Št 226.
V Ljubljani, sobota dne 15. oktobra 1910.
Leto I
t Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak ds n — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/«6. uri zjutraj, • ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. -Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1"—» z dostavljanjem .ib dom K 120; s pošto celoletno K18—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50 Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
-
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlStvo Je na Miklo-iičevi cesti it. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-(rnnklrana pisma se ne sprejemajo, roko* piši se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Obupen položaj učiteljstva.
(Iz učiteljskih krogov.)
Slovenski učitelj je na Kranjskem največja sirota. Za plačo, ki jo ima vsak boljši hlapec na deželi, mora z največjiin naporom nekako ubijati najnežnejši mladini prvotne pojme izobrazbe. Zato, da učitelj vzgaja staršem otroke, nima navadno nobene hvaležnosti, marveč žanje za svoje trudapolno delo celo nehvaležnost. Poleg svojega poklica pa naj je učitelj na deželi še mož, ki naj bo uporaben za prav vse. On naj daje ljudem nasvete, nauke, dela naj jim načrte za hiše, sestavlja naj jim na razna oblastva prošnje, ubogim otrokom naj preskrbuje obleko in hrano. Učitelj na deželi naj je tajnik ali predsednik kmetijske podružnice, tajnik ali predsednik čitalnice, ljudske knjižnice. Učitelj naj vodi pevski zbor, naj na vse zadnje še v cerkvi nastopa z najkras-nejšim petjem. Ce je na deželi veselica, mora zopet učitelj biti duša priredbe.
Tako kot učitelj po ponekod nikdo drugi ni osovražen. Duhovščina ne hujska proti nikomur tako kot ravno proti učiteljem, ker pogostokrat smatrajo ravno učitelja za provzročitelja in nositelja napredne ideje in naprednega dela. Najhuje pa je učitelj izpostavljen pritisku raznih instanc. V sedanjem klerikalnem režimu je učitelju nasproten okrajni šolski nadzornik, deželni šolski nadzornik mora tudi na komando in-spicirat in deželni šolski svet je ona krvava „rihta“, kjer se obešajo delavnejši in samostojnejši učitelji kakor zajci po lovu na kline. Naravnost neverjetno je, da so v kranjski deželi pod predsedstvom c. kr. deželnega predsednika, ki je cesarski namestnik, mogoči taki ukrepi, kot jih je izdal zadnje leto naš deželni šolski svet. Višek neverjetnosti je, da so učitelja prestavili samo zato v drugi kraj, ker je učil šolske otroke pozdravljati z najlepšim slovenskim pozdravom: „Dober dan!" Prestavljanje pa bi samo na sebi ne bilo še največja krivica, ko bi dotični učitelj ne bil oženjen in njegova soproga ne učiteljica. S tem, da so učitelja prestavili so torej klerikalci pod predsedstvom barona Schwarza ločili zakon.
Pri tem splošnem položaju učiteljstva pa ne smemo prezreti, s kako dosledno mržnjo prezirajo klerikalci v deželnem odboru in zboru zahteve našega učiteljstva po zboljšanju socijalnega stanja. Neoziraje se nato, da beže neznačajneži trumoma v klerikalne vrste, ne glede na to, da je predsednik ..Slomškove zveze" deželni in državni poslanec učitelj Jaklič, klerikalci še niso prav nič sklenili v prilog učiteljstva. Vrgli so voditeljem klerikalnega učiteljstva
par koščekov mesa, za drugo učiteljstvo imajo spravljene kosti.
Učiteljstvo pa vzlic temu ne obupa ter se v svojih stanovskih organizacijah krepko ojačuje. In ravno napredne učiteljske organizacije so edini up in nada za lepšo bodočnost učiteljstva.
Vsekako pa se je pri boju učiteljstva za obstanek tudi zelo čudno obnašala na-rodno-napredna stranka. Takrat ko je imela stranka moč, ni ničesar storila za zboljšanje učiteljskih plač, marveč je učitelje le tolažila. Sedaj pa, ko stranka nima moči, pa niti njeni zastopniki svojih dolžnosti ne izpolnjujejo. Ravno zadnje dni smo konsta-tirali, da je tudi po krivdi dr. Trillerja mestni šolski svet imenoval Nemke na mestne ljudske šole mesto Slovenk. Izkazalo se je, da dr. Triller ni vršil svoje naloge, četudi se izgovarjajo na druge.
Ravno tako je v deželnem šolskem svetu. Zastopnik narodno-napredne stranke največkrat sploh ne pride k sejam, če pride, pa molči in vse le malokdaj zavzame za učiteljstvo. Če ga kdo prosi za pomoč se mu odgovori, da je v danem položaju najboljše če molči in trpi. Zadnji čas se je začela še v „Slov. Narodu" nečuvena gonja proti učiteljem in specijelno proti BUčiteljski tiskarni".
Tako je danes učiteljstvo pravzaprav osamljeno in od političnih strank se upošteva le kadar jih stranke rabijo.
Zato pa smo učitelji odločno za reformo narodno-napredne stranke, da se vsaj z mladino začne bolj smotreno, bolj resno politično delo. Stari ljudje so se preživeli in čas je že skrajni, da stopi na njihovo mesto mladina.
Iz slovenskih krajev.
Iz Mokronoga. Čukarski napad
V	nedeljo zvečer je šel Anton Glušič, strojnik iz Mokronoga okrog 10. ure iz gostilne gosp. Kmeta v Martinji vasi. Prišedši iz hiše, vidi stati na cesti več fantov. Glušič jih mirno pozdravi rekoč servus. Nato mu čuk Vrabec iz blazno-klerikalne hiše zakliče: „Kakšen servus" in skoči v Glušiča. Ta ga odrine od sebe, na kar ga drugi napadejo zadej. Eden izmed ostalih pa ga z neko ostrino vdari po čelu, tako da je bil težko ranjen. Sedaj ima to olikano družbo v rokah sodišče, ki jih bo moralo podučiti, da ni dovoljeno pobijati ljudi, četudi je človek slučajno čuk. Stariši, vam pa kličemo, pomislite komu zaupate svoje otroke, ne zaupajte jih ljudem, ki jih uče pobojev in sovraštva do svojih političnih
nasprotnikov, ampak zaupajte jih društvom in ljudem, ki jih bodo naučili olike in dostojnosti.
Splošni pregled.
Portugalska republika.
Države.
»Brez Boga ne bo države je pisal »Slovenec", ki se naslanja na svojo socijo-logijo, ki pa je bliže teologiji, nego socijo-logiji. Ako bi brez Boga ne bilo države, potem so, ali vse države od Boga ali nobena. Ako so vse, potein bi bile neizpre-menljive, ker človek ne more podreti, kar Bog sezida, ali pa ni nobena, in človek lahko izpremeni, kar je človek postavil. Zgodovina držav in narodov nas uči, da je zadnje prav, kajti tekom dob so nastale in izginile razne države, ostajale in padale so z razvojem časa. Bog je imel na svetu samo eno državo — namreč judovsko,
—	in je vodil nekaj časa svoje »izvoljeno ljudstvo" po svetu, dokler mu ga niso Rimljani razgnali po celem svetu. Namestu te božje države, ki je bila polna krvi, je Kristus ustanovil „kraljevstvo, ki ni od tega sveta". Njegovi ..namestniki" pa so seveda hoteli in še hočejo imeti božjo oziroma svojo državo na zemlji. Zgodovina človeštva, narodov in držav nas uči, da so družabne razmere vedno in vedno dajale formo državi in da je z i z p r e m e m b o socijalnih razmer prišla nujno tudi izpre-memba države. Ako ni država sama našla poti k izpremembi — zgodilo se je to s silo. To vidimo tudi na Portugalskem.
Pogajanja.
Med sedanjo vlado in med državami se vrše pogajanja za priznanje republike. Švica je bila prva evropska država, ki je republiko priznala. Druge države stoje na stališču, da priznajo novo republiko, ako ne bodo tuji upniki trpeli škode. Provizorična vlada ne more v tem dati zagotovila, dokler se ne izvrše volitve. Dozdaj nimajo velevlasti nikakih vzrokov nastopati proti aovi republiki.
Kralj Manuel.
Kralj Manuel se je baje zelo spoštljivo izrazil o republikanski stranki, kije pokazala tak pogum in vstrajnost. Rekel je, da je bil že zelo truden na tronu (kaj bi šele bilo!) in je želel narodu sreče pod novo vlado.
L i s a b o n a.
Obsedno stanje v Lisaboni je podaljšano na tri mesece. Tudi v O portu in
Coimbri je izjemno stanje proglašeno. Tudi vodje klerikalcev so priznali novi režim. Namesto stare municipalne garde se je ustanovila nova republikanska garda. Povsod vlada popoln mir.
Splošna železničarska stavka v Franciji.
Kakor je znano je francosko delavstvo in uradništvo organizirano v t. zv. sindikatih, ki so združeni v »Burzi dela." Ta določuje potem zaslužek, plačo, ceno. Tako je prišlo do zahtev, da naj se zaradi draginje zviša plača železničarjem, uredi naj se d e 1 a v s k i čas in naj se da vsakemu en dan v tednu prosto. Ker vlada ni hotela teh zahtev uslišati, je prišlo do velikega štrajka, ki grozi Franciji posebno pa Parizu z groznimi posledicami. Kakor poročajo brzojavke, je že sedaj pomanjkanje živil v Parizu, promet je prišel v nered, tuintam so že poškodovane zveze. Vlada še ni odnehala. Sindikat razpolaga z milijoni, ki si jih je par let zbiral za svoj boj. Železničarjem se hote ali nehote pridružujejo drugi sloji. Pariz je brez zvez s provincijo. Skuša se nadomestiti promet po rekah. Bati se je, da pride do velikih demonstracij in do bojev. V najkrajšem času se pričakuje izpremembe.  *-
Dravinjsko zborovanje v ljubljanskem „Mestnem Domu“.
Včeraj zvečer se je vršilo v ljubljanskem »Mestnem Domu" draginjsko zborovanje združenih organizacij državnih uradnikov, ki jc bil zelo številno obiskano.
Shod je otvoril višji upravitelj gosp. Lilleg in povdarjal v svojem govoru, da državni uradniki le redkokdaj nastopijo javno, ali takrat, kadar nastopijo, jih sili k temu že skrajna sila. Uradništvo, ki je navezano na svojo fiksno plačo, se nahaja danes vsled neznosne draginje v tako ob-upaem položaju, da je treba takojšne od-pomoči, kar je naloga slavne avstrijske vlade.
Nato so se vršile volitve. Predsednikom je bil izvoljen višji upravitelj Lilleg, podpredsednikom poštni oficijal Majer in računski svetnik Langof, za zapisnikarja pa sta bila imenovana gosp. Roštan in gosp. Skala.
Predsednik g. Lilleg pozdravi najprej vse navzoče, posebno gosp. državnega poslanca Ivana Hribarja (Dolgotrajno ploskanje in Živio-klici.) in deželna poslanca dr. Trillerja in Višnikarja. Klerikalnih poslancev seveda ni bilo blizu.
LISTEK.
MiCHEL ZČVACO:
Otroci papeža,
Roman iz rimske zgodovine.	126)
Ko je videl, kako se v njegovi hčeri Beatrice razvijajo drzna čuvstva ter jo tirajo v čimdalje smelejša podjetja, je trepetal od groze.
Beatrice je ljubila lov in moške telesne vaje; Beatrice je prebledevala od srda, kadarkoli je njen oče s častjo sprejemal papeževe poslance; in nekega dne je z bičem udarila nekega rimskega veljaka, ki je dejal v njeni navzočnosti:
»Monteforte bo enkrat lep dragulj v papeški tiari."
Cezar se je hotel polastiti mesta. Beatrice je šla takrat od kraja do kraja in oznanjevala vojsko, in tudi v Monte-fortu samem je razvnela toliko navdušenje, da se je moral zmagalec Romagne umakniti . . . Toda grof Alma je vedel, da mu bo prej ali slej podleči.
Ko je izvedel, da snuje Beatrice veliko ligo tistih ve-likašev, ki so jih bili Borgijci pripravili ob njihovo posest, se je prestrašil. Delal se jc, kakor da bi sprejel vrhovno poveljstvo v boju, ali bolje rečeno, Beatrice je sprejela to poveljstvo v njegovem imenu.
Toda grof, ki ga je papež že prej spretno preizkušal, je bil od tega hipa gotov svojih namenov ... Ko sta mu baron Astorro in menih Garconio, preoblečena za romarja, prinesla papeževe predloge, se je grof Alma le navidezno branil. In tisti večer pred dnevom, ko bi se bilo moralo vršiti v palači glavno zborovanje vseh poveljnikov, je skrivaj odšel iz svojega doma, zapustil mesto in se na dogovorjenem kraju v okolici pridružil baronu in menihu, ki sta ga čakala. V prvem hipu pa ga je bilo vendarle sram.
.Gospoda", je dejal, »spremljam vaju v Rim, ker bi rad govoril s svetim Očetom . . . samo da preprečim novo
vojsko . . . Hitimo ... rad bi se točno vrnil v Monte-forte."
„Oh,“ je dejal Garconio s svojim drobnim smehljajem, »saj vam niti ni treba hoditi v Rim." »Njegova Svetost je hitela v Tivoli, ko sva midva odhajala, in je zdaj gotovo že tam . . ."
Vsi trije so se spustili v dir; grof je jahal med Gar-conijem in Astorro kakor kak jetnik. In to je bil v resnici, samo da se je vdal pred bitko.
»Kar se pa tiče predlogov, ki mi jih stavita," je nadaljeval mehanski, v prvi vrsti zato, da bi si napravil poguma, „jih niti ne morem razpravljati . . .“
»In vendar, ti predlogi so prekrasni," je dejal Astorra. »Nudi se vam palača in letna renta dvatisoč zlatnikov . . .“
»Čast velikega gonfalonirja, in ogromni dohodki, ki jih prinaša," je dodal Garconio.
»Pravica, vzdrževati za osebno stražo dvajset oboroženih mož . .
»Poveljstvo plemenitaške garde njegove Stvetosti ..."
»Z eno besedo," je zaključil Garconio, »najsijajnejše mesto v Rimu . . . razen svetega Očeta in njegove Svetlosti Cezarja!"
»Ne govorimo več o tem!" je dejal grof Alma, dasi je sam pri sebi-, skrbno tehtal vse ugodnosti, ki mu jih je papež Aleksander VI. ponujal za ceno njegovega izdajstva.
Mala družba je naglo potovala in se je ustavila šele ob trdi noči. Drugi dan se je zopet odpravila na pot, in zvečer se je nastanila v majhni vaški gostilni ob cesti iz Monteforta v Tivoli. V isti krčmi pa se je bil ustavil tudi Ragastens, ki je potoval iz Tivoli v Monteforte.
Prebrskali so krčmarjeve zaloge; in kmalu so sedeli vsi trije v najbolj hladni sobi z vrlim tekom pri obedu. Pogovor je tekel živahno, in h koncu obeda je nastopil tisti trenotek, ko se ljudem razvežejo jeziki.
»Če pomislim," je vzkliknil Astorra, ki v napitosti ni vedno razpolagal s popolnim taktom, »če pomislim, kakšne obraze delajo zdaj Malatesta, Manfredi, Orsini in drugi..."
Grof se je prisiljeno nasmehnil in zamrmral:
»Govorimo kaj drugega, prosim vas . . .“
»Da, govorimo druge	reči,"	je dejal	Garconio, ki je
imel tudi že preveč vina v	glavi.	»Baron,	ali veste, na	kaj
sem mislil jaz? ..."
»Povejte, dragi Garconio . .
»Eh, mislil sem, kakšen obraz je napravil neki najin znanec, ko so	ga pahnili	v jamo	z golaznijo	. . .“
»Ah, ah,	že vem . .	."
»In potem, ko mu je	rabelj	odsekal glavo! Zares,	neznansko me peče srce, da	nisem mogel	biti navzoč	pri
takšnem prazniku! ..."
»Skoda,	da se take	reči ne	dado ponavljati .	.	.	Gospod	de Ragastens je zdaj mrtev	in pokopan,	pa je	amen!"
V	tem trenotku se je dvignila v okviru okna visoka senca; ta senca je pfdžno skočila v sobo in zaklicala z zvonkim glasom:
»Dober dan, gospodje! Ves srečen sem, da vas vidim!"
Astorra je planil pokoncu. Garconio pa je obsedel na svojem stolu kakor okamenel.
»Ragastens!" je zajecljal.
Grof Alma je ves osupel prisostvoval temu nepričakovanemu prizoru, ne da bi rekel besedo.
»Bogme, dragi baron," je dejal Ragastens s porogljivim glasom, »mrliči, ki jih vi pokopavate, se počutijo nenavadno dobro, kakor se mi vidi."
»Vitez de Ragastens!" je ponovil Astorra, ves bedast od presenečenja.
»Kajpada! Vitez Ragastens s kožo in kostmi! . . . Res je, dragi prijatelj, da ta dični menih ni kriv, če me zopet vidite . . . toda tu sem, pomoči ni nobene. Sicer pa, pomirite se, lepo vas prosim . .. Morda vas motim v kakih rodbinskih intimnostih? Če sem vam v napotje, povejte mi, hudiča!"
In obrnil se je proti grofu Alma:	(Dalje.)
Nato povzame besedo referent g. prof. Reisner, ki je v sijajnem govoru razložil posledice in vzroke sedanje draginje. Od zadnje regulacije uradniških plač 1. 1906., so se živila podražila najmanj za 50—100 odstotkov, tako da so uradniki danes z regulirano plačo na slabšem, kakor pa so bili poprej. Vsega tega je kriva edino država, oziroma njena škandalozna gospodarska politika. Onim državam, ki bi prišle glede zalaganja naših dežel z živili v poštev, so meje zaprte, a naš kmet s svojimi pridelki ne more kriti potrebščin. Zato je ne-pbhodno potrebno, da Avstrija odpre meje proti Balkanu, posebno za uvoz živine j n sklene ugodne trgovinske pogodbe. Če agrarci trde, da bi prišla vsled tujega uvoza živine naša domača živina v nevarnost, da se ne okuži, je to čisto jalov izgovor. Zato pa je vlada tu, da temu odpomore, recimo z zidanjem klavnic na meji itd. Uvoz živine iz Balkana bi bil za celo državo ne samo velikega gospodarskega, ampak tudi trgovskega pomena. Letos se vrše po celi Avstriji velika draginjska zborovanja. Pričelo se je celo že z bojkotom mesarjev, posebno v mestu Kremsu, a to ni dosti pomagalo, Uradnikom torej ne preostaja drugo sredstvo, kakor sijajne manifestacije oz. demonstracije in vlada bo morala pričeti misliti na zboljšanje uradniških plač. Uradnik, ki ima fiksno plačo, ima tudi pravico zahtevati, da se s to plačo dostojno preživi. Ker pa je to pri sedanjih razmerah popolnoma izključeno, mora vlada skrbeti zato, da spremeni svojo dosedanjo nesrečno gospodarsko politiko, ki onemogočuje vsako konkurenco. Uradniki pa zahtevajo zase dovolitev primerne draginjske doklade.
Nato se prebere resolucija, ki je bila enoglasno sprejeta.
Resol ucija:
Občeznana in še vedno naraščajoča draginja vseh nujnih življenskih potrebščin, kakor tudi že nedosežne visoke stanarinske najemnine so privedle vse državno urad-ništvo in učiteljstvo v skrajno neugoden gospodarski položaj.
Ker nobeno dosedaj uporabljeno ali šele obljubljeno sredstvo za omejitev draginje ne more prinesti pomoči, ker torej ne poznamo druge rešitve, se obračajo dne 14. oktobra 1910 na draginjskem zborovanju združenih organizacij ljubljanskih državnih uradnikov zbrani državni uradniki vseh vrst na visoko c. kr vlado s prošnjo, da jim v vsaj delno zboljšanje obupnih gmotnih razmer nemudoma dovoli primerno draginjsko doklado.
Resolucija se odpošlje potom deželnega predsedstva na osrednjo vlado.
K besedi se oglasi drž. poslanec Ivan Hribar, ki kot predsednik draginjskega odseka v državnem zboru omenja, da je imel odsek sicer že par sej, toda žalibog vlada med poslanci za draginjsko vprašanje premajhno zanimanje, tako da sta bili že dve seji nesklepčni. Kljub temu pa je odsek že vendar nekaj dosegel. Finančni minister Bilinski je obljubil reformiranje hišnega davka in 25 milijonov kron za zidanje stavb s cenejšimi stanovanji. Nato je opomnil vse navzoče uradnike, da bi od draginjske doklade ne imeli prav nič dobička, ker bi cene živil zopet takoj poskočile. Glavna stvar je, da država preneha s svojo dosedanjo gospodarsko politiko in odpre meje proti Balkanu. (Ploskanje,)
Dr. Triller je povdarjal, da napredni poslanci v kranjskem deželnem zboru dobro umevajo draginjsko vprašanje in so zato tudi stavili nujen predlog, naj se meja proti jugu za uvoz odpre, meja proti severu pa za izvoz zapre. Dotedaj pa, da se to doseže, naj se dovoli prosta pot uvozu argentinskega mesa iz Južne Amerike. Seveda je predlog vsled protiglasovanja klerikalcev propadel. In tako danes lahko z
Mali listek.
Kulturne in nekulturne stvari.
Nemške in slovanske univerze. Ob priliki stoletnice berolinske univerze je govoril rektor Schmidt na naslov slavnostnih gostov, — med temi je bilo mnogo avstrijskih vseučiliških profesorjev — nekako sledeče besede: Med našimi in drugimi nemškimi univerzami, med onimi v Švici in med onimi v Avstriji ni nikakih mej več. Profesorji in dijaki imajo svoboden prehod z ene univerze na drugo; uvedlo se je tudi zamenjavanje učenjakov z ameriškimi univerzami. Dejstvo, ki ga je povdarjal rektor berolinske univerze v svojem slavnostnem govoru, je danes velike važnosti v narodnem in kulturnem oziru. Ta zveza nemških univerz pa nas spominja razmerja, v kakršnem so dandanes slovanske univerze med seboj. Na vsakem slovanskem shodu se povdarja potreba, da se združijo slovanski učenjaki in da se omogoči prehod z ene slovanske univerze na drugo. Vkljub temu obstojajo še vedno — meje med nami meje, med slovanskimi univerzami in slovanskimi na-
mirno vestjo konstatiramo, da londonski uradniki in delavci, ki so gotovo dosti boljše plašani, kakor pa naši uradniki in delavci, brez skrbi uživajo za 30 odstotkov cenejše argentinsko meso. (Ploskaoje.)
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik še enkrat zahvali vsem navzočim za mnogobrojen obisk in zaključi zborovanje.
Dnevne vesti.
Lačni psi naskokujejo. Ko je začelo »Jutro" izhajati, je nastavil njegov lastnik za razna opravila v upravništvu nekoliko ljudi, ki jih prej ni dobro poznal. Ko je pa iz-previdel, da bi ti ljudje radi samo po kavarnah dolgčas prodajali in za svojo lenobo prejemali lepo plačo, je odslovil enega pa-rasita za drugim, ker ni ustanovil »Jutra" za to, da bi napravil korito raznim za delo nezmožnim ljudem. Ko je odslovil prvega, so drugi .to na ves glas odobravali, ali komaj je odslovil drugega, se je ta sprijaznil s prvim itd., tako, da se je kmalu osnoval klub bivših uslužbencev „Jutra“, z edinim ciljem škodovati „Jutru“, kjer bi se le moglo in dalo. Ta klub je stopil v zvezo s tržaškimi Lahi in z uredništvom »Slovenca", četudi trdijo njega člani na ves glas, da so narodnjaki in naprednjaki, ali lačni psi naj si zapomnijo: vsake trdnjave ne poruši vsak naskok.
V	Spodnji Šiški je zdaj boj. Dočim delajo klerikalci po zarisanem načrtu vstrajno za novo cerkev in rimski internacijonalni klerikalizem, socijalni demokratje za razširjenje svojih idej, se pa šišenski „Sokol" ruje s „purgarji“, pa s par pisarji. Seveda imajo povsod na svetu in v vsaki vasi prednost pred tujci — domači možje in pri tem celo neznatni ljudje, ki v kaki vasi stanujejo. Pa je že vrag pri nas, da imamo naprednost le tam, kjer se gre za osebnosti ! V Spodnji Šiški hoče komandirati pri »Sokolu" kar več ljudi. To bi bilo rezža-ljenje za domače može naprednjake! Kaj nima Sp. Šiška dveh, treh mož, ki bi znali to telovadno društvo voditi ? Pri nas gre marsikaj zaradi napihnenih oseb v franže. In povsod je le to »napredek" naše false »napredne stranke"! V Ljubljani je vsaj v društvenih odborih malo boljši lim, ki drži društva skupaj.
Društvene vesti. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je potrdilo ustanovitev sledečih društev: »Slovenski strelski krožek Sloga" s sedežem v Ljubljani in »Laški krožek Cirkolo italiano" s sedežem v Ljubljani. Dalje društvo »Podružnica Semič-Gradac in okolica družbe sv. Cirila in Metoda" s sedežem v Semiču.
Le naprej, oj, le naprej! Zaporedna številka v glavni knjigi družbe sv. Cirila in Metoda, kjer se beležijo novi družbeni pokrovitelji in brambovci, pa nabiralnikom oddane diplome, vidno raste in hvaležno moramo priznavati nekaterih rodoljubov po-snemovalno požrtvovalnost. V novejšem času si je pridobil nabiralnik »Goršetovega omizja" v gostilni pri Novem svetu pri-znalno diplomo, cenjeno omizje pa brambovsko pokroviteljstvo. Še posebej je izročil od tam strelski kljub »Centrum" 13 K 14 v, a nabiralnik 10 K. — Gostilna pri »Roži" se ponaša že s sedmimi diplomami, ki svedočijo, da so zbrali častiti gostje v dobi zadnjih dveh let 1400 K. Njen vis-a-vis gostilna pri »Lipi" še nima diplome, je pa blizu. Priznanje darežljivosti rodoljubnih gostov dokumentirajo tu oboji pri vratih, ki so do malega tapecirani z narodnimi kolki. Hvala iskrena, častiti rodoljubi! Le naprej! . . .
Iz Maribora. Mesto češke drame »Žrtev" se uprizori v tukajšnjem slovenskem gledališču 16. t. m. Vošnjakova peterode-
rodi. Pomislimo le, kako daleč je Slovencem n. pr. do Zagreba in koliko truda stane boj za reprociteto. Enako se delajo ovire na češki univerzi, da ne govorimo o ruskih univerzah. Res smo v zadnjem času stopili nekaj korakov naprej v združevanju slovanskih znanstvenikov, treba pa bi bilo intenzivnejše akcije od strani profesorjev in akademikov slovanskih univerz za ožje stike med slovanskimi univerzami in slovanskim dijaštvom. S tem bi se prav nič ne grešilo proti internacijonalnosti ved in znanosti. Berolinska univerza ima 15°/o tujega dijaštva, ki pripomorejo k velikemu številu slušateljev namreč čez 8000. — Slavnosti berolinske univerze se je udeležil tudi cesar Viljem. Brez svojega običajnega visokega postopanja, s katerim hoče nemški cesar pri vsaki priliki kazati svoje »odbogaposlanstvo" je stal na katedru sredi profesorjev in študentov in je govoril lep govor o resnici, ki jo najde človeški duh v vedi. Na koncu svojega govora je oznanil, da je zbral sam sredi svojih prijateljev 9 do 10 milijonov mark, s katerimi naj se sezidajo potrebni znanstveni inštituti. Profesorji in študenti so z veseljem slišali to vest in časopisje je polno hvale za ta čin nemškega cesarja. Ob istem času pa prihajajo iz Prage brzojavi, da je moralo
janka »Lepa Vida". S tem je ustreženo tudi mnogim, ki žele videti na slovenskem odru tudi slovenska dela naših pisateljev. Po francoski burki, s katero se je otvorila letošnja sezona, sledi naše domače delo, slovenska drama. Začetek je točno ob pol 8. zvečer.
Podjetnosti v Slovencih manjka. Na
Kranjskem je industrija malo razvita in še ta, kar je premoremo, je v nemških ali laških rokah. Denarja, v obče potrebnega kapitala je v deželi dandanes dovolj. Le poglejte po naših hranilnicah in posojilnicah, kako lepo je naložen! Naši kapitalisti po mestih — seveda v prvi vrsti v Ljubljani, — pa drže roke v žepu in zabavljajo, če ima že vso našo Gorenjsko — Nemec v rokah. Pred nosom nam leže zakladi doma v zemlji, ali menite, da se kdo pobriga zanje. »A, kaj bom denar zalagal in riski-ral, saj mi nese 57//0 v hranilnici, več pa itak ne potrebujem!" Taki so odgovori naših kapitalistov. Po deželi pa zidajo tovarne Nemci — iz Rajha! . . . Avstrijski Slovani neznamo in ne vemo ceniti druzega kot to, kako bi drug druzega grizli, ali našo zemljo tujec vzame ali jo prodamo, je pač vse eno!
Pijani Belgijci. Včeraj zvečer se je po Sv. Petra cesti vračala četa pijanih Belgijcev proti domu. Ko zapazijo pri cerkvi tam stoječo stojnico, jo enostavno poderejo na tla, potem pa zbeže. Toda divjaki niso imeli sreče. Njih junaško dejanje je namreč opazil stražnik in jih prisilil, da so stojnico zopet postavili na mesto, kjer je stala. Sploh pa ti Soldati zadnje čase izkazujejo svojo tisočletno omiko, kjer jo le morejo. Seveda, saj se jim tudi ni treba ničesar bati.
Zdravniška vest. G. dr. Ivan Oražen nam javlja, da ne ordinira do preklica.
Ljubljanska kreditna banka opozarja, da se bode vršila v prihodnjih dneh sub-skripcija na 4l/, odstotne ogrske državne blagajniške nakaznice, in siser menda po kurzu 9950. Z ozirom na absolutno varnost tega državnega papirja in na več kot čisto 4 */* odstotno čisto obre-stovanje, priporočamo našim kapitalistom, denarnim zavodom itd., da se prijavijo čim preje pri blagajni centrale ali pa podružnic v Celovcu, Splitu, Trstu in Sarajevu.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Društvene vesti,
Akademično ferijalno društvo „Pro-sveta“ je ustanovilo v letošnjem društvenem letu 1910/11 javno ljudsko knjižnico v Beli cerkvi pri Novem mestu.
Slovensko akademično društvo „Adrija“ v Pragi priredi v sredo 19. t. m. ob 8. zvečer „u Vejvodu" prvoletniški večer.
Akademično društvo „Slovenija“
priredi v ponedeljek, dne 17. t. m. ob polu 8. zvečer svoj prvoletniški večer. — Lokal: I. Mataloni, Restaurant Leithner, Auersperg-strasse 6.
Razne vesti.
*	Nesrečen padec otroka. V torek popoldne je umrla v Trstu deklica Lukre-cija Bozzetti, ki je bila izročena v varstvo njenih sorodnikov, strašne smrti. Njena teta je odposlala deklico z neko steklenico po mleko. Deklica pa se je v hišni veži spod-taknila in padla na tla, ne da bi izpustila steklenico iz rok. Steklenica se je nato razbila in deklici prerezala glavno žilo na vratu. Ponesrečeno deklico so mimoidoči ljudje sicer odpeljali v bolnico, toda umrla je že na potu.
dijaštvo na češki univerzi začeti stavko zaradi pomanjkanja prostora v starih poslopjih. Kakor je znano, avstrijska vlada odlaga od leta do leta zidanje češke univerze,v ki se nahaja zdaj v raznih starih hišah. Češka univerza ima povprečno do 5000 slušateljev, med temi je morda tudi do 15 °/o tujcev namreč slovanskih študentov, ki hočejo v Pragi imeti nekako vseslovansko univerzo, toda ravno za češko univerzo denarja vedno
—	manjka. Iz tega se vidi, kako Nemčija in ves kulturni svet zna ceniti univerzo kot središče vede in znanosti in kako v Avstriji podpirajo kulturne težnje Slovanov, ako se take stvari dogajajo na staroslavni univerzi v Pragi, ki je zgodovinsko važna in razpolaga z velikim številom profesorjev in dijaštva, kaj naj si šele mislimo o — slovenski univerzi, ako bi čakali, da nam jo da avstrijska vlada.
Vseslovanska razstava v Pragi 1. 1913. Češko pisateljsko društvo .Maj* je pod vodstvom dr. Preissa začelo akcijo za umetniško slovansko razstavo v Pragi 1. 1913., kakor je bila sklenjena na zofij-skem shodu. Naj bi se o tem mislilo tudi pri naši »Jubilejni razstavi".
Emanuel Bozdech redivivus. Pred leti je naenkrat izginil nadarjen češki dra-
* Korupcijska afera v Černovicah.
Kakor že znano, so prišli v Černovicah velikim sleparijam občinskih svetovalcev na sled. Radi tega se je vršil v Černovicah velik ljudski shod, na katerem se je natančno obravnavalo o korupcijski aferi občinskih svetnikov. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se občinski svetovalci poživljajo, naj takoj odlože svoje mandate.
* Neverjetno mila sodba.. Dne 30. maja t. 1. sta brata Robiček na Češkem usmrtila svojo mater in svojega očeta in vrh tega še oropala. V četrtek popoldne sta stala oba morilca pred praškim porotnim sodiščem. Toda obsodba je bila nenavadno mila. Obsojena sta bila samo radi težke telesne poškodbe in sicer na sedem let ječe.
* Samomor škofa Joviča. Približno pred enim mesecein se je v Kotoru razširila govorica, da so pri upravi grško-pravoslavne škofije prišli na sled velikim neredom. Ko so nato škofa Joviča vprašali o vsej zadevi, je samo odgovoril: »Motiti se je človeško!" Nato je takoj resigniral na svoje mesto. Ko bi moral vsled tega v sredo popoldne Jovič svojemu nasledniku izročiti vsa cerkveno posestva, ni prišel, atnpak se je ustrelil v svoji sobo. Primanjkljaj znaša približno 80.000 K
Censtahov.
4. Macoch.
Kakor je pred letom evropska javnost z grozo poslušala in čitala vesti o tatvini, v Cestohovu, tako je pred tednom s tem večjim presenečenjem sprejela prve vesti o čenstohovskih zločincih. Nihče bi ne bil verjel, da se je kaj takega moglo zgoditi v katoliškem samostanu, vkljub temu, da sen-zacijonelne vesti iz moških in ženskih samostanov niso redke in pogosto pridejo iz samostanskih zidov na beli dan zločini, ki kažejo, da so sveti kraji v samostanih pogosto zavetišče najnižjih strasti in perverznosti.
V	Čenstohovu so oskrbovali božjo pot menihi-pavlincu med njimi so bili ljudje, ki so prišli v Čenstohov zato, da se jim je tu dobro godilo. Tako je med samimi menihi nastala tatinska družba; glavni njen junak je bil menih Danazij Macoch. Ta je zbral okoli sebe še par menihov, ki so pokradli dragocenosti v Čenstohovu. Macoch pa ni bil samo tat. Imel je svojo ljubico, ki jo je potem usilil kot ženo svojemu bratu in je imel ž njo razmerje in otroke. Enako so si drugi menihi privoščili življenje in so si za drag denar držali svoje priležnice, ki so dobivale velike vsote. — Sploh življenje je bilo razuzdano do skrajnosti.
Prišlo pa je še hujše: Brat je menihu Macochu očital, da zlorabi njegovo ženo in Macoch je svojega brata s sekiro ubil. Ker ni takoj izdihnil, ga je davil in ko je brat umiral, mu je bratoubijalec dajal — poslednje olje. Nato je hotel Macoch mrtvo truplo vreči v vodo — toda to je bil začetek konca. Po teh dogodkih je prišla javnost zločincem na sled.
5. Kdo je kriv.
Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec" poročilo o čenstohovskih zločinih. »Slovenec" pravi, da je kriva ruska vlada, ker premalo skrbi za vzgojo duhovščine in da Macoch ni prišel v samostan iz poklica. Kdo je torej kriv? Ko so Macocha zaslišali, je cel čas pobožno molil in se je skiceval, da ga je zapeljal hudič. Torej je bil vendar pobožen in veren. Sicer pa je n. pr. St. Gi-ovani T e du cc i o, prednik karmelitskega samostana v Rimu bil prav učen gospod, pa je vkljub temu zadnji teden pobegnil z neko mlado vdovo v Ameriko. Macoch je bil svoje čase pisar in ker se mu ni lju-
matik Emanuel Bozdech, katerega igre in drame se še danes igrajo z uspehom na čeških odrih. Pri neki reki so našli nekaj njegove obleke, zaradi česar se je splošno sodilo, da si je Emanuel Bozdech sam posegel po življenju. Njegov tragični konec je vzbudil med češkimi narodnimi krogi globoko žalost, ker so pričakovali od njega novih del. Trupla njegovega niso našli. Pred nekaj dnevi pa so prinesli »Narodni Listy" senzacijonelno vest, da Emanuel Bozdčch še živi in sicer v nekem samostanu na Balkanu, kjer je z njim govorila neka oseba, katere ime »Narodni Listy" ne morejo izdati. Bozdech ima sedaj 69 let in živi tiho in mirno v svoji samoti, Vest, da je Bozdech še živ, je prišla od take osebe, da je popolnoma resnična. Baje,
—	kakor poročajo listi — živi tam še drug češki umetnik Tulka, ki je tudi pred leti brez sledu izginil iz Prage. Tako je navadno: umetniki, dokler žive, imajo komaj pravico do življenja, ko pa umrjejo, si jih žele nazaj.
Poljski glasbeniki imajo 24.-28. t. m. svoj shod v Lvovu.
Ruski slikarji imajo meseca januarja 1. 1911' svoj shod v Moskvi, kjer bo tudi vseruska razstava ruskih slikarjev in debata o slikarski debati.
bilo delati, je šel v samostan, iz česar se vidi, da so samostani večinoma pribežališče lenuhov, ki žive od tujih žuljev. Ni kriva torej verska vlada, niti sam Macoch, niti hudič-zapeljivec, ampak oni verski sistem, ki dopušča vse, samo da ostane ljudstvo .verno “ in da zbira denar v svoje zakladnice.
Napredni slovenski javnosti.
.Domovina" je zopet otvorila svojo ■dijaško kuhinjo. 100 nadebudnih, nadarjenih dijakov pohaja letos zavod, kjer se jim nudi zdrava in zadostna hrana, ki je potrebna, da mlademu, mnogo zahtevajočemu telesu pri napornem duševnem delu ne zmanjka prezgodaj moči. Menda ni potrebno pov-darjati, kako plemenito socijalno dolžnost izvršuje s tem napredna javnost, ki je s svojimi prispevki ustanovila to dijaško kuhinjo in ki jo jev dosedaj v tako bogati meri podpirala. Že v prvem letu svojega obstanka ima „Domovina" zabeležiti najlepši uspeh, ki je pripisati edino slovenskemu naprednemu rodoljubju. Ker je pa za vzdrževanje te dijaške kuhinje potrebna mesečno vedno večja vsota, zato se v začetku novega šolskega leta v imenu te naše mladine zopet obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da ona ne zabi tega prepotrebnega zavoda, da ga vsestransko podpira tudi v naprej in mu ohrani svojo naklonjenost. Na tem mestu se posebej obrnemo do naših vrlih narodnih dam, da se zopet z ono prisrčnostjo in požrtvovalnostjo poprimejo rodoljubnega •dela za .Domovino". Naj bi ga ne bilo med nami v Ljubljani, ki ne bi mesečno ali letno podal kako vsotico v oskrbo učeče se mladine. Ker pa je pretežna večina di-jaštva doma iz dežele, zato gre naš poziv pred vsem rodoljubom na deželi, da se spominjajo prav pogostokrat naše kuhinje. V mislih imamo tu naše denarne zavode predvsem pa naše posestnike. Bogat čas jeseni je tu! Ponekod se pridela toliko živil, da dostikrat ne vedo, kam ž njimi. Naj bi se v vsakem večjem kraju našlo nekaj toli požrtvovalnih oseb, ki bi zbirali te naturalije in jih poslali .Domovini", ki vsak dar hvaležno sprejme. Ker ima .Domovina" še celo vrsto drugih načrtov, vsled katerih naj bi postala res prava domovina slov. dijaštvu in ker je odvisno le od podpor slov. javnosti, v koliko se dado ti načrti izvesti, zato naj bi ne ostal naš poziv brez odmeva!
Pošiljatve' naj se naslovijo na .Domovina", Ljubljana, Gajeva ulica 2., sicer pa daje pojasnila društveni blagajnik prof. Ant. Jug, Dalmatinova ulica 3./I.
Odbor .Domovine".
telefonska in brzojavna poročila.
Aehrenthalov poraz.
Dunaj, 14. oktobra. Danes je zboroval ustavni odsek avstrijskih delegatov. Grof Aehrenthal je doživel tak poraz, kakor še nikoli. Dr. Kramar je v sijajnem govoru kritiziral njegovo protislovansko politiko in izjavil, da prihajajo vsa preganjanja Slovanov samo iz zunanjega ministrstva. Omenil je Friedjungov proces in veleizdajniško afero v Zagrebu, ki sta dva madeža Aehren-thalove politike, ki se ne bosta dala nikdar zbrisati. Aehrenthal je postal samo s pomočjo Slovanov zunanji minister, za plačilo jih pa sedaj biča. Iz rudeče knjige je razvidno, da avstrijsko politiko ne vodi Aehrenthal, ampak Berlin, ker za vsako stvar najprej vpraša prusko vlado. Dalje je dr. Kramar odločno protestiral proti identificiranju bizantinizma dunajskega mesta. Friedjungov proces je pokazal, da Aehrenthal ne mara delati skupno s Slovani, ampak proti Slovanom. Učinek govora drja. Kramara je bil naravnost kolosalen. Tudi med Nemci vlada prepričanje, da Aehrenthal še ni doživel takega poraza, kakor ga je danes.
Dunaj, 14. oktobra. Seja ustavnega odseka avstrijskih delegatov se je danes preložila na 24. oktober, da se omogoči poslancem udeležba pri deželnih zborih. Ker nekateri listi še vedno trdijo, da bo referat o Bosni in Hercegovini prevzel dr. Šušteršič, je naš poročevalec zvedel iz najzaneslivejših virov, da je zato že definitivno določen dr Ploj.
Delovanje štajerskega deželnega zbora onemogočeno.
Gradec, 14. oktobra. Dane so nemški poslanci odklonili vse zahteve slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru in to sporočili v Maribor .Slov. klubu", ki tamkaj zboruje. S tem je zborovanje štajer skega deželnega zbora izključeno.
Konkurz tržaške banke »Banca populare«
Dunaj, 14. oktobra. Pred par tedni je tukajšnja .Landerbank" poskušala sani-
rati razmere v tržaški banki .Banca popu-lare." Toda sedaj so se vsi poskusi ponesrečili, vsled česar je konkurz banke .Banca populare" neizogiben.
Konec češko-nemšklh spravnih pogajanj.
Praga, 14. oktobra. Na današnji seji narodno politične konference so se pri vprašanju glede narodnostno-jezikovne avtonomije mesta Prage pokazale nepremostljive ovire. V imenu ustavnih veleposestnikov je izjavil baron Clam-Martinic, da bodo v tem oziru veleposestniki šli popolnoma skupno z vlado. Toda Čehi stoje na stališču, da ima o jezikovni avtonomiji mesta Prage določati samo Praga in nihče drugi. Ker imajo Nemci in veleposestniki v narodnopolitični komisiji večino, so Čehi radi tega sklenili, da se sploh sej več ne udeleže. To pomeni toliko, kakor konec češko-nefnških spravnih pogajanj.
Stališče Bilinskega omajano.
Praga, 14. oktobra. Kakor poročajo nemški listi, je stališče finančnega ministra Bilinskega radi needinosti med Poljaki silno omajano.
Bolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra.
Belgrad, 14. oktobra. Srbski prestolonaslednik Aleksander je obolel za tifusom. Že, ko se je vrnil iz manevrov, je tožil o bolečinah, za katere se pa ni dosti zmenil. Sedaj pa je nenadoma obležal v postelji.
Dunaj, 14. oktobra. V Belgrad je odpoklican, kakor zatrjujejo tukajšnji listi, neki dunajski zdravnik specijalist.
Belgrad, 14. oktobra. Položaj prestolonaslednika Aleksandra je jako kritičen. Prestolonasledniku postaja vedno slabše.
Belgrad, 14. oktobra. Zdravniki so v velikih skrbeh za prestolonaslednikovo zdravje. Temperatura znaša že 40 stopinj. Prestolonaslednik Aleksander leži že ves dan v nezavesti. Pred konakom se neprestano zbira občinstvo, ki je silno razburjeno in hoče vedno imeti pojasnila o bolezni.
Kaj bo z menihom Maczochom?
Varšava, 14. oktobra. Ker ruski zakon smrtno obsddbo določa le za politične zločine in zločine na bližnjih sorodnikih in je Maczoch tudi vse to zakrivil, je že sedaj gotovo, da bo obsojen na smrt _	j,	ji
g OdstranltevJjSamonemških napisov v Trstu.
Trst, 14. oktobra. Tržaški magistrat je dal danes s silo odstraniti samonemške napise na nemški hranilnici.
Turčija proti Venlzelosu.
Carigrad, 14. oktobra. Turška vlada je izjavila, da bi smatrala imenovanje Ve-nizelosa grškim ministrskim predsednikom kot izzivanje in bi v tem slučaju takoj odpoklicala svojega poslanika iz Aten.
Argentinsko meso za Trst.
Trst, 14. oktobra. Vlada je na'posredovanje tržaškega poslanca Pittacca dovolila, da smejo Tržačani 1000 kg argentinskega mesa, ki je namenjen za Dunaj, za poskušnjo obdržati zase.
Kolera na Ogrskem,
Budimpešta, 14. oktobra. V kraju Batta je zbolelo za kolero devet oseb, dve sta že umrli.	v
Obletnica Ferrerjeve smrti.
Madrid, 14. oktobra. Slavnosti, ki so se vršile povodom obletnice Ferrerjeve smrti, so se izvršile popolnoma mirno. Pripetili se niso nikaki izgredi. Na grobu Ferrerja stoji kar cel hrib samih vencev iz celega sveta.
Sporazum med češkimi agrarci.
Brno, 14. oktobra. Med obema strujama čeških agrarcev se je danes dosegel popoln sporazum. Predsednikom kluba je bil izvoljen poslanec Stanek.
Proti grofu Gallenu.
Praga, 14. oktobra. Med menihi benediktinskega samostana se je pojavila močna struja proti patru grofu Gallenu, ki je zlasti za časa. boromejske enciklike igral zelo veliko vlogo. Benediktinci ne marajo, da bi se pečal grof Gallen s politiko in vrh tega še tako silil v ospredje.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme takoj Mihael Židan, čevljarski mojster v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 6.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inscrentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. mrl »večer.
Prazne škatije v vsaki velikosti se dobijo v trgovini P. Magdič nasproti glavne pošte. 326/5—3
čedna inteligentna deklica, 14 let stara, želi priti kot učenka v boljšo trgovino na deželo. Dopisi poštni predalček 38. Ljubljana.	327/5—3
Lokal pripraven za pisarno ali trgovino v bližini Slovenskega trga se odda takoj v najem po nizki ceni. Vprašanja na ins. biro .Jutra*.	332/4—1
Samo kratek čas!
Prej kakor oddam odjemalcem na debelo iz posebnega oddelka en bloc veliko število jopic, pale-totov, raglanov in kimono mantil za dame v vrednosti od K 40-— do K 60'— povprečno za K 8‘ -, opozarjam svoje cenjene odjemalke na to ugodno priliko za vreden nakup. — O. Urrnatovlč, Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 6.
Sprejmem takoj
v Ljubljani ali v bližini.
Ponudbe pod .Bodočnost 124", poštno ležeče, Ljubljana.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maližn. Nasproti glav. pošte.
Spored od 15. oktobra do 18. oktobra 1910.
Sv. Nikolaj v Bariju (po naravi).
Vrnitev Križarja (zgod. drama).
Cesar Viljem na Dunaju.
Za časa Faraonov (v barvah).
Umrimo skupaj (komično).
Valloinbrosa (naravni posnetek).
Lucijina ljubezen (drama strasti).
Opolska ključavnica (komično).
Ob torkih in petkih koncertuje Slovanska Filharmonija.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
*vn!Tw. i&]3ry.t5r»r "i**1
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lep«	TK~	Lep«
darilo!	““	®	darilo!
JOSIP SCHUNDER
Hfitteldorferstrasse 2^7/v!1’’
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Model JLOIO.
Edino zastopstvo znamke
_______
; K C L ■
K.C.L. 3
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERN1K, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki ua želj« brezplačno. - - -
s|^ Vincenc Richterja
i
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“ prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Bichter, Dunaj IX. Sobieskygasses.
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dnnaj 1., Tuchlauben št 9.
? I ? I K O
? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O ? O ?
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
I K O
Višji uradnik Išče nemeblovano
s posebnim vhodom, event. tudi s hrano in celo oskrbo pri kaki boljši rodbini.
Ponudbe pod .višji uradnik* na inse-ratni biro .Jutra*.
Franc Paušner
krojač
v Ljubljani, pri „Novem svetu“
javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah.
V soboto, dne 15. oktobra 1910
se vrši v gostilni
„pri Anžoku“ v Sp. Šiški
idila lila tilsi
s petjem, godbo^in plesom.
Čisti dobiček je namenjen splošni delavski zvezi .Vzajemnost".
Za obilen obisk se vljudno priporočata
Ivan in Ant. Reberšak
gostilničarja.
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Za slabokrvne in prebolele!!
Pijte pravi pristni AIsii-s;alsx,	steklenica	7/10	K	1‘50
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica	V10	K	250
Zaloga najfinejšega VVermouth-vina alaTorino, steki. 7/10 K 120 Za preprodajalce po dogovoru znižane cene.
AALST CASCIO Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
PD7DR 1 Mu/,11« zoper Izpadanje la za pospe-*	•	šitev rusti las; tudi tam, kjer jih prej
ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prlilaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, 111. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi .Adrija", B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
FR. ŠEVČIK
puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pušic in. samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklli in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeevke in puške Uock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. — Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Iščejo se zanesljivi raznašaici za „JUTR0“!
Velika izbira nagrobnih spomenikov
iz vsakovrstnega marmorja, granita, sijenita in labradorja, kakor tudi grobnih okvirjev iz kamna in cementa. Preskrbe se tudi slikepo kojnih natančno po fotografiji na spomenike. Naročila izvrši po željah točno in ceno
F. ZETTTIbT OVjfiR, 3sraaaaja.©s@:3K
pri novem pokopališču, Ljubljana.
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
A. Lukič
jesms'
najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
a i*
fl MODNI SALON OZMEC & VIČIČ 0
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 4 priporoča svojo veliko zalogo krasnih dunajskih in pariških modelov, dekliških in otroških klobukov, športnih kap ter vseh v --------- to stroko spadajočih predmetov. ---
r
Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se vrše točno in ceno.
BmaaiagBjM
Ufa
Za jesen in zimo:
bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke iti čepice, kakor tudi za otroke. Vse športne predmete v oddelku za gospode: klobuke, cilindre, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežnike, palice, pletene telovnike, kakor tudi vse najnovejše potrebščine za gospode v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti c. lrr. glavne pošte.	6
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer: nad 5.000 kom. oblek	za	gospode	. . od K 8-— naprej
99
99
99
99
99
99
99
2.000
2.000
1.000
5.000
1.500
500
18.000
99
99
99
99
99
99
99
99
99
„ dečke „ otroke
6 —
4 —
4*____
99	99	^
»	»	6*—
ms
I
I
99	99
99	99
H	Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev!
	FR IGLIC Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Saarianja xxar očala, se Izi-T7-rs-ujejo laitro in točno.
! Cene brez konkurence!	
Vili«
posameznih hlač „ gospode . pelerin iz velblodje dlake . . površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov .	„ „ 3’—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
  Priznano nizke cene!----------------------------------—
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
'Sssjssas*
Cen j. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Ceofr 52-5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni Omnibus k vsakemu vlaku,. Senčnat lep vrt. V sredini mesta., Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
M
H
mm
Matej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska utica. 36
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago! Čudovito nizke cene!
^ubljanskia liredltiia baula v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	_	Resorni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajsko komunalne srečko a 18 žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300 000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
4'“
Kolinska cikorija
m Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4
s:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom  i:::;:::::::::::::::::::::::::::::::;:!:::::::::::::::::
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Lastno založ^ištTT-o.	3sTaj33a.ocR.©m.©3š©	čxte©-
1»^	H^£-u-z;i3s:a.lioe-
Telefonska šte-v. 118.
SFcštsie ln.ra,ri.ilia.ice šte-v. 76-307.