec grof Arnini knjigo: „Oer Nuntius koninit", ki je doživela žo drugi natis. V predgovoru pravi, da papež potrebuje nas, namreč Nemčije, no pa mi papeža. (V bi šlo po misli tega napetega pn od Boga jako ponižanega Iržavnika, bi so imelo nadaljevati preganjanje katoliške cerkve, ki ho drzno imenuje ,,kultur ktuiipf", pa je zgolj nasilje, podobno onemu ajdovskih rimskih cesarjev. Ce Nemčija ta boj nadaljnjo, Hi bo h tem le Huma spodkopala jio-gojo svojega bitja , iu nemška edinost se bo pri prvi priložnosti zopet razdrla, ker se čo luljo očitneje kaže, da katoličani ne morejo živeti v državi, kjer ima protestnntrzem pre vugo. V katoliški Avstriji imajo protestantje popolno svobodo vere, protestantska Prusiju pa tako grdo ravna h katoliki. Od nekdaj je stala katoliška Avstrija na čelu Nemčije ; južni Nemci si to zopet nazaj želijo, ker so okusili sladkosti pruske vlade. Znubiti pride čas, da bodo zopet katoliški Habshuržuui vladali Nemčijo. Slovenci Hi sicer nikakor ne želimo, da bi zopet prišli v nemški ,,buud" ; uas naj le izločijo i/, Nemčijo; za južne, katoliške Nemce pa bi bila pravu sreča, in tako rekoč odrešenje, ako bi prišli pod vlado Htaroslavne katoliške hiše Habsburške. S preganjanjem katoličanov ni z razkošnim liberalizmom hc le Hocijaliztnu v roko delu, kakor izkušnjo kažejo , iu tako se Nemčija v svoji notranjosti lo sama vedno bolj razjeda. Dokler uživa vojno slavo, je že Se; ko bo pil enkrat tepena po kakem sovražniku, potem ji proti razpad, ker je lastni podložniki ne bodo hoteli braniti. Kar je z mečem pridobljeno, se tla le z mečem ohraniti. Države pu, kojih hramba so srca podložnikov, take države so neruz rušljive. I/, Snritjoii. 17. oktobra. Osem dni sem h« klatil jio taborih, pod milim nebom spul iu slabo jedel. PrišedSi v Sarajevo, stanoval som v zapuščeni turški hiši, ležal osem dni na trdili tleli, So Himno nisem imel, pokrival sem ho h svojim plaščem. Danes prvi pot prebivam v muli izbiri, ki je skoro brez pohištva. Stare puške se bodo porabile za oboroževanje bosniških serežanov, ki jih ravno zdnj orgnniv,irnjo. lludži hoja imajo tukaj vjiv toga, obesili bi ga, pn bo menda za rano umrl, ki jo ima na nogi. Postrelili in pobesili ho lukaj v taboru prod Sarajevom že nad 110 Curkov. Ljudje so prijazni, posebno čo jih slovanski nagovoriS. (V turčina pozdraviš: ,,Ak-šam liair ol slin" (dober večer), smehljajo od zdravi : „Alah liair ol snu". Več turškega tud (ukujSni Srholurk no zna. Žensko turške ho vso zamotani', tako da ne spoznaš, je li mlada ali stara. Krisljunko iu judinjo ho krasno in dragoceno oblečeno, nosijo vho hlače, široke do členov, zlato pase iu cekine pogosto na- brane okoli čela pod crleno kapo in okoli vrata. Kruj jo pruv lep, kakor ctdn Bosna, ki jo gotovo lepša od Švico. Pri tem pa jo zelo rodovitna, pu mulo obljudena. Dežela je pravi raj. UuzuuSala ho je včeraj novica, da je turška vlada Avstriji vojsko napovedala. Kaj veste vi o tem V (Dozdaj še no, pn zn prihodua pomlad ho nič ue v& Op. vreduištva.) Zdaj Vam šo podani pesmico, ki jo jo skoval M leten pravoslaven dečko in jo pel v taboru pri Zenici: ,,Sitim ktiiii padala, TuvMui majka plakala, TttrSka majka plakala, Svoja Himna propala : Svoja IloHtta propala, ('aru Kranju dopala. V Travniku avirka uvirala, AvHliijvi dobivala. 1'tnMia pura, nabija ulje, Turka pada, kauo plovjo." Domače novice. V Ljubljani 251. oktobra. (Pohvalo našemi domačemu Kuh noremu jieš-polku, š/. 17) jo izrekel .'lo. sept. fziu. vojvodu Virtemherški, ter naš polk povzdigoval und vsemi drugimi. ,,Znhvnlujeiii ho 17. peš-polku, je rekel, za izvrstna, neprimerljiva dela, za hladu* krvni mir, red m hrabrost na bojišči v lahkem, neutožljivem, veselem premagovanji in prenašanji izviinrcdnih težav in trpljenj pri nuj ucugod-nejših U rajnih iu zračnih razmerah. Ni ga boljšega k r d e 1 a k a k o r je tu polk u h I u v u i 10 I o v b k i b a ( a I i j o n, kterih vrednost sem imel priliko v petih letih spoznavati , ko Hta bila pod mojim poveljuištvom." Polkovnik Prieger je zapovedal v posebnem ukazu, tla hc ima ta pohvala na znnniti častnikom iu vojakom vseli (i butnlijoiiov ter se je Se posebno zahvalil stotnikoma Andreju Slivniku iu Albertu S t ro h in a j o r j u , ker sta z lastno ncvnriiDHtjii rešila ranjence pri hivnu, da nečloveškim Turkom niso prišli v roke. (Gospa .Julija Matoma) je podarila čitalničnemu pevskemu zboru lep liarmouiiim , /a kterega ji odbor izreka najprisrčnejšo zalivalo. (() nameravani dr, Hleitceisovi 70letui svečanosti) ho radostno spominjajo slovanski listi zapored, kajti upati je, da ho o tej priliki edina pokaže Slovenija , in da h Slovenci se ljubo zedinvali bodo celo mnogi bratje Slovani. Iz Gotico pride, čo le mogočo, celi društveni odbor ,,Sloge" ter izroči jubilantu čestitko ali iiiIitho. (SeliiiHihirija v tukajšnji bolnišnici) Hta postala dr. Ignacij Keli\ in dr. StuviU (Vabilo k i vanrednemu občnemu eboru „/\fatiee Slovenske"), ki bodo 13. novembra t. I. ob uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Dnevni red temu zboru jo: volitev častnih udov. Pri volitvah častnih udov ,,Matice Slovenske" vštevajo so tudi volilni listi takih družbenikov, ki sicer niso mogli Hiuiii k zboru priti, pa so vendar volilno listo h Hvojeročnim podpisom odboru poslali tako, da ni Huma zarad kake prevaro (§. 11. Matičnih pravil). (Kilo je marV) Seduj učijo nn treh vseučiliščih slovansko jezikoslovje rojeni Slovenci: na Dunajskem dr. Kr. Miklošič, ua (IradaSkem dr. Gr. Krek, na Zagrebškem dr. Kr. Celostni-Slaval Rsiziie reči. — Gori š k o ji o 1. d r u S t v o 1 o g n" bode imelo letošnji jesenski občni zbor v Komnu 10. novembra. Na tabor v Dolini poslalo jo posebno deputacijo, ktero jo vodil deželni poslanec g. Josip Kogunel, posestnik v Oseku. — t Kardinal Cullen je v [Dubliuu na Irskem 24. t. m. umrl. Rojen je bili. 1803 iz plemenite katoliški cerkvi vedno zvesto vdane rodbine. Pij IX. ao ga 1. 1850 imenovali za armaškega škofa, 1. 1852 za dublinskega nadškofa, 1. 1866 pa za kardinala. — Vratislavski knezoškof Ilenrik F o r b t e r je poBlavil 25letnico svojega ško-fovstva in v javnem listu bo prisrčno zahvaljuje za vse premnoge in sprelepe spominke in dokaze stanovitne vdanosti in ljubezni od duhovnov iu vernikov svojih. Nemška cesarica Avgusta je poslala jubilantu dragoceno podobo „Glavo trpečega Kristusa" v okviru z briljanti obsajenem, kar je ljubo — pomenljivo v sedanjih razmerah. — „Deutscher Hausschatz", 5. letnika 1. snopič prišel je ravnokar na svitlo, ter nam priča, da z velikimi žrtvami pričeto hvalevredno delo krepko napreduje iu da blagoslov, kterega si jo g. založnik pred početkom težavnega dela izprosil pri ranjkem bv. očetu Piju IX., rodi obilen Bad. G. Fr. P u b t e t sme z nekakim zadostenjem gledati na vspeh, kterega si od dne do dne bolj pridobiva od njega vstanov-Ijeni zabavnik, ki se sme prištevati k najboljšim in rekli bi naj cenejšim katoliškim ilustriranim časnikom. Najizvrstuejši katoliški pi-Batelji ga podpirajo z duhovitimi spisi, med kterimi nahajamo mikavne romane, jiovesti, popotne črtice, životopise imenitnih iu veljavnih oseb, zgodovinske, zdravniške, naravoslavne ob ravnave itd. Poseben napredek je tudi ta, da v tem zabavniku nahajamo pregled vsi h novih iznajdb v vedah, umetnosti, obrt-niji, kupčiji, kmetijstvu, gospodarstvu , tehniki in v praktičnem življenji sploh. Podobe so jako lične in nektere prav mojstersko dovršene. Zlasti jia je silno lc|>a premija, ktero naročniki tega zabavnika dobd proti doplačilu 72 kr. Na zlati podlagi nam predstavlja žalostno Mater božjo in hv. Janeza pod križem Jezusovim po izvrstni podobi dunajskega slikarskega mojstra profesorja K le i na. Podoba je tako umetno in krasno izdelana, da se prav nič ne loči od oljnatih slik in da bodo z njo zadovoljni tudi naj ostrejši kritikarji. Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake 3 tedne eden z mnogimi podobami ter se zna naroČiti ali naravnost po pošti, ali pa v knjigarnah; v Ljubljani sprejema naročnino knjigarna O. Klerrove vdove pred škofijo h. št. 6. Cena vsakemu snopiču je 24 kr. Prvi snopič tega izvrstnega zabavnika obsega *) : Die Fugger und lhre Zeit. — Fiir Dich. Gedicht. — Ein Ausflug nach der grossen Karthause. — Die Platzangst. Alte Sclnvmdelgeschichten in neuer Deutung. — Driickende Fesseln. Novelle. — Die hohe Ta-tra. — Bilder aus Oesterreich. I. Klausen und Kiiben in Sudtyrol. —Rechte Trauer. Gedicht. Feindo der Landwirthschaft. I. Das VVaizeniil-chen. — Ilerbstlieder. — Das goldene libsscl in Altotting. — Gaetano Aloisi Masella, apo-HtoliBcher Nuntins in Miinchen, Erzbischof von Neu-Ciisarea in part. inf. — Die Schlacht bei Zablaty und das Gnadenbild „Maria-Trost" zu Gratzen in Polimeri. — Die Burgruine. Gedicht. — Berliner Chronik. — Allerlei. — Podobe pa bo: Copie der llausschatz-Priimic: '*) U. 1'. an 11.: Naznanili »te nam, du no-ktorim ni prav , kor objavljamo obseg zabavnih listov ali knjig. Reč je. ta le : G. pisatelji ali založniki pošiljajo na nov« izšlo knjigo vredništvu ziiHtonj h prošnjo, da naj v listu objavijo njih obseg. To jo tedaj nekaka pogoja, ktero vredni-žtvo no moro opustiti, ker omenjeni navadno podpirajo list tudi z inserati. Vredn. Christus am Kreuz. Harmlos und lieblich. — Wie man auf dem Waagfluss im Tatragebirge abvfitrts fahrt. —- Klausen und das KloBter Siiben in Tyrol. — \Vie Gbtz von Berlichin-gen, der Ritter mit der eisernen Iland, auf Refehl des Rathes zu Ileilbronn in den Thurm gebracht vverden soli (1519). — Illustrationen vom Waizeniilchen. — Das „goldene KOssel" in der VVahlfahrtkapelle zu Altotting in Bayeru. — Des PiittelB Flasche. — Frische Trauben im VVinter. — Der Trauring der heiligen Eli-sabeth. — Der Eheloffel. — Gaetano Aloisi Masella, apostoliseher Nuntius in Miinchen, Krzbischof von Neu Ciisarea in part. inf. — Du- Sturz des Luftschifters La Mountain aus den VVolken zu Jona in Michigan. — Im alt-deutschen Frauengemach. — Auf der Kirmes in Ilolland. Kdison's Megaphon. — Grundriss des Megaphona. — Pruska priljubljenost v južni Nemčiji. Kako priljubljeni so Prusi v južni Nemčiji, kaže sledeča pesem , ki Be je razna-šala po nekem južuo-uemškem mestu, pa bila se ve da konfisc;rana: Wir vvollen die Pickelhaubeu nicht, VVir vvollen die Dautnenschraubcu uiclit, Ilerunter damitl Wir vvollen das Schloss vor'm Munde nicht, Wir vvollen den Korb der Ilunde nicht. Ilerunter damitl Wir woll«n die Einheit der Schande nicht, Wir vvollen des Geistes Pande nicht. Fort damit ! \Vir vvollen das Prahlen und Lugen nicht, Wir vvollen das Driickeu und FUgen nicht. Fort damit! \Vir wollen ein Prod, das nahrhaft ist, Wir \vollen die Freiheit, die wahrhaft ist. Das \vollen \vir I Eksokutivue dražbe. 29. oktobra: 3. Kmetic iz Grada v Kranji. 3. Berne iz Orehka iu Čopek iz Volč, oba v Postojni. 3. 1'aulin iz Radncvasi in 3. Kohnik iz .Sel, oba v Mokronogu. 2. Hafner od sv. Duha v Loki. 1. AlanS v Trebnjem. Krusič iz Št. Vida v Vipavi. 30. oktobra: 3. Piter iz Velesovega 1. Lau-rič iz Troboj, oba v Kranji. 3. Prančič iz Staro vasi, I. Gorenee iz Srnama , 8. Gorišek z Vrh polja, vsi v Kostanjevici. 3. Otoničar iz Cirknico, 3. Škof iz Martinjaka, 3. Lckan iz Hovt, vsi v Logatcu. 3. Dormiš iz Paka, 2. Petelin iz Rakitne, oba na Vrhniki. 2. Struinbelj iz TomiSlja, 2. Ulbing iz Uresta, oba v Ljubljani. 2. Kunstel iz '/jagrada, v Mokronogu. 2. Težak iz Rozalniee v Metliki. 1. Plut iz Retja v Žužemberku. 1. SušterSič iz Sel pri Otov-ci, 1. Vardjan in Ilano-vce iz Črnomlja, 1. Stukelj iz Gorenje pako, 1. Plut iz Ručutuo vasi, Hukovič iz Miheljo vasi, vsi v Crnomlji. THcgrnllenr denarne cm« 28. oktobra. Papirna renta 60.40 — Hreberna renu (12.— — Zlata renta 70 86 — 1 SSOletno državno posojilu 111 50 Hankin« akcije 789 — Krmi i tri« akcije 220 26 — LooomU 117.60 — rtr«l,ro 100—.— Ce». kr eekiui 6 64. — S0-frankov 9.42.'/, Umrli ho: 22. do 24. oktobra: Marija Oblak, gost. o. 10 m., za vodenico. Neža Ribič, goBt. ž. f».r> I., za vtriplj. srca. Jožefa Dacar, postrež. o. 18 m., za davico. Ana Rajer, kan. nadz. o. 14 in,, za zlatenico. LotcrijHkc številke, 26. oktobra. Na Dunaju: 78, 32, 77, 40, 24. V Gradcu: 15, 5«, 28, 43, 58. Zahvala. Plemenita gospa *lnlij» IVIaiornti v Ljubljani je jievskemu zboru narodne naše čitalnice blagodušno poklonila lep bar moti i um, in sicer ob priliki, ko se pripravlja Hodemdesetletnica gospoda dr. Jan. Hleivveisa. Odbor si šteje v dolžnost, za velikodušni dar poklonjen od imenovano blago iu domoljubne Kranjice domačemu jievskemu društvu, objaviti svojo srčno zalivalo. V Ljubljani 2ti. oktobra 1878. Pevski od b o r. Ilcnaratvenr cen« 26. oktobra. Dršavtll fondi. Denar. Blago 6'/, avstrijska papirna rent« . . . 60.50 60.66 6'/, renta v srebra .... . , 62.05 62.20 4°/, renta v zlatu (davka prosta) . . 71.06 71.20 Srečke (loži) 1864. 1..............106.50 107,— „ „ 1860. I., celi.....112 — 112.25 „ „ 1860. 1., petluke . . . 121.60 122.75 Premijski listi 1864 1.,............139.— 140,— Zemljiščine odveznice. Atujarske po 6%........99.-- 99.50 Kranjske, koroške iu primorske po 5', 91 — 91.60 Ogorsko po 6•/,................78 76 79 60 Hrvaške in slavonske po 6% .... 86.— 87.— Sodmograške po 5", ............72.75 7.J.26 Delnico (akcije). Nacijonalne banke............788,— 789.— Uniouske bank. ... ... 66. 65.60 Kreditne akcije . .............221.26 221.50 Nižoavstr. eskomptne družbe . , . 735.-- 740.— Anglo-avstr. banke............98,— 98.25 Prečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. ■ 160.26 160.60 Tržaške „ 100 ., k. d. . 117.75 118.26 ,. 50 „ „ ., . 62 - 63.- Budenske ,, 40 gld. a. v. 28,— 28.50 Ralmove „ 40 „ „ „ . 38 25 38.76 Palffi-jeve „ 40 ,, „ „ . 30.75 27.75 Clary-jeve „ 40 „ „ ,. . 27 50 28 76 St. Oenois „ 40 „ „ „ . 34.26 34.76 Windisehgriitz-ove „ 20 „ „ . 27 60 28.26 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 60 22.76 Srebro in zlato. Cen. cekini . . . •............6.61 6.63 N«poloousd'or..................9.42 ! 9.42 Srebro . .............100.— 100.10 Kola za rezine lenili v OrOden u na Tirolskem priporoča se prečastiti duhovščini za izdeljavo plastičnih križevih potov po Fttricbu, ki lepo modeliram v izbukauim delu stanejo : 106 contimotrov visoki iu 66 contm. široki krasno pobarvani 700 tjld. 58 centim. visoki in 40 contini. široki pa 300 gld. Jaslice za cerkvo od 40 do 150 gltl. Omenjena šola je v vedni dotiki z veljavnimi umetniki hi [»oznavalelji cerkve in umet-nijskih zahtev, ter zainore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po uinctnijskih m cerkvenih pravilih. Spoštovaje (I) fliVrulintinl fllrmiel*, vodja strokovnjaško šolo. Nagrobni križi pozlačeni, z najlopšimi napisi so dobivajo pri meni na izbiro, s kamnom ali pa brez njega, pa tudi žolezjo vsake vorsto iz najboljših fužin, vso prav po coni. V Ljubljani meseca oklobta 1878. N|». PcNNinek, prodaj alinea žoluzju, gledališko ulico št. 8 blizo frančiškanskega (•)) inosta. J. Dcbevec v Ljubljani (Gradišče), rimslca cesta 57119 priporoča: Trcliovljuli i Qir<'iii»f5 (Prima-Glanz-Stilckkohle) in CsnaBi.au .i> drva uže r a z k o s u u e po 11 a j n t ž j o j c e n i z dovažanjem na dom. Izvršujejo .so i n a-ročila z I, 2 ali večkratnim dovažanjem na mesec. — Plača se ob priliki naročbe. Blagovoli naj se natančni naslov naznaniti. ' ' (2) Izdajatelj in ougovorui vrodnik : Filip lladorliip. J. HI ar. n i k ov i našlo miki v Ljiiiiijaiu.