1927
G O S 3P o n
K
S t. 6.
ti_ II H — , 1 I I,1
Za majhen trud velik dobiček.
Sedaj je zadnji čas, da sadjar pogleda po sadovnjaku in drevo za drevesom presodi ali je vredno svojega mesta, ali bi želel namesto njega drugo. Brez dvoma bo našel kako drevo, ki malo ali nič ne rodi. Potem bo naletel na drevje, ki sicer rodi, toda slab sad, ki ni za kupčijo, pa tudi za dom ne zaleže kaj prida. Morebiti ima tudi občutljive sorte, ki rade pozebejo v cvetju, ki so nagnjeno k raznim boleznim in na katerih se posebno radi pasejo sadni zajedalci. Druge so zopet prežlahtne za naše podnebje itd. Vse tako drevje bi se moralo čimprej nadomestiti z drugim,.ki bi na vse strani ustrezalo. Zato pa ni treba zavreči celega drevesa, ampak samo vrh mu vzamemo in vzgojimo drugega. To je prece-pljanje — tisto za naše sadjarske razmere najvažnejše sadjarsko opravilo, s katerim prav izlahka in v kratkem času izpreme-nimo slabe, nerodovitne sorte v dobre, rodovitne. Precepljanje je tudi edino sredstvo, da se v dogiednem času iznebimo tiste nesrečne sadne mešanice, ki nam povzroča neizmerno škodo. Le na ta način bomo sčasoma dosegli, da bomo pridelovali v posameznih pokrajinah enoine sorte v veliki množini.
Za precepljanje morajo biti drevesa zdrava, rastna in ne prestara. Sicer se dado precepiti tudi starejša, obširna drevesa, vendar je tako delo precej zamudno in težavno. Do 20 let stare jablane in hruške pa precepimo razmeroma lahko, zlasti, ako niso previsoke in so kolikortoliko lepo zra-ščcne.
Preden začnemo s precepljanjem, moramo drevo pripraviti tako, da vrh primerno obžagamo. Tu ravnajo nevešči sadjarji največkrat napačno, ker navadno obžagajo vejevje preveč na kratko in nič ne upoštevajo lege posamezne veje. Pred vsem moramo vedeti, da čim višje v vrhu je veja, tembolj ugoden položaj ima za rast in obratno. Zato moramo pustiti spodnje veje najdaljše in čim višje gremo, tembolj jih krajšamo. Tako dobi obžagani vrh pirami-dasto obliko in to je pravilno. (Glej podobo!) Pri tem pomlajevanju izžagamo in popolnoma odstranimo vse nepotrebne veje. Za precepljanje pustimo samo tiste, ki imajo najbolj ugodno lego, da dobi vrh kolikor mogoče lepo obliko. Dalje je zelo važno, da pustimo po obžaganih vejah vse krajše izrastke, vejice in rodni les. Vse to kratko vejevje ozeleni in tvori mnogo zelenja (listov), ki je neizogibno potrebno, da drevo laže prenese hudo »operacijo« pre-cepljanja. Kdor tako ravna, se mu ni bati, da bi se precepljeno drevo posušilo in nikakor ni treba puščati daljših vej necepljenih, češ, da bi se drevo ne »zadušilo« v soku. če pa že hočemo pustiti kako vejo necepljeno, pustimo le spodnje, nikdar pa ne v zgornjem delu vrha.
Šele potem, ko je drevo tako pripravljeno, se lotimo cepljenja. V to svrho zlo-
žimo potrebno orodje, vezilo, mazilo in cepiče v primerno posodo (v zabojček ali ple-tenico z locnjem), ki ima železen kavelj. Tako oboroženi gremo na drevo. Začnemo z najvišjo vejo in se pomikamo potem od veje do veje do spodnjih. Posodo z orodjem in drugimi potrebščinami obesimo na vejo poleg sebe, da moremo delati z obema ro~ TaniSe veie ceDimo pr sedlo, ali v
zarezo, debelejše pa v precep ali razkol. Navadno zadostuje za vejo po en cepič z 2—3 očesi. Debelejše veje precepimo pa z dvema ali celo s tremi cepiči, da se velika rana prej zaceli. Pozneje, ko je drevje mu-ževno, cepimo lahko tudi za kožo, ako smo o pravem času navezali cepiče in jih dobro shranili. Cepljenje za kožo je sicer najlažji a najslabejši način cepljenja. Tako cepiče posebno lahko polomi vihar. Tudi rane se ne celijo tako rade kakor pri drugih načinih.
Cepljenje se najbolje ponese in obilo poplača pri jablani in hruški. Glede sort, ki jih cepimo veljaj enkrat za vselej pravilo, da cepimo samo tiste, ki so sprejete v sadni izbor za Slovenijo.
Izobrazba kmetovalcev.
Boj za človeško življenje je od dne do dne težavnejši, ker se človeštvo stalno množi. Z napredkom kulture rasejo tudi potrebe in zahteve do življenja, medtem ko je možnost za pridobitev zadostnih sredstev za zadostitev tem potrebam vedno manjša. Obenem s tem mora biti dandanes tudi vsako delo prilagodeno modernim zahtevam in izvršeno tako, da je v skladu s celotnim gospodarstvom. To prav dobro uvi-devajo vsi stanovi, bodisi trgovski, industrijski, obrtniški ali delavski, ki skušajo
svoje delovanje usmeriti tako, kakor to zahtevajo današnje svetovne razmere. Pri tem se skušajo okoristiti z občim znanjem, oziroma z znanjem posameznikov, ki ga dobijo po strokovnih knjigah in časopisih. S takim znanjem oboroženi si zamorejo olajšati in spopolniti svoje delo, pa tudi dobiti spodbudo za nadaljno izboljšanje produkcije.
Edini kmetski stan, posebno pri nas, je še tako starokopiten, da se da težko pridobiti za kako »novotarije«. In vendar je večina teh novotarij plod dolgoletnega dela in truda ter neštevilnih preizkušenj umnih kmetovalcev celega sveta, ki so na ta način poskušali izboljšati svoje kmetijsko gospodarstvo, olajšati si delo in povečati pridelke in donos kmetije. Obenem s tem so si pridobili tudi možnost, napraviti si življenje udobnejše in privoščiti si zabave, ki jih drugače zmore samo bogataš ali meščan. Stem so si odprli pot tudi k duševnemu življenju, ki blaži človeka in mu nudi vzvišene duševne hrane. To je pravi kulturni napredek, po katerem mora stremeti vsak kmetovalec in v katerem smislu mora tudi vzgajati svojo deco, namenjeno da se posveti temu tako lepemu stanu.
Kako pa naj to doseže? Vsakemu ni dana možnost, da bi obiskoval kmetijske in druge šole, kjer bi si lahko pridobil potrebno znanje? Tega tudi ni treba, četudi je lahko srečen tisti, ki se mu za tako izobrazbo nudi prilika. Doma ima tudi učitelje, ki ga podučujejo in mu kažejo pot, po kateri naj hodi, da bo bolje gospodaril. Ti učitelji so kmetijske knjige in časopisje. Ti so mu svetovalci skoraj v vseh zadevah in. težavah, ki se tičejo njegovega gospodarstva in mu pomagajo, samo da jih zna dobro prijeti v roke.
Seveda treba jih je tudi pravilno vprašati za svet, potem ga bodo tudi dale. Kdor pa vzame strokovni časopis v roke in pregleda samo naslove člankov, potem ga pa odloži, češ »tu ni nič zame«, ta ne bo veliko pridobil iz njega. Strokovno časopisje se zato tiska, da ga kmetovalci prečitajo od začetka do konca in si iz njega tudi nekaj zapomnijo. Morda v nekoliko številkah ne bodo dobili ničesar zase, morda pa pridejo samo v enem članku na en sam stavek, ki jim lahko prinese, če ga upoštevajo, na tisoče dobička.
Kmetijsko časopisje treba se naučiti čitati, ne pa samo površno prebrskati in odvreči stran, kakor je napravil že marsikateri kmet, ki si je kupil modern železen plug. Potegnil je z njim prvo brazdo, pa ni šlo tako, kakor je sam želel, pa ga je kar obsodil, da ni za rabo. Vrgel ga je med staro šaro ali ga prodal pod ceno in zopet zgrabil za stari plug. Da je pa z njim poskušal dve, tri ure in ga uravnaval tako dolgo, dokler ni dobro delal, potem bi šele spoznal njegove prednosti, kakor so to že tisočeri drugih. — Tako Je tudi s časopisjem in s knjigami. Pazljivo in večkrat jih treba prečitati, potem šele jih bodemo razumeli in črpali nauke iz njih.
Ko smo dobili kmetijske časopise in | ra samo 150 kg.kalijeve so
jučili, ne j ..... ""'
smerno jih zavreči, ampak lopo sj
soli in 100 kg
w** - ii" —|	sms &&
' delci bi se morali z večjo vnemo oprijeti gnojenja jarih žit z umetnimi gnojili, ker bodo samo na ta način dosegli take pridelke. da se jim bo njih pridelovanje izplačalo«
kajti ti nam morajo biti vedno vir za črpanje naukov, ki jih rabimo v našem gospodarstvu. Koncem leta je najboljše, če zberemo vse številke strokovnega časopisa in ga damo s kazalom vred vezati. Tako dobimo kmetijsko knjigo polno dobrih nasve-tov, po kateri lahko vsak čas sežemo in nam bo gotovo pomagala iz zadrege.
Kaj pa mladina? V mladini leži naša bodočnost! Njo moramo predvsem vzgajati v tom smislu in jo naučiti citati kmetijsko časopisje in strokovne knjige. Moramo ji pa nuditi tudi možnost, da tupatam uveljavi nauke, jin je pobrala iz te literature. S tem ji bomo vzbudili veselje do napredka v kmetijstvu in napravili iz nje dober kmetijski naraščaj.
Tako približno si predstavljamo umnega kmetovalca, ki gre z duhom časa in se skuša izobraziti in spopolniti v svoji stroki. Če bo pridobitve in izkušnje drugih uveljavil v svojem gospodarstvu, bo lažje in boljše gospodaril in brez hudih posledic prebolel tudi težke gospodarske krize.
Gnojenje jarih žit.
Lepi spomladanski dnevi so pripravili kmetovalce na to, da so pričeli obdelovati zemljo. Najprej je spraviti v zemljo jaro žito, ki raj čimprej požene in da obilon plod. Pri tem si marsikateri poljedelec ne ve pomagati, kako bi najbolje pognojil k jarini. posebno tedaj ne, ko mu primanjkuje vležanega hlevskega gnoja. Spomni se sicer na umetna gnojila, toda večina njih ne ve, kako bi s temi gnojili ravnali, da bi imele rastline od njih največje koristi. Zato .ie potrebno podati nekaj nasvetov glede gnojenja jarih žit z raznimi umetnimi cno-jili. ^
Najprej je posejati oves. Kakor je ta rastlina skromna gede hrane, tako je tudi hvaležna za bogato zalogo redilnih snovi, ki jih dobi v zemlji. Predvsem potrebuje oves dušika in fosforove kastne, nekaj manj pa kalija. Ko smo zemljo preorali za oves, ji bomo pognojili s 300 kg rudninskega superiofctata in s 150 kg kalijeve soli na ha ah pa nekaj več kakor polovico te množine na oral. To gnojilo potrosimo po njivi, ki jo na to dobro prebranamo in pripravimo za setev. Potem šele posejemo ove€. Ko je setev pognala, tedaj potrosimo po njivi j jO kg čilskega solitra po vrhu zelenih rastlin ob suhem vremenu in ne ob rosi Učinek tega gnojenja bomo v kratkem opazili, ker bo oves postal temnejši in buinei-?i v rašči.	' '
Po ovsu pride na vrsto ječmen, ki je tudi precej beljakovinasta rastlina. Razen dušna in fosforove kisline potrebuje ječmen nekaj več kalija. Pni ječmenu bomo prav ako pripravili zemljo, potrosili na ha dOO kg suporfosfata in 200 kg kalijeve soli, nato prehranah in posejali ječmen. Ko je setev vzklila in zrasla do 10 cm visoko ji bomo pcgi^li r, 150 kg čilskega solitra. rudi tukaj se bo poznal uspeh gnojenja s tem dušic natini gnojilom, ker bo setev bui-nejse zrasla.	J
. J®tola.ko ra_™amo pri setvi jare pšenice gf 1/1 Z in° razliko' da da™«^ jari
Kalitev semena.
Seme je speča rastlina, ki tako dolgo počiva, dokler je ne prehude ugodni pogoji za kalifov. Življenjska klioa v semenu se vsled toplote in vlage zbudi, začne kliti in se razvije v drobno rastlino. Klico požene proti vrhu iz zemlje, medtem ko rastejo korenine v tla, da lahko črpajo iz njih potrebno hrano. Za prvotni razvoj služi rastlini hr.»r.a, ki je v ta namen spravljena v semenu v obliki škroba, sladkorja, olja ali masti. Za kalitev je razen vlage potrebna tudi primerna toplota, ki v splošnem sega nekako od 5° do 45° C. To pomeni. da zamore rastlina kliti pri 5° C. preneha pa pri 45°. Najugodnejša toplina je okrog 30°. Sicer je pa treba omeniti, da razvija some samo pri kalitvi toploto, M dosega mnogokrat do 40'"'. Po več ali manj letih izgubi seme svojo kalivost. Čim bolj suho je seme, tem več časa se ohrani ka-livo, zato je neobhodno potrebno, da some pred spravljanjem dobro osušimo. Če jo seme preveč vlažno, se ga rada prime plesen, ki uniči kalivost mladih klic. Nekatero some je drugo leto bolj kalivo kakor prvo, zato sejemo n. pr. pšenico najraje iz minulega leta, medtem ko je treba r/, že isto leto. Ječmen in oves je sejati tudi isto loto.
Sirotka kot prašičja krma.
Sirotko dobivamo pri napravi sira- Za rejo prašičev se izvrstno sponese, če vsebuje mnogo sladkorja, tolščo in tudi beljakovin. Vendar sama na sebi sirotka nima posebnega redilnega učinka. Pač pa imenitno zaleže, če ji primešamo nekaj otrobov ali pa celo koruzno moko, ki nadomesti hrani primanjkajoče snovi. Manj hasnovita pa je kisla aH celo izprijena. Mnogo bolj zaleže še sirotka, ki smo ji primešali otrobi ali moko, pa tudi nekoliko klajnega apna, ki vsebuje fosforovo kislo apno, potrebno za napravo kosti mladih živali, če hočemo, da bo učinek popoln, tedaj dodamo na glavo in dan še po eno žlico ribje moke, ki vsebuje mnogo beljakovin in pospesuje prebavljivost celotne prašičje krme S takim krmljenjem bomo pri ouj-skih dosegli hiter razvoj, krepak nastavek kost, m pozneje hitrejše opitanje, ker bomo dal. mladim živalim v krmi vse ono kar potrebujejo za razvoj kostnega ogrodja kakor h.di za nastavek masti in mišičev ja
Dsnar.
g \ reuost denarja 22. t. m V Curihi. je nohral naš dinar 9.135 cenimov. TeS pnmerno so se držale tudi tuje valute na ) as.h borzah v Zagrebu in Belgradu e italijanska lira je v zadnji dobi znatno £
an a ol tT 86	kot P^edica zmanj!
sanja obtoka novčanic. Tudi inozemski H«
* ie Pla-val na domačihhorS. p0"
toh-Ie cenah: angleški funt 276.40 Din. ameriški dolar 56.75 Din, zlata nemška marka 13-52 Din, švicarski frank 10.95 modžarski pengO 9.95 Din, avstrijski Mlina 8.02 Din, italijanska lira 2.60 Din, franco? ski frank 2.23 Din, češkoslovaška krona 1.685, grška drahma 0.73 Din, bolgarski lev 0.41 Din, romunski lej 0.34 Din.
Cene.
g Ljubljanski tr£. Ljubljanski trg je v zadnji do'1! vedno dobro založen in živa-hen. Mnogo prihaja na trg zelenjave, jaj*, rib, pa tudi sadja. Cene so v glavnem nespremenjene. — Meso in mast: goveja nuso 10—18 Din za kg, telečje 17—20 Din svinjsko 19—22.50 Din, slanina 20—22 Din! — Perutnina: kokoši 20—30 Din, p©, letini 30—35 Din komad. — M I e č n i i z-del k i: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 44 Din, čajno maslo 55 Din, kuhano nia^Io 44 Din kilogram. — Sadje: jabolka 8—12 Din kilogram. — Mlevskl izvodi: moka ^0« 5.50—6 Din ' ilogram, kaša 6—7 Din, jošprenj 6—10 Din, turščič;-na moka 3—4 Din, ajdova moka 0—9 J)in kilogram.	n
g Tržišče s sladkorjem. Na svetovnih sladkornih tržiščih ~e je položaj v zadnjem času ponovno poslabšal. Ponudbe so dnine, kar je znak, da je bila p odukcija v tej kampaniji zopet velika, dočim konsum kupuje le najpotrebnejše količine. Kar -e kupuje, gre samo po niakih cenah. Zato so cene popustile na vseh tržiščih.
g Žilne tržišče — popuščanje cen. Po-ložaj na naših žitnih tržiščih je stalno slab. Izvoz je zelo majhen, a tudi domači promet se omejuje na najnujnejše potrebe. Promet v dosedanjem glavnem prometnem predmetu koruzi je pojiolnoma zastal. Ponudbe psonie.- postajajo vedno obilnejše in uko se ne bo v večji meri odprl izvoz, se bo pšenica močno pocenila. Tudi zanimanje za oves je manjše. Rž iščejo le don\a<'i kupci in ker so zaloge te vrste žita majhne, se cena bolje drži. Po ječmenu se spričo visokih cen malo povprašuje. Na inozemskih tržiščih konkurira naši koruzi zlasti romunsko in madžarsko cenejše blago.
g Stanje posevkov v februarja t. 1. je bilo po podatkih ministrstva za kmetijsivo in vode v splošnem med zelo dobrim ia dobrim. Slabo je bilo le v podonavski oblasti. Stanje živine je izšlo povprečno dobro. Krme dovolj. Metljavost pri govedu in pri ovcah je bilo ponekod razširjeno iu povzročilo precejšnjo škodo. Razen tega so se mestoma pojavljale svinjska kuga in ovčje koze.
g Gibanje cen v trgovini na debelo. Belgrajski > Pri v redni Pregled« objavlja indeks cen na debelo za mesece januar in februar t. 1., ki pa kaže le neznaten dvig. Celotni indeks cen v trgovini na debelo znaša za januar 1550, za februar pa 1553, napram 1548 v decembru preteklega leta. V posameznih skupinah pa opažamo navzlic celotni sliki precejšnje sprememb?. Cene poljedelskih proizvodov so so znatno dvignile in sicer od 1472 na 1687 to je do 12^. Predvsem se je dvignila cena žitu, koruzi ?n krompirju. Nasprotno je indeks živine in živinskih proizvodov nazadoval od 1706 na 1642 in celo 1574. Posebno so
padle cene drobni živini in jajcem. — V Januarju in februarju je bil izvoz zelo slab.
Vjanuarju je znašal samo 483.78 milijona pnpirnatih dinarjev. To je najslabši izvozni mesec v zadnjih štirih letih. Slab pa je bil isto tako uvoz.
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani lt}. t m.
Ta sejem je z ozirom na bližajoče se pomladansko delo navadno zelo živahen ,letošnji pa je bil manje obiskan. Prignanih je bilo 809 konj, 54 volov, 45 krav, 14 telet in 213 prašičkov na rejo. Prodanih pa je bilo 92 konj, 38 volov, 23 krav, 12 telet in 130 prašičkov za rejo. Dogon volov in druge živine je bil z ozirom na poljsko delo le srednji. Prodajalo se je po sledečih cenah: voli prvovrstni 8—9 Din kg žive teže, II. vrste 7.50 Din, III. vrste 6.50 Din; krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 2.50—3 Din. Prašički za rejo po komadu, mlajši po 175 do 300 Din; konji po kakovosti 500—4000 dinarjev.
g Svinjski sejem v Mariboru 11. t. m.
Dogon je znašal 130 prašičev in 1 koza. Povprečne cene po komadu so bile: prašiči stari 5 -6 tednov 100—112 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesecev 250—350 Din, 5—7 mesecev 400—450 Din, 8—10 mesecev stari 500—550 Din komad. — Mesne ene: kg žive teže 9.50—10 Din, kg mrtve teže 15—16 Din. Prodalo se je 82 komadov.
Razno.
H Somnji od 28. marca do 9. aprila. Vinica (4. apr.); Dol (28. marca); Sv. Gcthard (8. apr.); Loški potok na hribu (4. apr.); Li-veld pri Kočevju (4. apr.); Mala gora pri Kočevju (5. apr.); Zdenska vas (4. apr.); Cerklje pri Kranju (8. aprila); Brunik pri Krškem (8. apr.); Cerklje pri Krškem (8. apr.); Krško (P aprila); Mokrcfiog (2. aprila); Javorje pri 1 itiji (5. aprila); Litija (28. marca); Dolsko (4. apr,); Ljubljana (6. apr.); Polhov gradeč (28. marca); Hotederšica (5. aprila); Nadlesk pri Ložu (28. marca); Rakek (2. apr.); Rovte nad Logatcem (4. apr.); Sp. Gorje (8. aprila); Slovenj Gradec (9. apr.); Podsreda (2 apr.); Bistrica (8. aprila); Ormož (8. aprila); Sevnica ob Savi (4. ;ipr.); Artiče (7. apr.); Zagorje ob Savi (7. apr.); Braslovče (4. apr.); Lemberg (4. apr.); št. Ilj pri Velenju (4. apr.); Videm ub Savi (1. apr.); Dramelj (2. apr.); Sv. Primož pri Blagovni (4. apr.).
g Volilna jajca ciste štajerske kurje pasme, V mesecih marec, april in do 15. maja je najugodnejši čas za valjenje in vzrejo piščet, Pri oddaji zanesljivih vabilih jajc bodo letos zopet brezplačno posredovali vsi sreski živinorejski referenti (uradni veterinarji odnosno sreski ekonomi). Zato se naj vsakdo obrne nanje za orezplačen nasvet, — V nekaterih okrajih so dali okrajni zastopi nekaj denarja na razpolago, tako da bo ondi mogoče oddati tudi manjšo količino jajc povsem brezplačno seveda samo zanesljivim kurjerej-cein. — Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti.
g Gibanje v organizaciji vinogradnikov "a Štajerskem. Na seji dne 12. marca t. I.
je sestavil pripravljalni odbor snujočega te vinarskega društva v Mariboru, Spre-
jela so se pravila novega društva, ki se takoj predložijo oblasti v odobritev. Pravila določajo med drugim, da se dosedanja krajevna vinarska društva zveze vinogradnikov pretvorijo v podružnice novega društva. Ustanovni občni zbor novega vinarskega društva se bo vršil dne 2. aprila ob Vfell na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Novo društvo začne izdajati lastno glasilo, kjer se bodo obravnavale poleg vinarstva tudi ostale kmetijske panoge. List bo izhajal enkrat na mesec in bo stal na leto Din 40, posamezne številke 4 Din, Člani društva dobijo list brezplačno. Vinogradniki in prijatelji vinogradništva se nujno vabijo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, na katerem se bo med drugim predlagala tudi članarina za tekoče leto v znesku 20 Din. Prijave članstva odnosno naročila na list sprejema do ustanovnega občnega zbora »Pripravljalni odbor za ustanovitev vinarskega društva v Mariboru«, srednja vinarska in sadjarska šola in krajevna vinarska društva.
g Za znižanje monopolske takse na sol. Trgovska zbornica v Skoplju je pcslala državni upravi monopolov spomenico, v kateri zahteva znižanje monopolske takse na sol. Pritožbe, da je sol predraga, so v naši državi splošne. Zato bi bilo želeti, da se tudi druga stanovska zastopstva, predvsem gospodurske korporacije, zavzamajo za to vprašanje.
Uvozna carina na pluge bo odpravljena. Minister za kmetijstvo in vode je izjavil, da bo ministrski svet v kratkem izdal odlok o odpravi carine na pluge. Razen-tega se baje nameravajo znižati tudi carine na druge kmetijske stroje in orodje. — To je vendar enkrat pametna misel, da se začne izvajati v naši agrarni državi tudi kmetijska politika. Dosedaj so namreč vsi kmetijski ministri tako slabo zastopali interese kmetijstva, da so izšle naredbe in
zakoni, ki so naravnost ovirali zboljšanje kmetijske produkcije.
g Izvoz vina in grozdja. V petih letih 1921—1925 smo izvozili od našega letnega pridelka od 4 milijonov hektolitrov ali skupno 20 milijonov hektolitrov vina samo 160.000 hetkolitrov v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Razentega smo izvozili 8000 stolov grozdja v vrednosti 4 milijone dinarjev. To je vsekakor zelo žalostna bilanca naše proizvodne in izvozne vinogradniške politike; če smo izvozili vsega skupaj komaj 1.35 odstotkov naše vinske produkejie, ostalih 98.65 odstotkov pa srečno popili doma. Koliko piva in žganja se je razentega popilo, ne vemo, ker o tem nam statistika molči. Če računamo liter vina po 10 Din, kar stane v gostilni, popije se na leto samega vina za štiri milijarde dinarjev. Kje je pa še vrednost žganja, pive in likerjev.
; Kako to da Piskernik nič več ne piše šale o taščah, kakor je to delal preje?« »Veš, odkar je oženjen, je uvidel, da tašča ni nobena šala.«
RAZGLAS! Lgubljansh! malacin v Ctfgia je »lvom dne 21. marca 192?
fciHio loferifck® prodalo maniif&kfiiracga blaga
in sicer na ta način, da prejme vbb1< kupec kot nagrado sreCko, s katero zadene v srečnem slučiju
kot dobitek ©no vseto tienarfa, M ga je plačal m Kupljeno Mag©.
Žrebanja se vrže pod nadzorstvom in v prisotnosti kupcev.
I žrebanje Be vrši dne 3. aprila 1927	J V. Žrebanje se vrši dne 11. maja	1927
ti'	. „ 13. „ 1927	V. „ . „ „ 25. ,.	1927
I1L " " " „ 27. " 1927	VI. „ „ „ „ 4. junija	1927
POjaSftUO.	Vsaka sreCha mere zadeti.
Pa razjasnimo naš namen, podajamo v sledečem par primerov:
1	Ako kupite za vsoto Din 100'- blaga, imate pravico do dobitka v višini Din 100'-. To pomeni, da dobite vrhu blaga Se denar (ia7Al Blago dobite torej popolnoma zastonj. Drugje plačate blago, in denar, ki ste ga morebiti težko zaslužili, je za Vas izgubljen. Pri nas pa dobite po vsej vorjetnosti že nri prvem žrebanju ves svoj denar nazaj.
2	Ako kupite na primer za Din 500'— dobite blago, razven blaga še srečko, s katero lahko zader.cte Din 500--. Poleg dobrega blaga pa še svoj denar nazaj. Torej blago zastonj.
3	Ako kupite za Din 999"-, ali za Din 1500"- ali za 1900'- in tako dalje ZO Katerokoli P0l|U»n0 v*4»ia blaea dobite ves svoj denar nazaj. - flldi Ce hUP<<€ /O ttltl f0.©00 - »II $C za VCflO svnžo lahbo dobite 2e pri prve.« žrefcansu ves svoj denar na«al. - Gotovo ste že čuH o
onih srečnih ljudeh ki so zadeli v loteriji velike vsote denarja. Velika je bila njihova sreča, toda Vaša bo še večja. Oni so'namri.č morali srečko plačati, in marsikdo je zapravil pri tem še mnogo denarja. VI na Drelmete ie srcčhe zasloni. - Oblečeni namreč morate biti. Če pa že kupujete, tedaj se hoste vendar ravnali po svoji pameti, fn Vaša pamet Vain voli, da kupite tam, kjer je nalcenelfie In nalholfSe in kjer (1 ' " Naša zaloga obstoja iz na našo zalogo štotov kupiti pri nas. Ostal je
Pregovor pravi; VStlK Je SVO|e Srefe IfOfflČ.
Bodite torej tudi kovač svoje srečo in ne zamudite te lepe prilika. Celje dne 19. marca 1927.
Ljubljanski magneta v Celju, Kralja Petra cesta SI. 13.
»DOMOLJUB« 1927.

^Domoljubov
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki ^Domoljubu" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Lepo posestno
lepim sadnim vrtom za pet glav živine ter z vsemi pritiklinami in gospodarskim orodjem ter v najboljšem stanju njive in travniki, se vsled smrti proda na prostovolj. javni dražbi dne 5. aprila t. i. ob 8. uri pn Mariji Piie v Podboršta p. Št. Janž na Dolenjskem.
Hlapca in delilo
išče
_ Kar-
meličanski samostan, Selo pri Ljubljani.
Sprejmeta se 2 krepka
mizgrsfea pajenca sSihin Pomožnih.
Naslov v upravaišlvu
pod št. 1972.
Frosfc sfgnopsnjg
in polov, dohodke dam onemu, ki bi prispel s primer, kapitalom za razvoj dohiek anosuega podjetja. Naslov na upr. lista št. 2161.
RpBuan Priden-281103
""N"" Ijiv se išče na
deželo, ki bi imel veselje do živine. Naslov v upravi pod št. 1923.
tfrtnarshaga vajenca
sprejmem takoj. Franc Šuštar, graščinski vrtnar, Radovljica, Gor.
Andi strojiai2delav0
_ cementne
opeke prodam. 600 modelov vse v dobrem stanju. Naslov kupca na upravo Domoljuba pod št. 2150.
do 16
__let
starosti se išče k trein otrokom. Plača po dogovoru. - P. Kuustler, PonoviSe. p. Litija.
§£I2Q 3—41)00 k? profili; dam. Jernej Ko-vačič, Rakovnik št. 15, Medvode.
BrpiaiiliEtig vajenca
g/pa/n/ sfroj -J-
jamčei.o dobro delujoč se proda za 800 Din in nov iitači-tihiik s s ti vred za 7511 Din. Naslov pri upravi št. 2162.
kmeč. stanšev sprejme Matije Slana, Vn. Gorice 94, p. Breiorica pri Ljubljani.
FOjZSfllO nn Doleni-
skem se
ugodno proda. Posetve 16 mern., redi se 2-3 goved. Ona 19.000 Din. Plačilo po dogovoru, ugodno. N: slov v upravi pod št. 2100.
Marica sredn-ih.lpt
se sprejme
h kmetski družini na večjem posestvu blizu Ljubljane. — Naslov v upravi lista pod št. 1941.
Sprejme se takoj
tožiti pomočnilt
ki je izkušen kovaštva, posebno pa mora znati delati nove pluge. Plača po dogovoru. Franc Glavač, kovač, Radeče št. 44, pri Zid. mostu.
Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem prejel veliko možino krasnega pomladanskega blaga iz prve roke torej
najcenejši nakup
ter ga cenj. občinstvu ti.p'0 priporočam. Poglejte in prepričali se bodete. Si rman Jo-ip, Šmartno, Kostrevniea.
Zobozdravnik: »No mali, kaj pa bi ti rad?< — Mali: »Ah gospod doktor, izpulite se meni en zob, kakor ste ga oni dan Raj-kotu in ker mu vsled lega cel mesec ni bilo treba iti v šolo.«
Lep semenski oves
in vsakovrstno BRINJE najceneje pri
I. KNEZ - Gosposvetska c. 3.
src-ii naglušni?
Vas li muči šumenje v ušesih? Prospekte o aparatu za okrepljenje bobniča, ki je v uiesu nevidljiv pošilja zastonj G. WKISS & CO, Wien IV. R. 17. Wiedener Hanptstra»se 41.
Najboljši in najekonoraičnejši
Elehtromdtorfi
iz znanih čeških tvornic
Shodovlh zavodov v Plznia
se nahaiajo v velikosti '/4 KS do 30 KS slaino v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. lnZ.PI. A. STEDI
LJuDlia-a, $elen?>ur£ova 7 Tet, 2966
Varate se, gospod Suworin!
Ne gladovanje, ampak Dr. B4SCHEB-j"ve Putsehtablele so najboljše sredstvo, da se ka-jen;a popolnoma odvadite! Zavoj Din 3U in 42 v lekarnah in drogerijah, prospekt zastonj! „4UR0RA* k. d., Kamenica 1S6 (Srijom).
ter vsakovrstno vsak dan svežo zelenjavo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah edinole tvrdka
Celestina Glavnik
Ljubljana, Pogačarjev trg 1
Telefon int-2433. Brzojavke: Glavnik. Ljubljana. Edino najboljši $jVg|nj str()jj p,etjlnj ^
„Dubied" stroji ter koiesa
za rodbino, obrt iu industrijo so le
Jos. Peteline®
„ v GrHjner, Adier
Najnižje cene! Tudi na obroke!
llDbltana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vetenju brezplačno. _Večletna garancija.
V vsako hišo Domoljuba!
Zd?3vie Se nalvečie bogastvo I
„ENf ROI.V	u J0
T
P. n.
termi možu
vidi se
da nosi
Palm
petpetnike.
Denar
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa lc zalo, ker
nsidete
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
R. Mikflsuc
»PRI ŠKOFU". UUBL3ANA
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za iM* ske Obleke, kakor tudi vse druge vrste
blaga.--Postrežba zanesljivo poštena.
Naročil-« po pošli se takoj izvršijo.
Majceilc|Se( a vendar dobro kupite samo pri
JOSIP (kETELlUC-U
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
II LJUBLJANI
potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke.
Pošljite naročnino!
LABORATORIJ „ALOA"
Suiok U.
vri Va» L« v«T " redu P<»<,'/<*«>. H »cm jo narodi« pred par dnevi ENERGIH" >7 m1rT iavili' dn ,0 "<• »»m jim izrolila zdravi h kako dobro' Url Ti" k'na-vino- i"'"« mi le po par tednih, da opaiaio vti uverieni Oh v l\da 50 lakn' dnb>li MOREN TEK. le tedaj M
Cma 10. nov. 1926.
Spollovanjem
JULIJA KOSEO