Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Offic e of Cleveland, Ohio. By order of the President A. S. Burleson, Postmaster, Genera r THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV. — LETO IV. CLEVELAND, 0. TOREK (TUESDAY) JAN. 11th, 1921. ŠT. 8 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter AprU 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3« KAKO ŽELEZNIŠKI UGNATI MOLZE JO LJUDSTVO. zastopniki železničarskih organizacij se izjavljajo, da je pretežni del ameriških železnic pod kontrolo morga-novih jeklarskih interesov. Harry L. Davis je zasedel governersko mesto. ZMERNI SOCIJALISTI V FRAN CIJI SO USTANOVILI SVOJO STRANKO. Columbus, 10. j an.—Bivši cle-velandski župan, Harry L. Davis, je danes zasedel governersko mesto države Ohio. Nocoj se je on in njegova družina preselila v governersko palačo. Bivši governer fel« CI?JCA1G10' ^^ ~ K° 80 bili ZaSHŠani daneS Pred ' D ayt on^P kjer' bo 3 od Ted a] ^ezniško^eLavakim1 odborom zastopniki železničarskih' organizacij, so slednji obtožili ameriške železničarske družbe, da lomijo ljudsko vero s tem, da kujejo zarote za umetno brezposelnost, ter da kradejo iz žepa ameriškega ljudstva milijone in milijone dolarjev potom oddaje naročil za železniško opremo družbam, ki so v resnici last družb samih. r Tudi zastopniki železniških družb so bili navzoči; bi-A fo zaslišani popoldne ter bodo nadaljevali s svojim izločevanjem še tudi jutri dopoldne. _ Zelezničarski zastopniki so tekom svojih izpričevan j Wdi izjavili, da je 80 procentov železniških prog v Združenih državah pod kontrolo Morganovih jeklarskih interesov, in da se je stroške za vzdrževanje povišalo na račun ljudstva. To se je glasom izjave M. Jewell-a, ki je predsednik železniškega odseka Ameriške delavske federacije, napravilo na ta način, da se je dalo naročila za železniško opremo družbam, katere kontrolirajo iste banke, ki kontrolirajo železnice. "Pod garancijami, ki jih podaje Cummins-Eschova predloga, tvorijo zvišanja stroškov nič drugega kot poneverbo proti vladi Združenih držav, poleg tega pa se železnice upravljajo še na tak način, da se je odslovilo od tlela več kot 50.000 izvežbanih železničarjev," je izjavil B- H. Jewell. Zaslišanje, ki se je pričelo danes, znači nadaljevanje zasliševanja, ki se je prenehalo 20. julija 1920. Sedanje zaslišanje bo odločilo, da-li ostanejo pogodbe, ki so bile ^epravljene pod zvezno upravo železnic, efektivne tudi v i^doče, za kar se potegujejo železničarske organizacije. Kancelar je nesel kajzerjeve skrivnosti v grobo Berlin, 8. jan. — Kot poročajo srfinski listi, je bil bivši nemški *aJZer nemudoma obveščen o smrti nekdanjega kancelarja Beth mann-Hollwega. Resnica je, da je Vest malokoga bolj zanimala bežnega . kajzerja, kajti z ethman-Holwegom, je premi-nvi edini človek, ki je poleg nje-Poznal v vseh podrobnosti o-arogatno in slaboutemeljeno ^0stoPanje, ki je dovedlo do sve-t0Vn* vojne. kakršnekoli naj so bile njego-ye Napake, gotovo je toliko, da !e Viljemu zvest sluga do svo-Je8a Poslednjega diha. ^Niti v svoji prvi knjigi "Spo-na svetovno vojno" niti pred k°niitejem, ki je preiskoval vzro-e vojne, ni nikdar izdal svoje-8a 8ospodarja s tem, da bi bil razsvetil temo, ki obkroža ono u-So<^epolno konferenco med Vilje-in njim samim, ki se je vrši-*>ekoliko pred izbruhom vojne. Nasprotno ni Bethman-Holl-nikdar zamudil prilike, da ne skušal zmanjšati krivdo eks-aJZera za povzročitev svetovne Viljem se je dobro zave-' da ako bi nekdanji kancelar * Prl svoja usta in povedal resnico Povest o dogodkih med 4. in • avgustom, 1914, tedaj bi nje-oseba zgubila, še tisto malo obT°"tne8a bHšča' 8 katero Sa rosajo še vedno zvesti mu Anarhisti. -T> 2 ,e vzrok, da se je tekom rod Vanj pred komIteiem na-iud-ne 8kupščine> ko >e bil zaslišan 1 kancelar, uvedlo med gra- Pariz, 8. jan.—Danes se je vršila prva seja trajne administrativne komisije desnega krila soci-jalistične stranke. Tako. je razkol f komunisti potrjen. Sedaj se or-ganizuje čisto neodvisna stranka. Organiziralo se je že razne komiteje in dalo naročilo parlamentarni skupini. Na vse krajevne podružnice se pošlja naznanilo, v katerih se jih vprašuje, da-li bodo stopili k Longujetovi socijalistični stranki, ali h Cachinovi komunistični. Večina socijalističnih poslancev v državnem zboru se je odločila, da naprej. Zgodba Davisovega napredka v politiki, je zgodba, ki je kaj slična vsem zgodbam ameriških političarjev, ki so šli v politiko kot profesijonalci. Ko je bil star 9 let, je bil prodajalec časopisov. Pozneje je bil zaposljen v neki trgovini za ženske klobuke kot raznašalec, nekaj časa pa je delal v neki livarni na zapadni strani mesta Clevelanda. Potem je dobil službo strežaja v državni zakonodaji, katero delo mu je pre-skrbel njegov oče, ki je bil tudi aktiven v politiki. Vsvojem inavguracijskem govoru je Davis podal načrt svoje administracije, ter j'e izjavil, da bo gledal, da se bodo prohibicij-ski zakoni tekom njegove uprave v Ohio najstrožje izpolnjevali. — Obljubil je državno sodelovanje za 'zatrje zločinstev' in več drugih sličnih reči, ki nimajo nikakega pomena. Dotaknil se je davčnega problema, toda razven tega, da je konštatiral njegov obstoj, ni podal nikakih pripbročil za njegovo rešitev. Dejal je, da ima država na razpolago precejšno svoto za gradnjo cest, in da se bo z delom čimpreje pričelo. Dejal je, da dobre ceste pospešujejo direktno trgovanje med kmečkim in mestnim prebivalstvom. Priporočal je, da se sedanji odškodninski zakon, ki določa gotovo odškodnino delavcem, ki se ponesrečijo pri delu, razširi v toliko, da bi bili deležni odškodnine tudi bolni delavci, ako je bolezen direkten rezultat izvrševanega dela. To je še najboljše in najkon-struktivnejSe priporočilo, katero je podal Davis. Ob priliki Davisove inavguraci-je je prišlo v Columbus tudi veliko število Clevelandčanov. Republikanska organizacija v Cleve-landu je poslala 400 delegatov, osebno spremstvo Davisa pa je obstojalo iz 50 oseb. Trgovci z lesom razkrinkani. Post za izpreobrni-tev moža. Washington, 1 0, jan.—Zvezna trgovska komisija je danes izdala izredno poročilo z ozirom na lesno industrijo. V tem poročilu se dolži veletr-govce z lesom, da potom 1 0 zvez, ki so ustanovljene po raznih delih države, z lahkoto kontrolirajo produkcijo, zadržujejo kompe-ticijo in s tem preprečujejo, da cene lesu ne padejo kot bi padle v drugačnem slučaju. Poročilo skupno z veliko mno-žico dokazov, ki podpirajo te trditve, je bilo izročeno kongresu. Poleg tega se je številne dokaze izročilo tudi justicnemu depart-mentu. To poročilo je posebno zanimivo z ozirom na dejstvo, da so cene lesa tvorile jako odločilen faktor, da se je skoro popolnoma prenehalo graditi poslopja za stanovanja, posledica česar je bila, da je prišlo pomanjkanje stanovanj, in da je najemnina silno poskočila. V poročilu se tudi opisuje sestav neke organizacije lesnih trgovcev na drobno, ki obsoji v Chicagu. Kadar je ena tvrdka prodala več kot določen delež lesa, tedaj je morala plačati gotov odstotek v skupno blagajno, katera se je razdelila med podjetja, ki so prodala manj kot svoj delež lesa. Poročilo pravi, da je neka skupina lesnih veletrgovcev v Kansas C. napravljala $26.35 čistega dobička pri lesu, katerega, produkcija je veljala $28.65. Leta 1919 je profit pri isti količini znašal $8.94, leta 1918 $6.41 in leta 1916 $1.96. Komisija je predložila tudi privatno brzojavko lesnega trgovca Ed. Hinesa, ki jo je poslal Z. G. Griggs-u v Tacomi. V brzojavki, ki je bila poslana 28. februarja 1920, je bilo rečeno, da bi bilo 'zelo napačno, ako bi se hotelo sedaj znižati cene." Dokazano je, da so si razne družbe dopisovale z ozirom na svoje zaloge ter zvišanje cen. — Vzprizorilo se je tudi kampanjo, da se "vpliva" na davčni urad, na kateri način so si lesni interesi prihranili več milijonov, katere bi bili morali drugače plačati v obliki davkov. Danville, 111., 10. jan. — Na svetu se dobijo vsake sorte norci. V tem mestu živi neka Mrs. Sadie Harrington, ki se posti že 43 dni, da bi ''izpreobrnila" svojega moža ter ga pripravila do tega, da začel hoditi v cerkev. | Ona pripada evangelistični sekti protestan-tovske vere. "Saj vem, da Ernie, kot je ime njenemu možu, ne veruje, da bi fe izveličal, če bi šel v cerkev, toda jaz pa le vem, da bi se,' pravi Mrs. Harrington. Ko so ji danes prinesli jesti, je zopet zavrnila, in dejala, da živi od "nebeške mane.' Njen mož dela ter prihaja domov vsak dan. Kadar je, vselej povabi ženo, da se mu pridruži, ona pa mu odgovori: "Ne toliko časa, da pristopiš k božji cerkvi in da postaneš evangelist." Predno gre mož spat, nikdar ne pozabi poljubiti žene, in tudi tekom noči večkrat vstane, da ji prinese vode. AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V NEW YORKU. New York, 1 0. jan.—Tu se je otvorila velika avtomobilska raz stava, na kateri je razstavljenih 89 različnih vrst avtomobilov. To je največja avtomobilska razstava, kar se jih pomni, in pričakuje se, da bo jako ugodno vplivala ns pospešenje avtomobilske industrije. RUSKI VTISI. Taka sila bi ne mogla biti ne-j vpliven komunist, je Lenin pri-tralna posredovalka, in ako bijpravljen poizkusiti, samo da vidi bila Rusija šla v London, bi bilo | dvajset procentov možnosti, da to značilo, da se je uklonila jar- zmaga socijalna revolucija. Pre- mu in priznala vlado najvišjega zavezniškega koncila. V noti, ki pričan je bil, da ako se pokaže ideča armada, tedaj se ji pridru- je bila napisana v izbornem iro- , žijo poljski delavci in kmetje, ki ničnem tonu, v kakršnem se Ci- j nimajo nobene zmlje, in tako se čerin prav posebno odlikuje, je ne odločil, da prodere skorjo z bila ponudba lord Curzona ulju- | ruskimi bajonet, kot se je sam iz-dno, toda odločno zavrnjena. Navzlic temu pa bi bilo s praktičnega stališča priporočljivo, da bi se bilo ponudbo za posredovanje sprejelo. Rusija je nujno potrebovala miru, in pridobitev zapuščenega in uničenega ozemlja na zapadu ni donašala k njenim dohodkom, temveč k njenim obveznostim. Poljaki so požgali številne trge in vasi, v katerih so bivali jud-je. Sam sem osebno videl nekatere izmed teh brezobzirnih razdejanj. Poljski posestniki so odgna- razil. Dvomljivo je, da bi bil zavzel to odločitev, ako bi bil celo stvar premislil trezno in popolnoma sam. Toda je bil trenotek visokih ciljev. V Moskvo so prihajali odposlanci iz vseh delov Evrope, in celo Azije in Amerike, da prisostvujejo kongresu tretje internači-jonale. Bil je čas viskoh upov in razburjenja, in ko so ti tujezem-ski delegatje, ki so bili sami en-tuzijasti in optimisti, dali čutiti li. svoje konje, govejo živino in | svojo prisotnost, so nekateri bolj —Ponesrečil se je včeraj v to- • v». / . ,. i varni N. Y. Central rojak Jos. se pridruži k manjsmski stranki ,. t .v Act ic* 'Kralj, stanujoč na 451 E. 156. in ne h komunistom. „ ... , . ot. K.O je opravljal svoje delo se je vrtilni most (turning table) naenkrat začel vrtiti, ne da bi bilo preje dano kako znamenje. Pri tem je prišla vmes njegova noga, tako da mu jo je domalega zdrobilo. bi k v Am erongenu in Hohenfi- —V pondelok zjutraj sta se sprla John Kačič, 4526 St. Clair a ve. in Frank Zitz, ki stanuje isto-tam. Prepir se je končal s tem, da je Zitz Kačiča precej nevarno z nožem oklal, tako da so ga morali prepeljati v St. Clair bolnišnico. Napadalca je policija aretirala. —Predsednik elevelandske po- ulično-železniške družbe je naznanil, da ako bo Illuminating Co. zahteva višjo ceno za električno silo, s katero oskrbijuje železniško družbo. Tedaj se bo voznina zopet zvišala. now redno kurirsko službo, in da ni niti ena stran Hollwegowega izpriČevanj a šla v tisk, predno je ni videl bivši kajzer. Ko pa je bilo konec zasliševanj in so bili dodelani spomini Hollwega, ki pa niso ničesar razkrili tedaj je Viljem hitro zopet pozabil na svojega nekdanjega kancelarja. —V Clevelandu je v teku konvencija ohijskih kokošerejcev. — Prof. Dakan iz univerze v Co-lumbusu je na konvenciji držal predavanje, v katerem je izjavil, da je popolnoma lahko poznati one kokoši, ki dobro nesejo. On pravi, da kakoš, katere koža o- krog oči je rmena, slabo nese, dobro pa da nosijo kokoši, ki ima- diužniška konvencija, na —Velika porota razmotriva se daj slučaj Sly-Fanner umora. Pri čakuje se, da se bo odredilo ob tožbe proti dvema ali morda celc proti trem aretirancem, ki jih j t zajela policija. Včeraj je bil po stavljen pred policijsko sodišče ir izročen veliki poroti Clarencc Brown, katerega se dolži 7 roz ličnih zločinov in sicer kradnjc avtomobilov, nošenja skritega o rožja, napada na kaširja ukrajin sko-ameriškega stavbinskega dru Stva, ropa, ki je bil zvezi s terr napadom na V. Mannini, ki j< bil vprizorjen dne 1 novembrr napad in rop Ernest Meddingerja kateremu je bilo vzetih $75, ir pa napad na W. Piersona, ki j< bil vprizorjen 5. novembra. — Brown je bil že preje obtožer kradnje avtomobilov, toda ker jc bila položena zanj zahtevana var ščina $15,000, je bil zopet m prostem. Sedaj se je proti njemi izreklo toliko obtožb, da znašr varščina celih $75,000, katere najbrže ne bo nihče hotel položiti Brown je sedaj že petič aretiran. —Od 11. do 12. februarja se bo vi šila v Clevelandu velika za kater —Vse delničarje Slovenskega Doma v Collinwoodu se opozor-ja, da se gotovo vsi brez izjeme vdeleže izredne delničarske seje, ki se vrši v sredo 1 2. januarja točno ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu so jako važne zadeve, ki zahtevajo sodelovanja vseh delničarjev. -—200 članov Ameriške lojalne lige, ki obstoja iz samih velikih biznesmanov, je ponudila šefu Smithu svoje sodelovanje pri pogonu na kriminalce. To je ista organizacija, ki je bila tekom vojne poznana pod imenom Ameriška protektivna liga, katere namen je bil loviti tujezemske sovražnike in one, ki so se hoteli odtegniti vojaški službi. jo belo okrog oči. Povprečna ko-kcš znese 88 jajec na leto, rekord pa je dosegla neka kokoš, katere produkt za eno leto je obstojal iz 186 jajec. —Glasom izjav uradnikov A-meiiške legije v Clevelandu, je v našem mestu več tisoč bivših vojakov, ki so nezmožni za delo, ki pa vsled raznih brezpotrebnih formalnosti, s katerimi se zavlačuje vladno poslovanje, še sedaj ne dobivalo nikake pomoči. Tako se izpolnjujejo obljube. —M. B. Daly je včeraj dejal, da on ni dejal, da bo priporočal direktorjem plinovne družbe, da se 6. feb. mestu odvzame plin. To izjavo je podal najbrže v očigled dejstva, da se mestna vlada tudi pripravlja, da vloži proti družbi tožbo za injunkcijo ali sodna prepoved. domišljavi ruski komunisti videli svetovno revolucijo na pragu. Levo krilo je javno zahtevalo nadaljevanje vojne s Poljsko, dokler ne postane sovjetska republika, in Lenin deluje vedno za e-notnost stranke. Prepričanje, da se bodo Poljaki uprli, ko pride ruska armada kaže eno izmed kurijoznih nedo-statnosti komunistične politične psihologije. Poleg tega poznajo Rusi Poljake približno ravno to poljedelske stroje, in celo manjši kmetje so bili prisiljeni dati svoje konje in vozove, da je bilo Poljakom mogoče odpeljati njih plen. Našel sem v vaseh velikansko veselje, da so sovraženi Poljaki odšli, in pa obup, ko so pomislili, kako bodo obdelali polje. Bilo je še več drugih dobrih vzrokov, ki so govorili za sprejem Cuizonove ponudbe. Na ta način bi se bilo pospešilo obnovitev trgovine, in Anglije bi bila pri- , t . . . v. . ... . . „ v " hko kot poznajo Angleži Irce siljena podvzeti odločno stalisce 01 , , . , ,. . Skoro noben narod m bolj fana tično nacijonalističen kot poljski bo zastopanih več sto zadružni! prodajalen, 125 delavskih unij 900,000 naprednih farmerjev. Tč konvencija bo farmersko-delav-skega značaja, in na njej se bc razmotrivalo, kako utrditi vez med farmerji in delavci, ki vsi trpijo vsled manipulacij verižnikov ki ne da bi kaj delali vlečejo velikanske profite. Navzočih bo 1200 do 1500 delegatov. Konvencija te farmersko-delavske zadružne organizacije se bo vršila v avditoriju Engineers Building, ki je last organizacije železničarskih strojevodij, ki so pri zadružnem gibanju eni izmed najbolj delavnih. —Nocoj se vrši prva letošnja seja direktorjev Am. jugoslovanske tiskovne družbe. Vsi direktorji so prošeni, da so gotovo navzoči. napram francoskemu programu za breobzirno vojno proti Rusiji. Med zmernimi komunisti jih je bilo več, ki bi bili sprejeli Curzo-novo ponudbo pod enim pogo-'em, namreč, da se prizna sovjetsko republiko. Toda zmagala je levo krilo, in pa zato, ker ga je podpiral Lenin. Naj nihče ne misli, da je imelo z odločitvijo Moskve kaj opraviti narodnostno sovraštvo, pohlep po zemlji ali sploh kake vrste im-oerijalizem. Moskva je sledila čisto priprostemu in definitivnemu cilju, in ta je bil pospešiti socijal-tio revolucijo na Poljskem. Bili so trije vzroki, ki sodelovali za to odločitev. Prvič,kdor je komunist, mora želeti, da pride do čim prejšnje socijalne revolucije vsepovsod. Drugič komunistična Poljska bi bila v direktni zvezi z Nemčijo in Cehosloveiijo, ter bi tvorila bazo za širjenje propagande in eventualno tudi za o-oboroženo posredovanje. Končno, in to je bilo odločilno: edino! socijalna revolucija na Poljskem ( more izpremeniti Poljsko v prija-teljskega soseda. Bojeviti in romantični šovinizem poljskega veleposestniškega razreda ima jako priprosto ekonomsko koreniko. Ta razred la-stuje velikanska posestva v Beli Rusiji, Litviniji, vznodni Galiciji in v Ukrajini, to je: daleč preko poljske meje. Dokler ta razred dominira Poljsko in se naslanja na francosko zavezništvo, toliko časa Poljska ne bo popustila svojih imperialističnih ambicij. Ko je Lenin zatrjeval, da se more varnost pred tem veleposestniškim razredom doseči edi-nole s tem, da se to kasto veleposestnikov prevrne, je sklepal ravno tako kot predsednik Wilson, ko je Nemčiji naložil nalogo, da vprizori revolucijo, ki jo bo de- in to razpoloženje je skoro ravn tako ukoreninjeno v masah kot v vladni kasti. Zanje je boljšev" zem edinole ruska doktrina, in v rdeči armadi vidijo le novo vte lešenje starih sil, ki so jih zatir-li. Dokler je trajala vojnah je bi la, revolucija moralna nemožnos Prišlo bi morda do nje v potrto sti poraza, potem ko bi bil sklenjen ne preveč oster mir. To naziranje so jako učinkovito I predstavili Leninu poljski komu-| nisti za Ruskem, toda bilo je I zaman. Njegovo marksistično na-| ziranje zgodovine mu prepovedu-je da bi računal s čem drugim i kot z ekonomskimi motivi. Poljski j proletarijat se je nahajal v silnem | uboštvu, torej bi moral biti zrel za revolucijo. Komunisti pripro-stejšega kroja žive v razpoloženju mesijansSkega navdušenja, in pričakujejo svetovno revolucije od meseca do meseca kot so ljudje v devetnajstem stoletju pričakovali dohoda odrešenika. Na dnu veruje ruska duša še vedno v čudeže, in sledi te vere je opaziti celo v Rusih, ki se smatrajo ultra-modernim in strogo znanstvenim. Ko človek pomiril, koliko izmed njih jih je dolgo časa živelo v inozemstvu kot izgnanci, je njih nepoznanje evropskih razmer in zapadnega mišljenja težko zapopasti. Resnica jc seveda, da so vedno živeli le v svojih revolucijonar. krogih. Zelo jih revolucijonarnih krogih. Zelo malo jih zanima, kaj se godi izven socijalističnega gibanja. Tro-cki je živel več let v New Yorku, ne da b se bil priučil angleščini, dasiravno se iz njegove pravilne ;n tekoče nemščine da soditi, da se jezikov lahko priuči. Neki moj izredno zmožen ruski prijatelj, ki je živel dvajset let v Londonu, je preteklega avgusta aktualno po- mokratizirala. Navzlic vsej svoji ročal v Moskvo, da je Anglija na zmernosti je Lenin še vedno re- rebu revolucije, volucijonar; kot mi je dejal neki (Dalje prih.) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 11th, 1921. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buanines Place of (he Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c ki vzpodbujali rojake k vztrajnemu delu v tem oziru. Storite tudi vi tako, pa bomo na jasnem. H koncu naj še potolažimo g. Pirca, da je za pisanje v našem listu odgovorno le uredništvo, in da je direktorij S. N. Doma v tem oziru čisto nedolžen. Ne cepite dlak, g. Pire, temveč delajte. Mi v tem cziru ne poznamo zavisti. Ako dosežete, da vaši pristaši največ pripomorejo do čimprejšnje uresničitve naše narodne stavbe ,tedaj bomo mi prvi pripravljeni priznati njih zasluge. ^ Manica Komanova: PO MORJU BARKA PLAVA. Lastuie in izdaia ca I, Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. I 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. ( Za vsebino oglasov ni odgovorno ne urednižtvo. ne upravnifitvo. j CLEVELAND, O. TOREK (TUESDAY) JAN. llth, 1921. DOPIS. 104 j —Cleveland, Ohio.— V pre-■; gibu med starim in novim letom sem s'klenil napisati nekoliko o obstoju in razvoju društva "Slovenski Bratje" SDPZ., katero je bilo ustanovljeno leta 1910 pod imenom ''Jutranja Zvezda." Ker . -i , .i vi. i v je bilo društvo ustanovljeno na Gospod Pire se dela silno užaljenega, ker smo ga V|napredni pod]ag. je pokazalo hi. eni izmed zadnjih številk opomnili na dolžnost, ki jo ima; ter napredok> ali na žalost so se DA BOMO NA JASNEM. kmalu pokazali duhovi majajoči z glavami rekoč, "ej, poglejte jih, 80cijaliste," itd. Društvo je vkl-jub temu napredovalo in leta 1912 je razvilo svojo društveno zastavo. Leto 1918 se je pridružilo našemu društvu, društvo "Sv. Barbare" in še isto leto se je pri- ali konservatizem, ne to je nepri-kladno v taki organizaciji in kot nas uči skušnja tudi zelo škodljivo. Osebe, ki se zavzemajo za eno-ali drugo ceremonijo, pridejo prej ali slej v protislovje ker ja-šejo več konj hkratu ter mela-jo pojme strank tam kjer ne pripadajo. Take nakane so bile pri našemu narodu v modi, da so rastla društva kot gobe po dežju, vsled mišljenja strank so sij nekateri po svojem okusu za enim Mehačev Polde, rojak naše šentviške vasi, se je odpravljal v Ameriko. Hrepenenje, da vidi tuje kraje, s; mnogo zasluži in se slednjič kot bogat človek povrne v svojo do-movino, vse to ga je privedlo do tega sklepa, od katerega so ga zaman skušali odvrniti starši, sosedje in njegovi prijatelji. Največji udarec pa je povzročilo Poldetovo slovo Kraljičevi Cilki, Poldetovi zaročenki. Koliko grenkih solza je prelila ubožica od tuge in skrbi za svojega ljubljenca! ustanovili hitro drugo itd. Narod i Cilkine kije ta večer d K s tem trošil denar in moč, in vspeha ni bilo. kot bi maral biti. Ekonomija je prvi predpogoj za napredek in razvoj naroda. Pri nas pa je bilo bolj na dnevnem redu, kdo je pripadnik te ali one stranke. Kakršna setev, taka žetev; žalostno, pa resnično. V ogledalo se lahko ogledamo, in tedaj bi morali videti, da narod kot Slovenci j krog 80 otrok, kar je lepo število j 3i ne bi smeli nasprotovati, kadar in želeti je, da v prihodnjem letu gre za ekonomske interese celo- kot žurnalist napram Slovenskemu narodnemu domu v Clevelandu, katero dolžnost pa je tekom zadnjih par let tako strašno zanemarjal, da bi bil že zdavnaj zaslužil, da se mu pove, da ako živi v naši naselbini in si iz nje ustvarja svojo eksistenco, tedaj naj tudi dela za stvar, ki je v naj ežjem stiku z napredkom naše naselbine, namreč za S. N. Dom. Da je list "Enakopravnost" od svojega prvega dne j družilo še društvo "Clevelandske pa do danes storil v tem oziru ob brezštevilnih prilikah Slovenke" SDPZ. celo več kot svojo dolžnost, to ve vsa slovenska javnost Skupno šteje društvo sedaj ka-v Clevelandu, to dokazuje pisanje našega lista od prvega! kih 135 članov in članic, ter o početka pa do danes. Ampak to je ravno tisto, kar gospodu Pircu in njegovim tovarišem ni všeč. Dokler je bila pokojna C. A. ecini list, ki je pisal za S. N. Dom, toliko časa je bilo vse dobro, kakor hitro pa je prišla"Enakopravnost" tedaj se je gospod Pire popolnoma ohladil, kajti njegova natura se je tekom dolgoletnega paševanja v slovenski naselbini v Clevelandu navzela tako avtokratskega in monopoli-stičnega naziranja, da je absolutno nezmožna za vsako ™ nm za konst ceiokupnosh. j Ali računi so se obrniH in našli , , T .v, m T T-»- • ; rrav nic ne pomagajo razni razgo razDOtiu Tako nas bo sodelovanje. Jaz vse ah pa me! To je geslo g. Pirca, in| vori izven se, kot je navada, -to ^;%rvedno osti . tej de- želi. Bratje in sestre naših jednot in zvez, ne drvite v bodoče tjakaj, kamor nas bo vabil krik onih, ki imajo vedno narod na ustih, v resnici pa oo jim več osebni interesi. Takih naj ne podpiramo, temveč premotrivati moramo položaj in podpirati take, ki so za splošnost naroda. Zeleč zavednemu življu mnogo sreče v letu 1921, posebno mnogo napredka kulturnem in ekonomskem polju. A. K. Polde pa jo je tešil z najlepšimi obljubami, kakršnih si more domisliti le ljubezni polno srce mladih, neizkušenih ljudi. "™Na™predvečer svojega odhoda se je šel Polde poslovit tudi od do- volila svoji hčeri, da sme nekoliko spremiti svojega zaročenca. Sla sta po vasi, roko v roki, vedno postajaje. . . Saj sta si imela toliko pomeniti!. . . . ka od Poldeta lepo razglednico in na njej zapisano: "Po morju barka plava, o Cilka, bodi zdrava!" Z drhtečim srcem je Cilka vsaj desetkrat prebrala te vrstice, zatem pa je začela poljubovati razglednico in jo pritiskati na srce. "Bog ve," je vzdihovala vsa žalostna, "kje je sedaj on, ki je pisal te vrstice? Ali kaj misli name? O, kedaj bom tako srečna, da sedem tudi jaz na 'barčico* ter se odpeljem za njim. . . . ?' Prve mesece po svojem odhodu je pisal Polde svoji Cilki mnogo pisem, ki so bila polna najlepših obljub in najslajših nad. Cilka mu je zvesto odgovarjala. Kmalu pa opazi, da postajajo Poldetova pisma redkejša in tudi hladnejša. Poloti se je čuden nemir in grozne slutnje so jo mučile podnevi in ponoči. Ko pa so slednjič pisma popolnoma izostala, je postalo Cilki neznosno pri srcu. Razne misli so se ji kakor hudourniki podile po razbeljeni glavi. "Ali se morda pisma ?zgube? Ali je bolan? Morda se je ponesrečil? Kaj pa, ko bi mi postal nezvest? Ne, ne, nikdar ne, ni mo- pomnožimo število. Bratje in sestre! Udeležujte se sej, ker od vas so odvisni vsi koristni ukrepi bodisi za društvo ali za Zvezo. Ne zanemarjajte sej brez tehtnih vzorkov, kajti s tem pokažete, da se ne brigate niti za svojo lastno kupnega naroda. Prišli smo v to deželo kot kmetski ljudje, vajeni doma trdo delati, tukaj pa smo se morali prilagoditi tovarniškemu delu itd., misleč si, da se nekoč povrnemo srečnejši na svojo rojstvo grudo "Cilka," je skušal potolažiti! Polde obupano deklico, 'vedi, da je za naju oba dobro, da pojdem. Ako mi bo sreča miia, zaslužim v par letih toliko, da bo zadostovalo zame in zate. Tedaj pišem po tebe, da prideš za menoj' in tam v daljni Ameriki p ostaneva najsrečnejši zakonski par. Do tedaj pa ti bom redno dopisoval. Cilka, ali mi boš vselej odpisala? Ali mi ostaneš zvesta?" "Polde," je ihtela Cilka, "zakaj me mučiš? Pazi raje, da se mi ti ne izneveriš! Tam v Ameriki je dosti deklet in dve leti sta dolgi, dolgi..." v ,•» goce! Najhujše je šele prišlo. toliko zaupanja, da mu je odkritosrčno razodela vse svoje srčne bolesti. "Ha, ha," se je smehljal Joško, 'Cilka, bodi pametna in izbij si ga iz glave! Pomisli, ali je vreden on, ki te je tako hitro pozabil, da bi ti kot pošteno dekle žalovala za njim in si kratila življenje? Beži, beži!—Tudi jas sem se pred par leti navezal na tujem na neko deklino. Mislil sem, da mi brez ni nje ni mogoče živeti. Tudi ona me je rada videla, ali, dokler drugega ni bilo. Ko pa je povprašal za njeno roko nekdo drugi, vzela ga je brez pomisleka. No, takrat je malo manjkalo, da nisem obnorel. A kmalu sem se potolažil. In ko sem slednjič še zvedel, da je njert soprog zelo nezadovoljen ž njo, sem bil hvaležen, da se mi je izneverila. Hej, Cilka, bodi vesela! Koliko je še fantov na svetu! Boš videla, da se kmalu oglasi tak ženin, ki te bo res vreden!" Take in enake tolažilne besede živahnega Joška so vplivale na Cilko toliko, da je začela počasi pozabljati svoje srčne bolečine, pozabljati svojega nezvestnega Poldeta. Vsaj dozdevalo se ji je tako. i Joško je začel precej pogosto- Nekega jesenskega večera se je ma zahajati h Kraljičevim in po- vrnil iz Amerike Cilkin sosed, Ko- govori s Cilko so postajati vedno pičev Lojze, ter jej neusmiljeno ( zaupne j ši Selena zavist se ga prime, če vidi, da je še kdo drug poleg drustvo je boljše drugi zopet njega pripravljen delati za koristno stvar. Kar priznaj- drugače, kajti vse skupaj nič nc te, g. Pire, da je tako in nič drugače. | pomaga. Sicer napredek podjetja S. N. Dom tekom zadnjih] Ampak hvalevredno in korist-let — dasiravno Hič slabši kot preje — ni bil ravno sija- j no delo je, da se prinese na sejo jen, toda če ni bil večji, tedaj ne zvračajte krivdo na ti- dobre predloge, kjer se o njih ste, ki so delali, temveč na sebe, ker vam vaša bleda za- opravlja. Ako so koristni se jih vist ni pripuščala, da bi složno sodelovali. Gospod Pirc,!da v javno1st- Pre? seboj mo,;a- , . . . . , . . , , ... . mo imeti, zlasti v tem novem le- dajte pojasniti, zakaj niste ob priliki zadnjega semnja ,tu skrb za splošnogt našega na. z izjemo plačanega oglasa priobčili niti besedice v pnpo-' roda) namreč, da mora priti v ročilo? Da se je semenj navzlic temu izkazal za velik kratkem času do združitve jed. uspeh, to nikakor ni vaša krivda. Ta slučaj pač najbolje not in zvez, kjer bodo prišle sku-pokazuje stališče, ki ste ga zavzeli napram našemu na-'paj mlade in čile moči, kjer bo rodnemu podjetju od tistega časa, ko ste prenehali biti bodočnost zagotovljena brez vsa-Cuini važen faktor, ki je mogel delovati v njegov prospeh. ikega 8trahu- Versko vprašanje nima pri tem čisto nobenega o- j J ,v bodoče bo naševlgesl° ; . , v , . ,. . j i i delovati za boljšo postrežbo v pravka, ako ste istočasno tudi pripravljeni delati za skup- glučaju ^ a,. poškodbe člana no stvar. Misel S. N. Doma je taka, da jo lahko podpira Ako bomo delali v smislu tega vsakdo brez ozira na politično ali versko prepričanje, sa- 8ia nam je zagotovljen triumf «k>-j teij lista, temveč tudi lastnik. Ku mo da je Slovenec. Nam dosedaj naše politično prepri- ge in napredka. Ne bodimo u-lpite delnice in postanite njegov last- sok in čanje ni nikdar branilo, da ne bi istočasno ob vsaki prili- topisti, upirajoči se na socijalizem. ftsem od doma. Ako mi >ne daste zavetja, skočim v Duavo. Doma mi ni mogoče živeti. Zaklenite vrata, morda so za menoj . . in fflas se ji je povzdignil malone do kričanja. "Nočem, da bi me vzeli proč od tq." "Predraga, bodi mirna," sem jo mirila, "povej mi, kaj se je zgodilo. Nočem te poslati proč." Marija je začela silno ihteti. "Izza tistega plesa . . . mama... .rožna. V kočiji me je udarila (Dalje prihodnjič) JANUARY 11th, 1921. ^3iiiir>iti^i£3iif rt>itiiiicaTiiiEt^iiiiniTiiiifiii(icaiiiiti]itii(C7titttiiiiiiicaiiiiitiitiiinMiitiitiMicaiiiiii]:iiitC3iiuiEiiitiiuiiiiii]iiii[C3iiii^ 1 STE Li SIORSLS SVOJO DOLŽNOST? i -ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar I Vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v | starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi | Podpisi prejemnikov dokažemo. | SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim I Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, 1 m sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in | opravljamo vse javne notarsko posle. Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: TH STATE BANK IVAN NEMETH, Predsednik. I 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., | NEW YORK CITY, N. Y. 1 ? i ^"'""^--'-'--^'''''''''''tgJitiri :niieic3 in..........................................................mean tin......HUiiiiiiiMHiiiniiiiiimiiiiiiiimn* Prank I. Lausche slovenski odvetnik a^nanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svo.io odvetniško čer nH°«ter bom uradoval dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-odv t ni30 do 8" Ule na domu- 6121 St- Clair Ave. Izvršujem vsa v val stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto- ven^ V sodni'1 ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-Tir?a rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. ^HONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnile pri težkem dnevnem delu. Farmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo h itri napadi, nesrečni dogodki in druge gtvari. __ moč -?ovarnarški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo v ni« °n cnerSijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike "Jegovem težavnem poklicu. Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevralgiji ali vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter se ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta. Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. POLOM l,lwK™ifiisnaaiiiCT spodaj podpisani se najtopleje zahvaljujemo Dr. Alb. Ivnilra 6408 St. Clair Ave. ker je našo hčerko Josephino v dveh tednih ozdravil. Dolgo časa je bolehala na želodcu in sedaj se iprav dobro počuti in zato ga torej prav toplo priporočamo 'vsem rojakom in rojakinjam. John in Josephine Pa^k 1420 E. 52nd. Str. Pi «|» iti i! © K5I ® ES* Ct> tsl i GlPstanovlieno 1841 dvnica $18.000.000. Glav Tujezemski money ordri. drafti in kabeljske pošiliatve v Jugoslavijo se prodajajo po nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodai imamo jugoslovanski ali drug tuie-zemski denar. NIKAR NE NOSITE DENARJA S SEBOJ. Postave mnogih dežel, skozi katere boste potovali, prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem ča-. su pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt šterlingih ali francoskih Veljajo samo 50c od $100 vrednosti čeka. Rabite naše dolarske money ordre da plačujete račune ali pošiljate denar po tej deželi ali v Canado. KADAR POŠILJATE DENAR. VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To je zavarovalnina nroti izgubi. Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu. i ® \n> Ulavna nisarna: fi*ri£an Ex»ress Company_ 0,1 Broadway. New York 2048 EAST 9. CESTA. — CLEVELAND, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT 65 BROADWAY. NEW YORK. i m (Dalje) 'Da, saj sem čutila, da veš in da si ga videla. . Dragica, nikari me strogo soditii Star prijatelj je, spo minjaš se še, da sem ti v Charle-vill e-u priznala svojo slabost.." Nj en glas je postal še tišji, z ganjenostjo, ki se je mešala z nekakšnim rahlim smehom, je nadaljevala: "Včeraj, ko sva se zopet videla, me je toliko prosil. . . Pomisli vendar, to jutro se ima biti, morda ga ubijo. . . Ali sem mu mogla odreči?" In spričo njene ganjene veselo-sti se je zdelo to poslednje darilo čutnega veselja, ta srečna noč, podeljena na predvečer bitke, nekaj družestno junaškega. In £o je bilo vzrok, da se je vzlic svoji zmedenosti smehljala z usmevom lahkomiselne ptičke. Srce ji nikdar ne bi bilo dalo zaklenili vrata, ko so vendar vse okolnosti o-lajševale sestanek. 'Ali me obsojaš?' Henrijeta jo je poslušala z veli ko resnobnostjo. Te stvari so jc presenečale, kajti ona jih ni ra zamela. Nedvomno, ona je bile drugačna. Od jutra že je bilo nje no srce pri možu in bratu, tam doli, kjer so letale krogle. Kdo b mogel spati tako mirno in se veseliti s tem zaljubljenim obrazom, dočim so ljubljena bitja v nevarnosti? "Toda tvoj mož, draga moja in tudi ta fant sam-— ali se ti srce t ne krči ob misli, da nisi z njima? Ali ne veš, da ti ju lahko prinese vsako minuto z ratedrobljeno gla vo?" Gilberta je s .svojo krasno go lo roko živahno odmahnila grd sliki. 'O moj Bogi Kaj mi pripovejd' ješ? Ali si hudobna, da mi taki pokvarjaš jutro!. . Ne, ne, o ten ne maram misliti, prežalostno je.' Zdaj se je morala Henrijeta ne hote nasmehniti. Spomnila se j< svojega detin3tva, kako je Gilber t'n oče, ki je bil zaradi svojih rar. imenovan za ravnatelja carinske pa urada v Charleville-u, posla; hčer na neko, pristavo pri Chnc Populeux-u, ves v skrbeh, če jo j< slišal kašljati, ker je mora1 vedno na smrt svoje žene, k jo je bila še čisto mlado — pobrala sušica. Deklici je bilo še le devet let, in že je bila poln? razposajene koketnosti; igrala jf gledišče, vedno je hotela bil kraljica, vse krpe, ki jih je našla, je obešala nase. in shranje vala je srebni čokoladni papir, da si je delala iz njega zapestnici in krone. Tudi kasneje, ko je s dvajsetimi leti vzela gozdarskega nadzornika Maginota, je istala i sia. Meziere«, stisnjen med svoji mi zidovi, ji ni ugajal, in tako jc stanovala še nadalje v Charlevil-Ic-u, čigar bogato življenje, polno veselih 3lavnosti, se ji je prilegalo. Ker je bil oče že mrtev, je uživala popolno prostost ob stra ni udobnega moža, čigar ničev-nost ji ni dajala občutiti očitanj vesti. Hudobnost deželanov ji je bila pripisala mnogo ljubimcev; v nebroju uniform, ki jo je obdajal vsled prejšnjih zvez njenega očeta in r.jenega sorodstva s polkovnikom de Vineuil, pa se je zares iz-pozabila le s stotnikom Beaudoui-nom. Slaba in pokvarjena ni bila, oboževala je le veselje; in zdelo se je zelo verjetno, da se je vdala svoji neodoljivi potrebi, biti vesela in lepa, ko si je vzela ljubimca. "To je zelo slabo, da si zopet pričela," je dejala naposled Henrijeta s svojim resnobnim obrazom. A že ji je Gilberta zaprla usta s svojimi ljubkimi, božajočimi gestami : "Ah, srček, ko pa nisem mogla drugače; in potem—saj je bilo le za enkrat. . .Ti veš, da bi zdaj izpregovorila. Stiskali sta se v ljubečem objemu, vzlic vsej globoki razliki med njima. Slišali sta druga drugi utripati srce, mogli bi bili razumeti njiju razno govorico: ta živeča samo svojemu veselju, troseča in deleča se, druga pa^ysa zgolj ena edina požrtvovalnost, polna nemega, velika junaštva krepkih duš. "Zares se bijo!" je naposled vzkliknila Gilberta. 'Kar naglo se moram obleči." Odkar sta bili umolknili, se je zares dozdevalo, da prihaja grom streljanja silnejši. Skočila je s postelje in si dala pomagati od Hen rijete, ker ni hotela poklicati hiš-r-e; obula je čevlje in vrgla takoj obleko nase, da bi bila pripravljena, sprejemati in iti dol, če bi bilo treba. Ravno, ko je naglo aokončavala svojo pričesko, je nekdo potrkal: stekla je odpirati vrata, ker je spoznala glas stare "jospe Delaherche. "Kajpada, draga mama, le kar /stopite!" In s svojo običajno nepremišlje lostjo jo je peljala v sobo, rte da bi opazila, da so ostale vojaške .okavice na nočni mizici. Zaman ih je skušala Henrijeta zagrabiti n vreči v naslanjač. Gospa Dela-lerche ji je morala gledati za 'hr-Jet, kajti nekaj trenotkov je stala n se dušila, kakor da ne more za-eti sape. Nehote se je ozrla po obi in oko ji je obstalo na rde-e drapirani postelji, ki je ležala iroko odprta v svojem neredu. "Ah, gospa Weissova vas je lrišla budit. . . Torej ste vseeno ahko spali, hčerka moja. . ." Te besede očividno niso bile lamen njenega prihoda. Ah, ta enitev, ki jo je sklenil s\ delali v uti še druge priprave: zaboji z obvezami in zdravili so stali odprti in urejeni na svoji deski, poleg njih zavoji s šarpijo, preveze komprese, platno in priprave za polnoma. V tem trenotku pa je Henrijeta dvignila glavo in odrevenela, ko je zagledala nekaj korakov od sebe sredi gruče ljudi Delaherche-a, pripovedujočega o strašnih nevarnostih, ki so mu pretile od Ba-zeilles-a do Sedana. Kako je prišel semkaj? Ni ga videla vstopiti. Delaherche pa, ki sta ga mati in žena vljudno izpraševala, se nikakor ni podvizal. "Počekajte, takoj." Nato je zopet povzel svoj.o pripoved: "Od Bazeilles-o do Balana , bi bil lahko dvajsetkrat ustreljen. je predstavitelj države. Pokrajine imajo svoj budžet, katerega določuje zakon o ureditvi države. 4. Ureditev organizacije sodstva. Kasacijsko sodišče je eno za vso državo. Organizacija sodstva bo urejena po francoskem sistemu. Senat bo štel 100 članov. Senatorje volijo občinski odborniki in člani okrožnih in pokrajinskih skupščin, a volijo se na devet let. Vsake tri leta se voli tretjina. Senatorji morajo dovršiti vsaj srednjo ali strokovno šolo. Skupščinski narodni poslanci se volijo na 40,000 prebivalcev a splošno volilno pravico. Tel. Main 2063 0. S. Cent. 1690 ^ John L. MiHelicH slovenski odvetnik 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. MIH r> ifTi iTSTi >!■ fi iTaKTi i'*'i>la'it'u!iilaliilcfiilHlii'iaHrB>ii;ui: itiiTč 3TarTt i^aTi iiiliTi HiJil a'»f 11! 1.1 l al i ^Ta li rTKTi Ftif l'i itiit) itlatii u Stran 4. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 11th, 1921. Lokalne novice. —Vsak avtomobilist, ki krši prometne naredbe in ki se ga pripelje pred sodnika Stevensa, bo obsojen v šolo, kjer se ga bo poučilo, kako ima voziti, da se prepreči brezpotrebne nesreče. Pouk se vrši vsak pondeljek zvečer v avditoriju trgovske zbornice. Sinoči je bilo pri pouku okrog 1 500 pvtomobilistov. —V nedeljo zvečer se je obesila 2 71etna Elizab. Hahn, 3354 St. Clair ave. Za vzrok se navajo slabo zdravje. —Policijski sodnjk je včeraj zopet obsodil štiri kršitelje prohi-bicijskega zakona na $1000 kazni. Obsojeni so: Mrs. Frances German, 3840 St. Clair ave., L. Kuhan, 1418 E. 49. St., Steve Matlak, 2721 Commercial rd. in Fr. Oriškiš, 2231 St. Clair ave. Eden bolj 'sreč.nih' je dobil $700, nekdo drugi $200, pet pa $100. —Zvezna rezervna banka svari občinstvo, da so se pojavili v cirkulaciji ponarejeni $20 bankovci, ki nosijo ime čikaške zvezne rezervne banke. —V pondeljek zjutraj sta se zadela na Lorain ave. in W. 43 St. ulici neki avtomobil in neki pekarski voz, pri čemur se je podrl bližnji telefonski drog, pe karski voz pa je kolizija vrgla v bližnjo slaščičarno. Voznik voza je še ravno pravočasno skočil na cesto, in ušel vsem poškodbam. Nesrečo je zakrivil avtomobilist, katerega je policija aretirala. —Ob 9. uri včeraj dopoldne sta prišla v mesnico Petro Etromi-tts na 4122 St. Clair ave. dva bandita, ki sta ga zaprla v ledenico, na to pa vzala $145 ter pobegnila. Nesrečni mesar je bil zaprt v ledenici pol ure, predno so ga rešili. —Clarence Thorrmson, 185 1 E. 25. St. je pustil nsa steni viseti hlače, v katerih se je nahjalo $225. Ko se je zjutraj zbudil, so bile hlače na tleh, toda brez denarja. —Čudno ljubavno razmerje je hotel imti ^William Howell, ki je pošiljal Mrs. Blanche Reese, 3404 Lorain ave. grozilno pisma, v katerih je zahteval da ga ljubi, poleg tega pa tudi, da pusti pod Nickel plate mo9tom na E. 7 i st $50. Mrs. Reese, ki je vdova z dvema otrokama, te ljubezni ni mogla razumeti, za to se Howells sedaj nahaja v rokah zveznih o-blasti. Kot se je izjavila Mrs. Reese, jo je Howells spoznal, ko je pred nekaj časa služila v restav-rantu Erie kolodvora. HARDING NE MARA STRO-SKOV. Washington, 1 0. dec.—Novoizvoljeni predsednik Harding je naznanil predsedniku komiteja za inavguracijo, da se takoj opusti vse načrte za velike ceremonije na dan 4. marca, ki bi veljale veliko denarja. Kot znano je ta adevaz v zsenatu povzročilo precej debatiranja, toda se je končno dovolilo $50,000 za pokritje inavguracijskih stroškov. Damir Feigel: NA KRIVIH POTIH. Potrkal sem. Tih, skoraj nerazločen poziv, naj vstopim, mi je zadonel na uho. Odprl sem vrata. "Moj poklon, gospa! Oprostite, da vas nadlegujem o nepravem času. Vašemu gospodu soprogu sem potožil včeraj svoj dolgčas in povabil me je, naj si pridem izbrat kako knjigo iz njegove knjižnice. Ne, hvala gospja, ne sedem, rajši se vrnem pozneje, ko pride Srečko domovi" Slednjič sem pa vendarle sedel. Malobesednost nevadno tako zgovorne, prijazne gospe me je izne-nadila, pozornejši pogled v njen obraz mi je pa odkril solzne oči. Gospa je tugovala, gotovo je jokala pred mojim prihodom in se še ni pomirila, kakor sem sodil po njenih globokih vzdihih. Čutil sem, da moram prekiniti mučni molk, ki je sledil mojemu odkritju, ker sem spoznal, da je tudi gospa opazila, kako so vplivali vidni znaki njene notranje bolesti. Mogoče se je bila zgodila nesreča sinu Robertu? Mlad častnik je, na fronti, kjer ne prizanašajo granate mlademu upapolnemu življenju in se ne menijo za strta srca skrbečih mater. Toda ne, pred par urami sem govoril s svojim prijateljem, ki je dobil prav tačas dopisnico svojega sina. "Hudo je, a zdrav sem še vedno I" Kako se je razveselil presrečni oče te novice! Mogoše je pa kak prepirček pordel oči gospe? Moški smo preveč odkritosrčni, robati, ženske pa zopet preveč občutljive. Cim vneteje sem iskal vzrokov tem nesrečnim, še ne popolnoma izjokanim solzam, tem daljši je postajal molk in tem mučnejši položaj toliko meni, kolikor gospe. "Srečko se je gotovo kje zamo-til. Ce bi vedel, da pride kmalu, bi ,ga hotel še počakati, tako pa oprostite, gospa. ." Vstal sem in se poslavljal. "Ostanite se nekoliko!" me je zadrževala gospa in me posadila zopet na stol. "Nekaj bi vam rada zaupala. Prosila bi vas pomoči. Ne zamerite, da vas nadlegujem. Vsa sem zbegana in sama ne vem, kaj delam. Tako sem žalostna, kakor more biti le ljubeča, a zapostavljana zakonska žena. Vi ste prijatelj mojega moža I" Zopet so ji silile solze v oči. Obotavljala se je nekoliko odpreti mi svoje srce, toda premislila si je, pogledala me v oči ter nadaljevala: "Ali niste opazili nobene iz-premembe na mojem možu v zadnjem času?" "Nobene, gospa, razen tega, da si je pustil pristriči brke po angleško." Govoril sem resnico, zato sem vzdržal njene vprašujoče poglede. "Tudi nekaj I'Zanimiv hoče postati. Povem vam pa, da se je popolnoma izpremenil. Zanemarja hišo, zanemarja mene, še pogledati se me ne upa, ker se boji, da bi znala brati njegove misli. Slaba vesti" "Ne vem, čemu naj bi imel Srečko slabo vest. Mnogo dela ima v uradu, to vem pozitivno, posebno sedaj, ko mu je naprtil šef še vojno posojilo na rame. Vestno se je lotil dela in agitira od moža do moža. Tako delo pa ubije človeka in ni čuda, da razpoložen, ko pride domov." "Ali govorite resnico? Kaj pa ima opraviti otroški ročni košek z vojnim posojilom?" "Otroški ročni košek? I" 'Da, da, v njegovem žepu sem dobila plačan ražun za otroški ročni košek." "Gospa, vendar niste ljubosumni na neznanega otroka I' ''Na otroka ne, pač pa na mater. Zakaj pa rabi moj mož otro ško sabljico v uradu, kajti domov je ni prinesel?" "Po vasem sklepanju ima torej vaša tekmovavka poleg hčere se sina. To so smeli zaključki in pri jatelju se gotovo godi krivica." "Jaz bi bila gotovo zadnja, ki bi verjela taki trditvi I Triindvajset let sva poročena in do sedaj ni bilo med nama niti najmanjšega nesporazumljenja. Čudno vedenje nekaj časa sem je res le vzbujalo sum, plačani računi so pa govorili dejstva.' "Ne trdim, da ne igrajo pri celi zadevi računi skrivnostne vloge, toda ako bi hodil vas gospod soprog res po krivih potih, bi ne bil tako nepreviden. Zakaj si je pač pustil spisati račune? Kdor kupi take igrače, plača takoj brez pismenega računa. Zakaj jih je spra-vilZato da vam pridejo v roke} Ne, nel Počakajmo rajši nekoliko, da se razjasni stvar sama. Sicer pa bi vsekako rad videl prijatelja v vlogi zaljubljenega mačka. Preneroden je, gospa, oprostite tej moji odkritosrčni pripombi!" "Potem pa vi ne poznate še mladih vdov. Se nekaj. Sin Rober: je poslal očetu deset zavitkov bo senskega tobaka. Kako je razve selil ta dar mojega moža! Toda ci garet ne zvija iz poslanega mu to baka, in puši navaden tobak h rujavih drama čavitkov. Kje j« bosenski tobak?" "Odgovor na to vprašanje b tudi mene zanimal. Vaša vdov? torej kadi in vaš soprog, moj pri jatelj, jo zalaga s tobakom. N< verjamem in dvomim, da bi se š< kje skrivala taka nesebična ljube zen v teh prozaičnih časih." "Kaj .vi veste, morda pa vod pot do vdove mimo njenega bra ta, ki je strasten kadivec?" ''Ze vidim, da ima ljubosumei človek koj rešitev pri rokah ii naj je stvar še tako zamotana. \ tem oziru lehko prespite, gospa svojo ljubosumnost." "Vi si ne morete misliti, kolikr trpinm. So trenutki, ko sem pre pričana, da krivim svojega mož po nedolžnem, pride pa minuta, ko si celo mislim, da se je zaljubil Srečko v poročeno ženo. Z igračami je pridobil srca njenih o-trok, s cigaretami simpatije njenega moža; otroka in mož so mu o-gladili pot njenega srca. To bi bil še najhujši udarec za me. Dva zakona nesrečna. ..." "— radi Srečkota ali dve muhi z enim udarcem. Ne, ne, potolažite se! Pride trenutek, ko se boste celo sami smejali svoji ljubosumnosti. Drugega vam ne morem reči. Le ne obupati I" (Dalje prih.) NOVICE IZ DOMOVINE. (Nadaljevanje iz 2. strani.) "Ali ti je slabo?" ''Ne, Joško, pojdiva domov!" Skrbni ženin je hitro ponudil roko svoji mladi nevesti ter jo odpeljal. . . . Za njimi pa so se začeli odpravljati tudi drugi. Po vasi je nastalo zopet vse mirno, vse tiho. Tuti petje fantov je utihnilo. Le v srcu mlade žene Cilke je vedno glasneje odmevala ona, za njo še vedno nepozabna pesem: "Po morju barka plava. ..." Izpred ljubljanske porote. (Tatvina sladkorja) van Bizjak in Jo že Dimic, nazvan "rokovnjač" sta na postaji v Lazah ukradla iz tovornega voza dva zaboja sladkorja, vredna 7200 K. Dimic sam pa je pozneje na postaji v Zalogu ukradel iz vagona tri zaboje sladkorja, vrednega 10 tisoč 800 K. Obsojena sta bila: Ivan Bizjak na 15 mesecev, Jožo Dimic pa na pet let težke ječe. (Tatvina manufakture.) Ker so v oktobru po kinopredstavi ukradli v manu-fakturni trgovini Charles Princa na Turjaškem trgu blaga za 26,-800 K, so bili pred poroto obsojeni: Ivan Tome na 10, Tomaž SCleindienst in France Pirnat na osem mesecev težke ječe. — Jakoba Vojsko, ki je leta 1918 pred polomom kot avstrijski vojaški ^ezerter izvršil 1 1 tatvin, zlasti pri kmetih ljubljanske okolice, so porotniki oprostili. Vojska se je zagovarjal, da je bil zaradi teh tatvin že obsojen pred vojaškim sodiščem v italijanskem Vidmu. Vse tatvine je odkrito priznal. Tatvine vojaške obleke. Vojaškemu sodišču je bil izročen vojak —ključar v garnizijskem zaporu šentpeterske vojašnice I. Kastelic, ker je iz podstrešnega magazina ukradel večjo množino civilne obleke, ki je bila tam shranjena. Prijeta tatinska družba. V Kolodvorski ulici so prijeli tri nevarne člane velike tatinske družbe, ki se je preživljala samo z vlomi in tatvinami. Ta družba je izdelovala načrt za velik vlom v neko graščino pri Mariboru. C0LLINW00D, 0. Vse delničarje Slovenskega Doma v Collinwoodu pozi vijem da se gotovo vdeležijo IZREDNE DELNIŠKE SEJE MALI OGLASI IZGUBILA SE JE večja denarnica v kateri se je nahajalo $42 in ključ; zgubljeno je bilo med 62 in 63 St. na St. Clair Ave. Pošten najditelj naj se zgla-si na 6304 St. Clair Ave. 9) katera se vrši dne 12. JANUARJA 1921 t. j. v SREDO TOČNO OB 7. URI ZVEČER. Delničarji so prošeni, da se gotovo vdeležijo, kajti na dnevnem redu imamo veliko za rešiti, posebno pa volitev novega odbora . Torej vsa stvar je v resnici j ako važna in v korist Vsem delničarjem. Torej vsi na sejo! Vinko Blaško, tajnik. ■m SOBA Z ELEKTRIČNO LUČJO in gorkoto se odda v najem za enega fante na £15 E. 156. Str. (9 Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R BODITE PAMETNI in kupit« AR—BU MAZILO za rane, izpahke, lišaje. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio« IŠČE SE SLOVENKA za opravljanje domačih opravil in za oskrbo treh otrok. Plača $30 na mesec, hrana in stanovanje. Zglasiti se je v našem uradu. DELAVCI POZOR! List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to urt-sniči, je velike važnosti to, da He vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo za vas, da za vas, ki čitate te vrstice. Koliko ste pa sto-rili vi za list? SPREJME SE PERILO za prati na domu. Oglasite se na 1469 E. 174th Str. (8 PRODA SE BRIVNICA in gostilna z mehkimi pijačami; cena nizka. Zgoraj so 4 sobe. Stanarina nizka. — Lepa prilika za Slovenca, ker je prositor dobro znan in na prometnem krajiu. Zglasiti se je na 694 E 200 Sitr. Cut rd. Nottingham. (10 Preureditvena Razprodaja! j POPOLNA RAZPRODAJA NAMIZNE POSODE | se prične na našem balkonu j v pondeljek zjutraj i| s 5 ■ m m _ S Bi m Narediti moramo kolikor mogoče prostora za naše povečane trgovske 1(1 prostore. Da se to uresniči, nudimo slehern uzorec hišnih potrebščin po H nezaslišno nizkih cenah. ii Kar dela to razprodajo najbolj znamenito je dejstvo, da ni nikjer niti M najmanjšega znamenja, da bi izdelovalnice namizne posode znižale cene. VEČ KOT 5000 KOSOV NAMIZNE POSODE RAZNIH VZORCEV SE jj RAZPRODA ZA MANJ KOT POLOVIČNO CENO. M ŠT. 3835 ŠT. 3835 m 100 kosov namizne posodq — $16.95 POPOLNA SKUPINA NAMIZNE POSODE V ODPRTI ZALOGI Za 40% manj. Posoda v tej skupini je mično okrašena s krasnimi rožnatimi vejicami polnimi vrtnične-ga popja in cvetja in obrobljena z zlatimi črtami. Sem in tja je dobiti komaj viden po-mankljaj pri okraskih. IZREDNA POSEBNOST Cela skupina namizne posode za šest oseb — zelo poceni ............ $5.65 fl ip i m 6 krožnikov za juho 6 posod za pvikuho 6 skodelic 6 skledic 6 krožnikov za ikruh in maslo. 6 poobednih krožnikov 1 velik krožnik 1 velika skleda za prikuhe 1 skleda za sladkarije. V tem vzorcu se dobi lahko posodo za kolikorkoli oseb želite. Vsa posoda v odprti zalogi se bo prodajala A(\% ceneje kot navadno. 'V ^^ Na našem balkonu. wuummmmmmm 224-228 EUCLID AVE. mmmsmmmmmm Iščem delavce za delati drva v gozdu, v Newberry, Mich. Kogar veseli to delo, naj se oglasi do srede zjutraj do 9. ure v gostilni Modic, na St. Clair Ave. in E. 63. Str. ter vpraša za JOHN KNAUSA. ŠTIRI SOBE se oddajo v majem; elektrika,« kopališče in toplota. Sprejme' se družina z enim majhnim o-trokom ali brez otrok. Naslov se dobi v uradu lista Enakopravnost. (9 PRODAJAMO HIŠE - LOTE in FARME ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD. IZOBRAZBA JE TEMELJ VSA-KEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Ce na $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priloži te 1c navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. Nuga-Tone RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE Vsak organ in vsaka funkcija telesa. se zanaša na močno živčno silo za zdravo živl.ienie in delo. Nuera— Tone je boeat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoia iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naiboli Dricoročanih od znamenitih zdravnikov. Želodčne nadloee, neDrebava. slaba prebava, zabasanost. bolan elavo-bol. jetrne nadloge, plin v želodcu in dihanje, bel jezik, davljivi žolč. dvi-eanie zavžite jedi. nekoč občutek, bo-rabo čudežnega zdravila Nueu-Tone. lezen v želodcu, dn druee zerabliive 'bolečine so hitro odnravliene z vno-drobovju, kislina v želodcu, smrdliivo Da vam dober tek, povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nuira-Tone krepi. goji in oiačuje vse naierlavneiše organe. Gradi močne, utrjenle in ko-renjaške moške in zdrave in krasnej-še ženske. Na tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to naznanilo in ga vzemito v lekarno, dobite' eno steklenico Nuga-Tone in ako niste popolnoma zadovoljni vrnite o-stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam pošljite SI.00 in dobili boste zdravilo za cel mesec z naprej plačano poštnino. Drueeist: You can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory. 529 So. Dearborn St. Chicago. 111. Guaranteed. Retail DR. L. A. STARCE OPHTHALMOLOGIST Edini slovenski ophthalmologist 1 v Clevelandu. Slabe oči povzročajo, glavobol, net-. voznost in razne druge bolezni. 6127 ST. CLAIR AVE. Cleveland, 0 Uradne ure 10-12; 2-4; 7-8. Ob nedeljah in sredah 10-12. FRANK PIRC 5911 ST. CLAIR AVE. Slovenski sedlar. Vam popravim zofe, stole, aV. tomobilske strehe, denarnice i" raznovrstne plahte in marsikaj* kar potrebujete čevljarji z8 dom. Se priporočam vsem r04 jakom. i 1II11I1HUUHHHUI THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniška % recepte točno in natančno, i JOHN KOMIN, Lekarnar. 1I1I1H1H Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke if "pogrebe in druge prilike. iinwmnmnmimii| LIBERTY BOND1 IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačam0 v gotovini tako j.Simon, zanosi j* vi prekupčevalec, soba 210 Lefl noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal tlev* ta cesta in Eucli dave.. nad Si* ger Sewing Machine Co. Odi*' to do 6. ure zvečer. feXiXiX Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter (805 ST. CLAlB AVENUB Cleveland, O. Ustavite se pri t«) uri in •t« aa pravem prostoru 555555555555555555555555555555555555555O555555555555555555555555