280. številka
tjjnbfjaiia. v sredo 5. decembra ismm>.
iXXIU. leto.
iznaja vsak dan zvečer, lmmfii nedelje m i>raznike, ter »olja po posti projsman za avstro-ogrsks desete aa vas Isto ao K, aa po* ista 13 &, aa osen. iuu o K 60 n, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano broe poafljanja na dom sa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K BO h, za jede« meseo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se m we teto S K. - Za tuj« d»2*l* toliko vec, kolikor znaBs poštnina. — Possmszns številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Stiristopne potit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ie w dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovatl, — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Uprsvništvu naj .sebi*.
govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12. 4
»Slovenski Narod" telefon št 34. —. »Narodna Tiskarna1* telefon st. 85.
Državnozborske volitve.
Globočnikov shod v Novem mestu.
Iz Novega mesta 4. dec.
Danes je bil letni semenj v naSem mestu. Za ta dan so sklicali naSi možje shod v novomeško prostorno telovadnico, da se kandidat Globočnik predstavi volil-cem. Okoli 1. ure popoldne se je zbralo toliko voliloev-kmetovalcev, da je bil veliki prostor telovadnice, (nekdanja kapucinska cerkev) do zadnjega kotička polna. Veliko pozneje prišlih volilcev je moralo ostati pred vratmi. Dr. Slane je pozdravil volilce ter jim razložil v kratkem pomen volitev. Na to je Globočnik v lepem, jedrnatem govoru volilcem povedal, zakaj je ubogal svoje sosede kmetovalce ter nastopil kot kandidat za kmetske volilce. Razložil je, kako on razume nalogo kmetakega poslanca, in kako misli delati, Ce bo izvoljen. Večkrat so volilci z odobravanjem njegov govor na znanje vzeli ter mu h koncu gremovito zaklicali: Živio naš kmetski kandidat.
Na to je kmetovalec Florijan Zor ko iz Družinske vasi volilcem povedal, kaj si on kot kmet misli o volitvah, o naši hirajoči kmetiji, o našem duhovenstvu, ki je danes očitno na^nr^~f^;>ma, bi kmet volil kmeta za poslanca. Veseli so bili poslušalci, ko so slišali, da se začne vendar že enkrat v korist kmetije veselo gibanje na Dolenjskem, kjer so bili kmetovalci 25 let volilna živina v rokah duhovništva. Florijan Zorko je končal svoj govor mej burnim živio klici njemu in kandidatu Gio-bočniku. Tako je prav. častimo naš stan, ne dajmo ga v nič stavljati, se je slišalo.
Slednjič je dr. Slane opozarjal volilce, naj se ne dajo za listke goljufati ter ne zmotiti, ko zdaj duhovniki, videč, da s Pfeiferjem ne bo nič, druge može kakor Stemburja, Majzlja, Rohrmanna vmes rinejo, da bi glasove cepili. Z velikim zadovoljstvom se je zbor po preteku jedne ure končal.
Bil je ta zbor jeden največjih, kar jih je doslej bilo. Po vsem velikem semnju so se obiskovalci shoda po shodu menili z rojaki, ki niso mogli priti na shod. o kandidaturi Globočnika in Zupančiča. Vohlci iz sosednega volilnega okraja so v roke segali volilcem našega ; vse sejmišče se je spremenilo v velik volilni tabor. Samo en glas seje slišal: duhovniki v cerkev, zunaj nje bomo mi kmetovalci govorili!
Dobri cenilci množine ljudi cenijo obiskovalce tega shoda nad tisoč. Razen škrijca dr- Slanca, ki pa ima tudi kmetijo, bili so le kmetovalci na tem shodu zbrani.
Iz Novega mesta, 3. decembra. Deželna vlada je pritožbi dra. Slanca glede sprejetja frančiškanskih g. patrov v volilno listo za mestno skupino ustregla. Le gospoda Lad. Hrovata, ki je penzijoni-ran profesor, je pustila v njej. Fratre frančiškane in vse patre pa je uvrstila mej volilce v V. kuriji. Ker zdaj ni prostora za cbjavljenje zadržaja te razsodbe, omenimo le, da naša deželna vlada smatra menihe mendikante kot samoupravne. Dne 12. decembra bode tedaj nekaj frančiškanskih patrov marširalo na rotovž. Bo pa slikovi-tejša volitev. Dr. Elbert je pridobil jednega volilca več. Bog ve, če bo občeštovani pater Ladislav svoje knjige pustil in prišel mej prosto ve , križarje na Krki". Treba bo
moža ostro v delo vzeti. Gospod prost, ta gospod Ladislav ni zanesljiv, ne bo prišel brez agitacije na rotovž! Opomnimo Vas na to.
* *
*
Z Dolenjskega, 3. decembra. Naši kmetovalci pripovedujejo, da jim duhovniki ponujajo za poslanca nekega ŠnŠterja. Slavni dr. Ivan Šusteršič Se tedaj na Dolenjskem vklnb mirnopeškemu bega ni dovelj znan. To ni lepo za voditelja fa-rovških. V nekem kraju ga pa dobro poznajo. Tam se pripravljajo na njegov shod s tem, da imajo volilci 12 golobov pripravljenih, katere bi spustili v sobano, v kateri bi imel dr. Šusteršič shod. — Dt. Šusteršič je menda to zvedel in boji se, da bi teh 12 golobov njegovega skljuvalo in ne pride več na Dolenjsko. Glejte, tako nas je humor rešil farovškega advokata!
Gospod Pfeifer ,,nafarban".
Naš Vilko se strašansko boji za svoj mandat. Hudo mu de, da ga njegovi naj boljši prijatelji zapuščajo. Prizadeva si, onemogočiti vsak shod Globočnikov. Poro čali ste, kako je pri tem na Bučki pogorel. Ko si je Globočnik tukaj srca vseh navzočih pridobil, napajal je v Krškem gospod Vilko nekaj svojih pristašev, kateri so bih prišli mu poročat, kako stoji z njegovo kandidaturo. Ob sebi je umevno, da so mu poročali zgolj ugodne stvari; radi tega jim je dal še po vrhu slivovke, katero so pozneje po Krškem hvalili, da tako dobre ni dobiti po vsem Dolenjskem Ob jednem pa je jeden iz Studenca poročal, ali prav za prav „nafarbal", da pride Globočnik v ponedeljek na Roviše, studenške občine. Gosp. Vilko napiše hitro pismo, ter ga pošlje s posebnim potom župniku na Studenec. Kaj da je bilo v tem pismu pisanega, lahko sklepamo iz tega, kaj je hotel storiti v v Krškem in na Bučki. Ali vs« delo je bilo zaman; gospod Globočnik ni nameraval v ponedeljek na Roviše, to pa r^di tega, ker bode imel v torek v Novem mestu velik shod. Pride pa gotovo tudi na Roviše, a kedaj, gospod Vilko najbrže vedel ne bo. Pa če bode tudi vedel, prepričani smo, da se bode tudi shod na Roviših slovesno obnesel.
* ♦
Iz Radne ob Savi, 2. decembra. Kapelanu Nagodetu bi se bilo pri volilnem shodu na Radni nekaj človeškega pripetilo, da ga ni rešila neprevidna uljud-nost gosp. dra Romiha s tem, da ga je k svoji mizi poklical. Ako bi bil ta „Kljukčev" poročevalec na svojem prvem mestu ostal, bili bi ga kmetje vun vrgli. Da pa je imel ta odposlanec jako slabo vest, dokaz temu je, da se ni upal od g. Kovačina sam, dasi ni bilo tema; naprosil je namreč nekoga, da ga je spremil do savskega mostu. Kar se pa jecljanja v njegovem famoznem poročilu tiče, bi Nagodetu svetovali, da naj napravi tisti kurz, kojega je Demosten napravil, predno je postal slavni govorniki
*
Vilko kot kolporter.
Kamor Vilko pride, povsod i vidi naše katekizme in naše liste, naj si bo že »Rodoljub" ali „Slovenski Narod'. Raca na vodi, si misli! Ti preklicani naprednjaki so že od sile- Na vsak način me hočejo ugonobiti. Dajmo jim „kontra". Obljublja torej kmetom svoje liste. Pa ekspedicija v .Katoliški Tiskarni"  more strašansko slaba
biti. Obljubljenih listov le ni. Razjezi! se je torej pred kratkem in dejal svojemu mameluku: .Kar jutri se peljem v Ljub Ijano, da stvar uredim." Ni mi znano, je-li že stvar uredil.
Opomba uredništva: V Ljubljani pa je bil. Včeraj je hodil s slavnim petjot-Vencajzom po mestu in se ž njim živo pomenkoval. Kakšne naklepe sta delala, ne vemo. Pfeifer izgleda sila slabo. Komaj še koraca. Pazite, klerikalci, drugače se mo-žiček preseli na oni svet še pred volitvijo.
• *
Iz Boštanja, 2. decembra.
Glas razširil se je v Boštanju in okolici, da bode danes imel v Boštanju volilni shod za 5. skupino sv. Duha polni gospod dr. Šusteršič. — Cel dan, od prve sv. maše naprej zanimal se je naš do cela prebujeni kmet o tem shodu! Cule so se različne pripombe, Bnaj le pride, bodemo kar kratko ž njim opravili, če ima še toliko Radeča-nov s seboj in generala Rižnerja".
K popoldanski službi božji prihitelo je toliko zavednih kmetov, ko ne kmalo, mislili so si, po božjem opravilu bode pa shod.
Kratko malo rečeno, govorilo se je ta dan v Boštanju le o volilnem klerikalnem ; rliolu :n o drn. Šusteršičo.
Predolgo bi Vas mudil, da Vam hočem, g. urednik, vse te razgovore opisovati, naj preidem do jedra.
Božja služba popoldanska je minola, kmetje naši pa je niso, kakor po navadi, domov udarili, ampak na prostoru med župniščem in gostilno g. Drmela pričakovali so gori omenjenega ! — Dr. Šusteršič bi bil gotovo vesel, ko bi videl toliko množico odločnih teh možakov — a ko bi jim pa v srce pogledal in kakor duh njihove razumne, klerikalnega kranjskega hinavstva graje polne govore poslušal, pobral bi bil takoj zopet svoja kopita in odšel od koder je prišel! — Med nami ni norčije in ne pustimo se izzivati, posebno od klerikalnega, sv. duha polnega Šusteršiča ne.
Dra. Šusteršiča pa le ni bilo in končno povedalo se je kmetom, da sedaj gotovo danes več ne pride! Mirno so se razšli ti možaki, in iz mnogo ust culo se je, »njegov sv. duh ga je obvaroval, danes bi bila pa nasreča zanj hujša ko v Mirni peči, ta bi jo bil pa skupil, ne samo slišal" itd.
Naj ostanejo naša tla in naši dobri kmetje temu gospodu kislo grozdje, in ne svetujemo mu, da bi se res predrzoil med nami kot klerikalni kandidat nastopiti in volilni shod sklicati! Zaslombe bi morda imel kaj v našem »gospodu Jožeta", a ta je slab vojak, ga kmalo burja vzame! Zadnje notice v Vašem cenjenem listu so mu kar sapo zaprle in kar ves bled je postal, zvedivši o njih — malo jeza, malo slaba vest? — Ha, ha!
Torej Boštanjčane le pri miru pustite, vsi že ved<5, komu bodo dali svoje glasove! — Živela Jelene — Zupančič!
* *
Naročen popravek.
Na naš dopis iz Homca nam je poslal fajmošter Bernik takle popravek:
1. Ni res, da tu podpisani .župnik leta po fari od hiše do hiše in pobira glasovnice od volilcev, če ne z lepo pa z grdo". Res je pa, da so mu jih prinesli na dom ali sami volilci, ali pa občinski možje, prostovoljno brez najmanjše sile.
2. Ni res, „da se da zlorabiti od podpisanega župnika za agitatorja gosp. Peter
Majdič", res je pa, da že skozi pet mesecev nista občevala niti ustno, niti pismeno.
3. Ni res, „da pozna podpisani župnik Homčane le takrat, kadar kaj od njih potrebuje" ; res je pa, da jih pozna tudi takrat, kadar oni od njega česa potrebujejo. Na Homcu, dne 3 decembra 1900.
Valentin Bernik, župnik.
Bežite no, Bernik, kdo bo pa verjel, da kmet prostovoljno nosi glasovnice v fa-rovž, ko je zadnji kmet vesel, če popa ne vidi
*
Iz Ptuja.
Sedaj imamo novo gimnazijsko poslopje in nemški .Studentenheim". Za novo poslopje dala je mestna hranilnica denar, za „Studentenheim" se po svetu berači. Naši spakedranci iznašli so nov način beračenja. Trgovci in obrtniki beračijo pri fabrikantih in naložnikih podpor, trgovske zveze se porabljajo, da se priberači denar! To je gotovo nekaj novega kar je karakteristično za spodnještajerske razmere ! Zakaj pa se ta metoda ni razodela namestniku Ciarv-u in deželnemu glavarju grofu Attemsu, ko sta prisostovala otvoritvi novega poslopja? Gotovo bi bila cba prijetno presenečena!
Svoje dni že se je v javnosti razpravljalo, da je ravnatelj Tschannet pobožen Tirolec — in da so tudi nekateri nemški profesorji slovenskim učencem branili govoriti slovenski jezik Tudi nobene knjiga slovenski dijaki niso dobili iz gimnazijske knjižnice. To sploh ni bilo mogoče, ker ta knjižnica nikoli ni imela in še danes nima slovenske knjige. Tudi danes ne dobe slovenski dijaki slovenske knjige v roke! Pa še več, ljudje so že toli brezobzirni in predrzni, da hočejo tudi to zabraniti, in prepovedati, da bi dijaki ne smeli slovenske knjige drugod dobiti, od drugod vzeti! Iz dobe svojega delovanja v Celju znani Gubo hoče prekosititi Tschanneta. Ko je postal ta mož ravnatelj, morali so Slovenci vedeti, kaj to pomeni. Njih skrb bi morala biti, da slovenski dijaki ne pohajajo gimnazije v Ptuji, ampak drugod, kjer se glede narodnosti ne žalijo, kjer se njih matom i jezik ne zaničuje, kjer imajo priliko naučiti se do dobrega tudi svoj materni jezik.
Posebno pa je skrajni čas, da Slovenci ptujski opuste dijaško kuhinjo, da se oklenejo dijaške kuhinje v katerem drugem mestu, kamor se bodo potem morali obračati tudi slovenski dijaki iz ptujskega okraja. Nemoi in nemškutarji tirjajo, da se njih deca v ljudski šoli odgojuje v narodnem duhu. To se dandanes tudi povsodi godi in se nadaljuje v srednjih šolah. Ali ne obstoji ista potreba za slovenski na« raščaj? — _
W lijuhljtani, 5. decembra. Koerberjev načrt. Koerberjeva vlada namerava tudi v bodoče igrati ulogo navidezno docela ne-pristranskega in i eodvisnega kabineta. Storiti hoče vse, pa tudi opustiti vse, samo da more novi državni zbor izvoliti delegate. Delegacije so glavna želja Koer-berjeve vlade, in da se ji izpolni ta, bo hodila še nadalje, kolikor dolgo možno, po cesti neodločnosti. Parlamentovo zasedanje vladi ne leži nikakor na srcu, nego misli le na bodoče delegacije, za te pa deluje z vsem svojim vplivom. Tako piše mona-kovska „AlIg. Ztg.", ki ima zveze z ofi-cioznimi avstrijskimi krogi.
Dogodki na Kitajskem.
Najnovejše vesti javljajo, da se odpravlja kitajski cesar iz Šensija v kratkem v Pekin. Tudi cesarica vdova pride baje kmalu za njim, ako jo bo sprejem cesarja zadovoljil. Razni podkralji prigovarjajo dvorn, naj se vrne čim preje v prestolico, da se ustanovi mir. Vendar pa so celo v okolici Pekina Se tako močni oddelki boksarjev, da jih hodijo vsak dan preganjat večje ekspedicije. Grof Waldersee je baje jako ozlovoljen, ker te ekspedioije ne dosezajo nobenega večjega uspeha. Vsak čas se izve, da je kaka ekspedicija v stiski in mora ji hiteti na pomoč drug oddelek. V mednarodni vojski sila pogrešajo zdravnikov, katerih je mnogo premalo. Ranjenci in bolniki so skoraj brez pomoči. Ker je nastala sedaj Se huda zima, vojaki zelo trpe, in Število mrtvih se množi.
Vojna v Južni Afriki.
Lord Roberts je izdal na svojo armado povelje, s katerim se poslavlja ter zahvaljuje, predno odpotuje v London, kjer prevzame vrhovno nadpoveljniStvo preko vse angleške vojske doma in v kolonijah. Roberts trdi v svojem povelju, da so se vedli angleški vojaki v sedanji vojni tako junaško in vstrajno kakor še nikdar nobeni vojaki, kar jih omenja zgodovina. Zatrjuje pa tudi, da si je pridobil mnogo izkustev, katere na svojem novem mestu porabi. Dalje se javlja, da ni bilo v Johaanesborga proti Robsrtsu nobene zarote in da so vseh zaprtih 12 Italijanov že izpustili. Iz Kapstadta poročajo zopet nekaj novih bojev: Kitchener javlja, da sta se Dewet in Knox iznova zgrabila 28. novembra na Tafelkopu, severno mesta Bethulie. Uspeh ni znan. Glavna železniška proga do Springfonteina je v rokah Burov. General Settle je burski oddelek pod Hertzogom vshodno Luckhoffa pri Kloofu napadel, baje premagal toda preganjal ga ni, pač pa se vrnil sam. Pač sumljiva zmaga! General Paget je imel 28 in 29. novembra boj z združenima oddelkoma generalov Viljoen in Erasmus ob Rhenoster-kopu in Rietfonteinu. Buri so se morali baje umakniti v — svojo pozicijo. Potemtakem so ostali tam, kjer so bili. Paget pa je izgubil nič manj kot 5 mrtvih in 56 ranjencev! Blizu Johannesburga je bila 28. t. m. napadena angleška patrulja. Iz Kimberleya pa poročajo, da se med Kimberleyem in Paardebergom zbirajo močni oddelki Burov. Menda sta to oddelka Haasbroeka in Braoda. Prvi je imel 27. novembra pri Bultfonteinu boj. V Kaplandiji se proglasi baje v kratkem vojno stanje.
Slavlje stoletnice Prešernovega rojstva.
(Dalje.)
Praga: Ke stoletym narozeninam Prešerno v y m posilame slovenskemu narodu sve nejvfelejši blahopfání. — Vrchlicky, sekretar 4. tfidy „ Češke akademie".
Praga: Jménem ceskych pañí a dívek skladají k slavnosti stoleté pamatky nesmrtelného slovanského pévce Prešerna ratolest své nehynoucí úcty a lásky — Marie Srbová, Gabriela Preissová, Anna Podlipná, Anna Prachenská, Ružena Svo-bodová, Marie Chodounská, Renata Tyr-Sová, Katef ina Fügnerová, Jožefa Na prstkov á
Praga: Pfipojujíce se radostne a z celé duši ku dnešni vaši oslavé vynikají cího basníka vašeho Franceta Prešerna, cítuplného pévce laurem nehynoucí slavy ovénceného, jehož geniu složime pfi slavnostnim večirku, v sobotu dne osmého na počest jeho v BUmélecke besedé" pof adaném, nadSeny hold, projevujeme současne ver nému 8vému spojenci a spolubojovníku, ohni-vémua bobatyrskému narodu slo vinskemu, nejživejši 8ympatie sve a prosime Vaši slovutnost, abyste všem pfitomnym tlumo-čiti račil nejvfelejši naš pozdrav. Památce Prešernove provolavame hfimavou slavu. — Literarni odbor .UmSlecké besedy". He rite s, pfedseda. Glükselig, jednatel.
Praga: Hold památce basníka .Krsta pri Savici" sklada: Adolf Cern^, redaktor .Slovanského Pfehledu*.
Praga: V den, kdy cety slovanska svét radostne s vami vzpominá památky st^ch narozenin tv&rce slovinské poesie, vašeho slavného Prešerna, skladají i češti s piso v a tel ó v »Maji" udruženi hold stinu velikého basníka vašeho. — Spolek ceskyh
spisovateln beletristu aafaj" Ignat Herman, Jaroslav Kvapil.
Praga: Slavime a Vami v duchu nejvstšfho basnfka vaseno. Živio narod slovenska I — Profesor Frant. P rast k. Dr. Bofivoj Pmsfk.
Praga: Ku stoletč pamatce slavno ho basnfka Prešerna hlučne slava vola: — Rudolf Inemann.
Ribnica: Iz kraja, kjer Prešeren se humorja je navzel, ae kliče pesniku prvaku: Slava, slava! — Drinovec, Globočnik, Koblar, Ignacij Merhar, Primož Pakiž, Andrej Podboj, Spende.
Šibe ni k: Pridružujem se kulturnoj slavi brade Slovenaca. Slava genijalnomu PreSernu! — Stjepan Roca, učitelj.
Sarajevo: Slaveči s vama za jedno dragocjeni čas, kad se je vila pjesme spustila nad raju podobnu dolinu lijepe slovenske dežele, da pjesničkim cjelovom poljubi jedno slovensko čelo i da u vele-hram slavonskih besmrtnika uvede novog genija, izvolite primiti naše najtoplije bratske osječaje, koje s ta vi jamo na žrtve-nik njegove velič" ine s poklikom: Slava pjesniku i pozdrav vama u ovom didnom času, draga slovenska bračo! — Hrvat-8kopjevačkodruštvo .Trebe vid". (Darje prih.)
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 4. decembra.
Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Blei weis in Lenče.
Zupan se je po otvoritvi seje z vznesenimi besedami spominjal Prešernove stoletnice in nje proslave zlasti v Šolah, omenjal brzojavne pozdrave, ki so doSli z vseh strani slovanskega sveta, in konstatoval, da se je Prešernova stoletnica sijajno praznovala. Narod, ki ima hvaležnost za velike može, sme upati, da se mu porajajo Se novi. Obč. svet pa mora svoje spoštovanje do Prešerna pokazati še na drug način. Prešeren je umrl v revščini. Mej nami pa živi bitje, ki imenuje Prešerna svojim očetom. Slovenske dame so za Prešernovo hčer nabrale primerno darilo. Župan je prosil obč. svet dovoljenja, da sme Prešernovi hčeri iz mestne blagajne izplačati darilo 500 K, čemur je obč. svet soglasno pritrdil.
Župan je dalje naznanil, da je dežel-vlada odobrila načrt za podaljšanje Blei-weisove ceste do ceste na jnžno železnico in da je župan že stopil v dogovor z gosp. Jos. Gorupom zaradi odstopa potrebnega sveta.
Nadkomisar Tome je poročal o proS-nji, naj se sklene izdati prebivatno dovoljenje za novozgrajeno hišo grofice Stuben bergove ustanove.
Obč. svet. Plantan je poročal o volitvi komisij za državnozborske volitve. Volilo se bo v splošnem razredu v Štirih oddelkih in sicer I. oddelek, ki Šteje 1327 volilcev, in kjer bodo volili volilci od A do G, v mestnem domu; II. oddelek, ki Šteje 1515 volilcev, in kjer bodo volili volilci od H do L, tudi v Mestnem domu; III. oddelek ki Šteje 1410 volilcev, in kjer bodo volili volilci od M do R, v telovadnici prve mestne deSke ljudske Sole v Komenskega ulicah in IV. oddelek, ki Šteje 1688 volilcev, in kjer bodo volili volilci od S do Ž v telovadnici II. mestne deSke ljudske Sole na Cojzovi cesti. V komisijo je obč. svet izvo lil gg.: I. Bonača, J. Dimnika in O Dolenca za I. oddelek, L Krapeša, Alojzija Kunca in J. Lenčeta za II. oddelek, Frid. Pauerja, J. Prosenca in I. Rojnika, za III. oddelek in F. Šeberja, F. Terdino in I. Vidmajerja za IV. oddelek. V mestni kuri ji, ki voli 3. januvarja in v kateri je 2510 volilcev, se je določilo samo jedno volišče in to ▼ Mestnem domu, v komisijo pa so bili izvoljeni gg.: M. Kune, dr. D. Majaron in Fr Trček.
Po poročilu obč. svet. dr. Stareta se je sklenilo pritrditi pravilom ženskega telovadnega društva v Ljubljani, po katerih pripade tega društva premoženje mestni občini, če bi društveni občni zbor ne bil v stanu ž njim razpolagati
Po poročilu obč. svet. Plantana se je sklenilo, pooblastiti župana Hribarja, da zastopa mestno občino, pri zborovanja poslancev mest, ki bode sredi meseca decembra na Dunaja.
Obč. svet. Planten je poročal o županovem dopisu, v katerem se je župan
izrekel zoper sproženo akcijo, naj bi ae podržavili ali sekvestirali premogovniki, ali da bi se podržavila prodaja premoga na debelo. Poročevalec je obSirno pojasnil celo zadevo in naavetoval, naj se obč. svet izreče zoper to, da bi ae ljubljanska občina pridružila akciji dunajskega obč. sveta, pač pa naj poSlje magistrat prošnjo na vlado, da se z vsemi sredstvi upre podra-ženju premoga.
Obč. svet. Prosenc je konstatoval, da je obč. svet že sklenil to, kar je sprožil dunajski obč. svet. Župan je bil tedaj samo zoper to, da bi Ljubljana sprožila akcijo, zdaj pa je popolnoma proti podr žavljenju. Govornik je obširno razpravljal o celi zadevi, in se odločno izrekel zoper županov nasvet, pač pa predlagal, da se obč. svet pridruži predlogu dunajskega obč. sveta.
Ko je poročevalec na kratko odgovoril, je bil Prosenčev predlog odklonjen in sprejet odsekov predlog.
Poročilo obč. svet- Svetka o škon-traciji mestne blagajne se je vzelo na znanje.
Obč. svet. dr. Hud nik je poročal o najemščini za topničarsko vojašnico. Spre minjajoč pred kratkim storjeni sklep je obč. svet. pritrdil razpisu domobranskega ministrstva, s katerim se zviša najemščina za 53 K tako, da znaša sedaj 41277 K.
Podžupan dr vit. Bleiweis je poročal o ljubljansko-idrijski železnici. Idrija se je načela gibati za pridobitev železnice. S progo na sv. Lucijo bi se Idrija odmaknila od Ljubljane. Ker se je osnoval kon-sorcij, ki bo delal na to, da se zveze Idrija preko Vrhnike z Ljubljano, se je sklenilo, priporočiti ministrstvu, da podeli predkon-cesijo za to zgradbo, a ta proga naj postane neodvisna od južne železnice, vsled česar bi bilo treba sezidati tudi progo od Brezovice do Ljubljane.
Isti poročevalec je poročal o proračunu mestne klavnice za leto 1901. Sklenilo se je zvišati pavšal živinozdravnikoma vsakemu po 10 K. Proračun izkazuje prebitka 16142 K
0 izvršenih garancijskih preizkušnjah pri novih napravah mestne elektrarne je poročal obč. svet. Senekovič. Poročilo se je vzelo ns znanje.
Podžupan dr vit. Bleiweis je poročal o učnih uspehih na cesarja Franca Jožefa I višji dekliški šoli v šolskem letu 1899—1900. Ustanove Jos. Gorupa po 400 K je vživalo 13 gojenk. Gojenk je bilo 73. Trgovski kurs obiskuje 18 učenk. Poročilo se je vzelo na znanje, ravnateljstvu in vsema ačnema osobju pa se je izrekla zahvala in priznanje.
Obč. svet. T osti je utemeljeval svoj samostalni predlog, da se pri poštnih podružnicah v Ljubljani ustanove brzojavne postaje in telefonične govorilnice. Predlagal je, naj se prosi poštno ravnateljstvo oziroma ministrstvo, da se to zgodi.
Obč. svet. Trdina je ta predlog toplo podpiral, dokazujoč, kako so brzojavne postaje in govorilnice potrebne.
Obč. svet. Prosenc je predlagal, naj se prosi trgovinska zbornica, da to podpira
Sklenilo se je prositi samo za napravo brzojavnih postaj in izposlovati podporo trgovinske zbornice.
Ostale točke dnevnega reda so se obravnavale v tajni seji.
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo.
Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo.
Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke.
Dnevne vesti.
? Ljubljani. 5. decembra. — Osebne vesti. Avskultant v Novem mestu, g. dr. Metod Dolenc, je imenovan sodnim pristavom istotam. — Finančni komisar v Ljubljani, g. Makso Ko-s tanje v ec, je imenovan višjim finančnim komisarjem. — Zdravnik gosp. dr. Ernest Majer iz Škofjeloke je imenovan sekun-darijem v ljubljanski bolnici. — Okr. Šolski nadzornik v Krškem, g. Andrej Šest, je prostovoljno reaigniral na nadzorniSko mesto;
— Blamiranl klerikaloi. Iz uredništva .Slovenca" frče po vsej deželi pisma, s ka terimi se pozivljejo popje, naj nam pošiljajo popravke. Po sedanjem zakonu se da vsaka stvar .popraviti", tudi če je tisočkrat resnična in dokazana, samo če ima popravek zakonito obliko. Tega § 19. tisk. zakona so se oprijeli klerikaloi, da bi ž njim utajevali duhovniške lumparije, ki se zdaj gode v deželi. Pa ti popje so ne le nesramni, ampak tudi neumni. Dan na dan nam pošiljajo popravke, mi jih pa mečemo v koš. Tudi štefetov fant nam je poslal dva popravka. Ker nista bila pravilna, in umeje se po sebi, da ta fantič ni zmožen sestaviti pravilnega popravka, nas je tožil, in ž njim nas je tudi tožil kaplan Kralj iz Loškega potoka. Sodišče je spoznalo povsem pravilno, da mi nismo bili dolžni sprejeti teh popravkov, in je obsodilo Štefeta in Kralja v povrnitev stroškov. Advokat Vencajz se je sicer pritožil, a pritožba mu ne bo nič pomagala. Prosimo tudivsedruge duhovnike, katerih popravkov nismo sprejeli, naj nas tožijo Imeli bodo vsaj veselje plačati nekaj stroškov. Priporočamo jim pa, naj potem ne govore tako o sodbah, kakor so zadnjič govorili neki gospodki, ker je to včasih nevarno. Štefek in Kralj sta se torej s svojimi popravki nesmrtno bla-mirala in bosta to tako drago plačala, da nam v prihodnje gotovo ne bosta več pošiljala nestvarnih popravkov.
— Klerikalna nesramnost. Nekateri duhovniški škandali, ki so se primerili v zadnjem času, so razburili celo deželo. Ti škandali se zdaj sodno preiskujejo. Vsak človek v deželi ve imena dotičnih duhovnikov, zlasti dobro jih pozna škof, a vendar je njegov list tako impertinenten, da se upa zahtevati, naj imenujemo dotične udeležene duhovnike z imenom.' .Slove nec" ve prav dobro, da smo na iz rečno prošnjo obljubili molčati do obravnave. Ako tega ne ve, izve lahko kaj več pri g. dr. F ur lanu. Prav ker ve, da za sedaj ne bomo povedali nobenega imena, skuša s svojim pozivanjem naša poročila sumničiti in utajiti stvari, ki se vendar uradoma preiskujejo Mi se nikakor ne čutimo vezane, prelomiti svojo obljubo na poziv kacega Lampeta ali Štefeta. Naj nam „S I o venec" producirá poziv d'i:"-ih> udeleženih duhovnikov, kateri h imena so „Slo vencu" in škofu dobro znana, da se oni strinjajo s „S lo veni e vim" pozivom, pa bomo koj na čistem ž njimi, ali pa naj nas tožijo, kar prav lahko store. Kar se končno tiče tistih duhovnikov, katerim so v „Kat domu", ki ga ljudstvo imenuje „št. 13 na katoliški podlagi" dekleta sedala na kolena, jih BSlovenec" vendar lahko sam izve. Vemo samo to, kar so nam pisale priče, a do-tična pisma naših prič smo poslali na pristojno uradno mesto, da se tudi ta stvar uradoma dožene. Končno naj še omenimo, da nas je g dr. Tavčar z ozirom na psovke škofovega lista pooblastil izjaviti, da tista druhal, ki stoji okrog „Slo-venca", lahko o njem piše kar hoče, ker te ljudi tako zaničuje, da ga sploh nobeden izmed njih ne more razžaliti.
— Izpred sodišča. Klerikalno sovraštvo proti občinskemu svetniku g. Tarku je nepopisno. Na vsak način bi klerikalci g Turka radi uničili, in v to svrho narede iz vsake malenkosti celega slona. Tako je bilo s kmetičem iz Trzina. Kaj je vse pisalo izprideno klerikalno časopisje o tej zadevi! G. Turku so škofovi duhovniki obetali Žabjek in vešala, češ. da je nedolžno klerikalno ovčico kmetica skoro ubil in to brez povoda. A kaj se je izkazalo? Drž. pravdništvo, kateremu se je bil akt od stopil, ga je vrnilo okrajnemu sodišču in se vrši preiskava proti gosp. Turku le zaradi prekoračenja silobrana. Napaden je bil gosp. Turk, in on se je samo branil, če je silobran res prekoračil, to se še pokaže. Na noge, klerikalni duhovniki, ki g. Turka zalezujete, blamirani boste, neusmiljeno blamirani, če ne dobite nekaj prič, ki bodo po krivem prisegle. Pa je menda slaba postala za krive priče, odkar so vzornega krščanskega socialista A M. zaradi krive prisege poslali za nekaj mesecev na Zabjek. — Tudi danes se je vršila obravnava proti g. Turku. Tožil ga je klerikalec I. Kunčič, izdelovalec soda-vode, radi — radi žaljenja časti. In zopet
BŽS" Dalje v prilogi. "SI
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 280, dn6 5. decembra 1900.
M je klerikalni naklep ponesrečil. Izkazalo se je, da ni g Turk razžalil Kunčiča, pač pa Kunčič g. Turka, kateremu se ni zdelo vredno vložiti tožbo. Seveda je bil g. Turk sijajno oproščen, Kunčič pa bo moral plačati stroške.
— ,,Volilnl katekizem" izide jutri v dragic, ker se je oglasilo zadostno število odjemalcev. Tistim, ki so katekizem naroČili, se dopošlje takoj, vse druge, ki ga žele dobiti, pa prosimo, naj poSljejo naroč nino (za 100 komadov 5 kron) v naprej, ker je pošiljanje s povzetjem predrago.
— Mandat v žepu. Klerikalni kandidat za peto kuriio, od sv. Duha raza vet Ijeni dr. Šusteršič, baje trdi, da ima ta mandat že v žepu! Ker klerikalci trdijo, da ima dr. Šusteršič tudi mnogo liberalcev , v žepu", opozarjamo dr. Šusteršiča, naj dobro pazi, da mu preklicani libe ralci ne bodo napravili v žepu luknje skozi kojo bi mu njegov mandat ušel, kajti to bi bila za njega — prevelika blamaža.
— Iz Rajhenburga se nam poroča: Dne 4. t. m. so volile občine Armeško, Senovo in Stolovnik. Vkljub strastni agitaciji farovških prodrli so v 5. kuriji vsi trije Hribarjanci. Živio! V Anžah, Gorici in Razteza, ki volijo iz 5 kurije 1 moža prodrl je Žičkarijanec samo z enim glasom večine. Zmaga bo naša!
— Iz Smartna pri Litiji se na piše: Po končanem volilnem shodu v nedeljo so se sešli najodličnejši tukajšnji narodnjaki, da pri kozarcu vina poslave lepo zmago. Pri našem beneficijatu Trpinu vihrala je včeraj raz drog zastava v znak veselja, da je svoje blagoslovljene kosti srečno odnesel nepolomljene domov.
— Spodnještajerski amfiteater, model 1900. Iz Vranskega okraja se nam piše: Nekje na Spodnem Štajerskem s krvavimi žulji našega ubožega kmeta na nekdanjem pokopališču vzgrajena hiša (ob jednem tndi sušilnica za hmelj, katerega doti ene fare fajmošter pridelajo) svedoči nam, kako daleč je naše duhovenatvo zabredlo. Za denar so poli ua ustem mestu .requiescat in pace", in da se dobi za različne namene potrebni drobiž, se tudi na tistem kraju, posvečenim mrtvim vpri-zarja .Kozlovska sodba z Višnje gore" Gospod Žičkar! Ko pridete v državni zbor bodi Vaše prvo delo, da vprašate nj. vzvi Senost dr. Korberja, je li se tako bogo-skrumno početje strinja z našim kazenskim zakonom, jo li se res sme iz našega kmeta norca delati. Na mestu, pod katerim počiva nebroj naših ranjkih, se ne bi smela slična blasfemistična početja uga njati, bodisi na katoliškej podlagi!
— ? —
— Iz Brežic. Kakor se je že .Slovenskemu Narodu" poročalo, izbrisalo je okrajno glavarstvo v Brežicah vsled reklamacije nemškutarske stranke 11 volilcev iz volilnega imenika za mesto Brežice, ako-ravno so isti v mestu Brežice plačevali več kot 8 K davka, samo da nimajo bivališča v Brežicah. Na pritožbo gospoda dr. Ivana Dečka in g. dr. Josipa Sernca je pa c. kr. namestništvo z naredbo od 29. novembra 1900 št. 3741 zaukazalo, da se imajo ti volilci zopet vpisati v volilni imenik, ker po jasnih besedah postave imajo ti volilno pravico edino le v mestu Brežice.
— V kak namen so poslali onih osem nemških avskultantov v Celje? Piše se nam: Nekateri listi so se oprijeli ljudske govorice, da zavoljo volitev, češ, da je v mestni skupini celjski osem volilcev krvavo potrebnih. No, mi smo s stidom zavrnili tako neutemeljeno očitanje. Naši vladi pa podtikati kaj tace ga! Od tega našega mnenja nas tudi ni pripravila okolnost, da so v volilnem imeniku ti bodoči slovenski urad niki že figurirali kot volilci, ko še vseh v Celju bilo ni; dočim je bilo več naših urad nikov, ki so že po tri leta tukaj, izpuščenih iz imenika. Pa Bog ne daj, da bi rekli, da je to mestni naš urad namenoma storil.
_Torej, mi se popolnoma držimo mnenja
justične uprave, da so ti nemški avskul tanti v Celje bili poklicani v to svrho, da se prince slovenskemu jeziku. V tem mnenja nas potrjuje najbolj dejstvo, da je vi* deti te mlade uradnike več v celjskih ulicah, kakor pa v uradu, kjer pod milim nebom nimajo kaj delati. Naravno! Pretežno večino pravdnih stvar ij je rešiti v slo ven ajhsM jeziku, o katerem pa novi avskultanti nimajo pojma z* "rar,nn delo na obeh celj-
skih sodiščih in na državnem pravdništvu so porabni jedino-le slovenski avsknltanti Ne oporekamo tndi temu, da so ravno Celje izbrali za šolo slovenskemu jezika. Justična oprava je do dobrega prepričana, da je Celje po svojem značaja pristno slovensko mesto, v urada prevladuje slovenščina, in
— kakor rečeno — tndi po ulicah. Ti bodoči sodni svetniki na naših okrožnih in deželnih sodiščih pa opravljajo tukaj Se drugo Solo. Izvedeli smo za to njih delo vanje prav v zadnjem času, namreč pri porotni razpravi zoper urednika .Domovine". K razpravi, katero je nadzoroval sam grof Gleispach, se je privleklo kakor po navadi vse polno tistih mračnih in dvomljivih eksi stene celjskih, ki so komaj čakale sodbe nad svojo žrtvijo. Z vidnimi in glasnimi znaki odobravanja   je ta sodrga sledila .krepkim" izvajanjem obtožitelja dra. Mrav laga. Kakor hitro pa je začel govoriti zagovornik dr. Vrečko, spekla je slovenska beseda prav živo v meso to svojat, in z glasnim Sumom, demonstrativno je vselej zapustila dvorano. Mej poslušalci je pa bilo tudi par gori omenjenih nemških avskultantov, katerim je menda ukazano, prisostvovati ravno slovenskim razpravam. In ti nemški avsknltanti — Cnjte! — so se ostentativno udeleževali demonstracije s strani nemške so-drge ter ravno tako demonstrativno ostavljali   dvorano, kadarkoli sozačnli slo vensko besedo. Ali je imela slavna justična uprava tudi ta namen, ko je poslala teh osem nemških avskultantov semkaj v Celje v Solo, tega ne vemo in nečemo trditi. No, teh osem avskultantov, ki nič ne delajo, je dobilo za prvi mesec tukajšnjega bivanja, po 50 kron doklade. Lepo plačilo!
— Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek 6. t. m. igra se prvikrat na sloven skem odru, na vseh drugih gledališčih pri liubljena šaloigra .Pri belem konjičku", v kateri igrata glavni nlogi gospa Pola kova (gostilničarka pri belem konjičku) in KOS DO d VnrnvSntr   vn!afr*a/» -»««•«..*-»«»-
v ostalem sodeluje vse dramsko osobje.
— Slovensko gledališče.   Sinoči je bila tretja slavnostna predstava v spomin stoletnice PreSernovega rojstva. Priznati se mora slovenskemu gledališču, da je ono Se najvidneje počastilo veliki spomin, in da je ono spoznalo veliki pomen tega praznika. To vedel je g. profesor Leveč tudi ceniti, ko je prevzel težko nalogo, da posveti v gledališču govor Prešernovim ma-nom. G. profesor naj si bo v svesti, da ni mogel najti hvaležnejšega občinstva, kot gledališkega. Neobičajna tihota nam je pričala, kako je zanimal to očinstvo njegov govor, ki se nam je zdel v hramu muze Talije kakor novo razodetje.   Videli smo pred sabo ne samo duševno in telesno po dobo največjega našega pesnika, ampak tudi skromne narodove razmere, ki se je v njih rodil in v njih živel veliki genij človeštva. Govornik je v plastičnem in umetniško dovrSenem predavanju dokazal, da nam je PreSeren ustvaril slovenski poetični jezik in slovensko poezijo. Pred in za govorom ponavljala sta umetnika v pravilnem izgovoru, gdč. Riickova ter g.VerovSek z lepim uspehom lepi Aškerčev .Prolog" in Prešernovega   .Povodnjega moža", zopet strni vša se v dve krasni živi podobi, ki sta res živi že po sijajni ženski lepoti. Apoteoza  PreSerna obstoja iz dveh skupin. Sredoja predstavlja idealno slavljenje pesnika: genij pesništva drži nad poprsjem Prešernovem lovorov venec, tik podstavka na levi sedi svetla, jasna vesela poezija z liro in dviga proti pesniku Slovenijo, ki prinaša Sop priprostih poljskih cvetek. Na desni podstavka sedi temno drapirana resnobna poezija, zamišljena, s knjigo v roki. Nižje od teh oseb se je razprostrl sedanji živeči narod slo« venski, da časti pesnika, odrašeni, mladina, otročad, iz Gorenjske, Belokranjske, Primorske, Koroške.— Po vod nji mož: Kaže trg. kjer Ljubljanci in Ljubljanke plešejo in so veseli. Kar zaraja najodličnejši gost plesalec a zalo UrSiko proti vodi, zdajci plane žnjo v globočino. — Takemu imenitnemu go spodn iz valov pristoja tndi primerno spremstvo, služni duhovi, ki se kažejo iz vode in se veselo stegajo po zali devojki, katero je njih gospodar uplenil Vaa draga dražba plesalci, veseljaki, godci strme in ae čudijo.
— Med vsporedom zapeli so pevci .Glas-bene Matice", .Ljubljane", .Slavca" Wi   Tronvtakaara navakesa druStva"
pod sigurnim vodstvom koncertnega vodje g Mateja Hubada s krasnim pevskim materijalom in z veliko preciznostjo Ned-vedovo kantato .PreSerna". K sklepa ponavljala se je izvrstno naštudirana Blode-kova opera .V vodnjaka", ki je v nji pokazal g. VaSiček, da kaj zna, in ki je bila posebno zanimiva zaradi nastopa gospe Pol a ko ve v ulogi Jerice. Gospa Polakova je dobila dva krasna Šopka in je bila z aplavzom sprejeta. Umestna alterniranja igralcev in pevcev v ulogah bi slovenskemu gledališču, ki deluje večinoma s stalnim repertoarjnm, večkrat priporočali, ker igro osvežijo in ji dajo večkrat novo življen-ako moč. A.
— Za Prešernov spomenik priposlal je vrhovni knjigovodja upraviteljstva Mayr Melnhofovih posestev, g. Ivan Kranjecv Ljubnem na Gornjem štajerskem, prispevek 20 kron. Z veseljem bilježimo dejstvo, da se v zadnjem času zlasti v tujini živeči rojaki oglašajo s prispevki za spomenik ter le želimo, da bi domoljubna unema teh naših rojakov tndi v domovini našla primeren odziv.
— „Politikla o Prešernu. V oddelku .Umetnost in slovstvo*' je prinesla „Po-litik" (štev. 335) jako lep članek o Prešernu.
— Odbor gospej za razdelitev obleke ubogim učenkam in učencem tukajšnjih ljudskih šol se vsem p. n. dobrotnicam in dobrotnikom najtopleje zahvaljuje za darila, in najnljudneje vabi k razdelitvi, katera se bode vrSila dne 8. decembra 1.1. ob 11. uri dopoludne v telovadnici I mestne deške šole.
— Iz ces. kr. mestnegs šolskega sveta ljubljanskega. Redna seja dne 23. novembra 1900. se je vršila sledeče: Po otvoritvi je poročal zapisnikar o rešenem tekočem gradivu izza zadnje seje. Nato je povzel besedo predsednik župan Hribar ter v daljšem izvajanju predlagal, da naj ljubljanske slovenske ljudske šole praznujejo Prešernovo lOOIetnico dne 3. decembra 11. z malo slavnostjo v Šolskih prostorih ter s
soglasno sprejet. Dalje se je sklenilo, da imajo isti dan tudi nemške Sole prosto. Predsednik je naznanil, da dne 12. decembra na obeh slovenskih petrazrednicah ne bo pouka, ker se v Šolskih prostorih vrši državnoztorska volitev. Nato se je sklenilo o. kr. deželnemu Šolskemu svetu priporočiti pomaknitev sedmih mestnih učiteljev, oziroma učiteljic, v prvi in Šestih učiteljev v drugi plačilni razred. Mestnemu učitelju J a-kobu Dimniku se je pripoznala III. služ beno starostna doklada. Nato se je soglasno odobrilo 11 daljših točk obsezajoče službeno navodilo za Šolske sluge na mestnih šolah. Predloži se tudi občinskemu svetu v potrditev. Glede obeh mestnih obrtnih priprav-ljalnio se je sklenilo, da ima v prihodnje v L a razredu od pasti pouk nemščine, ker učenci niti v slovenščini nimajo dosti iz-vežbanoati. Dve prošnji za sprejem unanjih otrok na mestne šole sta ae usliSali, jedna pa se je morala odkloniti C. kr. okrajni Šolski nadzornik profesor Leveč je poročal o nadzorovanju II. mestnega otroškega vrtca-Poročilo se je jednoglasno odobrilo, predlog za stalno namestitev suplentinje na otroškem vrten se je moral vsled že itak hudih šolskih bremen odkloniti; pač pa se bo mestnemu magistratu priporočilo, da izpo-alnje za take suplentinje primerne nagrade. V prostorih II. otroškega vrtca se bodo izvršile nekatere prenredbe, in naročilo se bode nekaj za deco potrebnih učil. ProSnja .ljubljanskega učiteljskega društva" za povišanje nagrade učiteljev, ki delujejo na obrtnih pripravIjalnicah, se z ozirom na to, da sedanja nagrada odgovarja izrecnim postavnim določilom, odkloni. Za božičnico obeh otroških vrtcev ae sklene, prositi mestni magistrat, da dovoli, v to svrho dvorano v .Mestnem doma". Predsednik izjavlja, da bo dvorana na razpolago. Denar za božičnico se bode nemudoma nakazal. Za nekega učitelja, ki vodi ročna dela.se sklene pri občinskem svetu zaprositi primerne re-moneracije.
— ..Slovenska iolsks Matica" v LJubljani. V smislu § 21. pravil .Slovenske šolske Matice" se sklicuje prvi občni zbor tega druStva na dan 29. decembra t. 1. v .Mestni dom" v Ljubljani. Zborovanje se otvori ob dveh popoludne. Dnevni red: 1. Pozdrav začasnega predsednika. 2. Poročilo tajnikovo o dosedanjem delovanja za časnega odbora. 8. Poročilo začasnega blagajnika. 4. Volitve: a) upravnega odbora
(predsednika, 8 odbornikov in 3 odborni-kovih namestnikov), glej pravila § 8. b) treh presojevalcev letnih računov. 4. Določitev nagrad za književna dela in glavnim funkcionarjem za prvo triletno dobo. 5. Proračun za naslednja tri leta. Posvetovanje, oziroma odobravanje predloženega poslovnika. 7. Nasveti posameznih društvenikov. Da bi častite dame in častiti gospodje unanji dru-Stveniki imeli kolikor mogoče duševnega užitka in duševne pobude od svojega kratkega bivanja v slovenski prestolnici, je začasni odbor nadalje sledeče ukrenil: 1. Na predvečer dne 28. decembra t. 1. priredi .Ljubljansko učiteljsko društvo" na čast doSlim društvenikom zabavni večer. 2 Dne 29. decembra t. 1. priredi gospod ravnatelj Andrej Senekovič ob 10. uri dopoludne električne demonstracije v fizikalni sobani ces. kr. prve državne gimnazije. 3 Po občnem zboru si lahko ogledajo društveniki ljub Ijansko elektrarno, kjer bode gospod ravnatelj A. Senekovič razjasnjeval električno napravo. Tudi druge zavode si lahko ogledajo društveniki pod vodstvom izvedencev. 4. Ča-stito .Dramatično društvo" se bode naprosilo, da priredi dne 29. in 30. decembra primerne dramatične predstave. Tovariši in tovarišice! Prvič se nam nudi prilika, da si podamo srednješolski in ljudskošolski slovenski učitelji roke in stopimo v zvezo, ki more biti na korist prvim in drugim. Noben slovenski učitelj ne zamudi prisostvovati pri porodu .Slovenske šolske Matice", ki bo, Če Bog da, postala jeden najvažnejših zavodov narodne prosvete! Gospodje poverjeniki in gospice poverjenice navdušujte, kar je v vaših močeh, za sveto stvar! — V Ljubljani, dne 2. decembra 1900. — Za začasni odbor,Slovenske šolske Matice": Dr. A. Med ved, m/p. H. Schrei-ner, m/p.
— Iz seje c. kr. šolskega sveta v Logatcu dne 28. novembra t. I. Poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika o rešitvi došlih kurentnih predlog izza zadnje seje se vzame na znaru> 3^st odi&^Uv^cr T> ™\u toplo priporočajo v uvrstitev v višji plačilni razred. Račun okrajne šolske blagajne za 1. 1900 se je potrdil. Proračun okrajne šolske blagajne za leto 1901 se je sestavil. V taistega se je vsprejela, kakor je to bilo dosedaj običajno, vsota 180 kron za okrajne učiteljsko knjižnico. Imenovali so se kraj ni šolski nadzorniki za 24 šol za dobo od 1. januvarja 1901 do 1. ja-nuvarja 1904. V svoji predzadnji seji je c. kr. okr. šolski svet med dragim tudi sklenil, da imajo kraj ni šolski sveti naročiti za šolarske knjižnice mladinska lista „ Vrtec" in „Zvonček", za učiteljske knjižnice pa „Popotnik" in Dimnikovo knjigo ,.Avstrijska zgodovina za ljudske šole". —č.
— Logaški okrajni šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval razen č. g. župnikov v Žireh, Rovtah, Spodnji Idriji in Babinem polju krajnim šolskim nadzornikom same odlične in napredne posestnike. Pobrati pa so morali baje za vselej poleg drugih „gospodov", svoja nepedago-giška šila in kopita tudi vzgledni hribovski denuncijant, malo prifrknjeni sovražnik „cesarske pesmi" in pa oni srboritnež iz dežele loncev in rešet, ki je že pred leti celo po c. kr. okrajnem šolskem nadzor-ništvn sline cedil. Prav tako! Kozli še niso bili nikdar dobri vrtnarji-
— Pri Sv. Gregorju nad Ortnekom se je ustanovilo prostovoljne gasilno društvo. Načelnikom je bil enoglasno izvoljen g Franc Oblak, trgovec in gostilničar pri Sv. Gregorju; podnačelnikom g. Anton P i r n a t, gostilničar v Hoj čem ; blagajnikom g. Matevž Oblak, župan in posestnik na Grabnu; tajnikom g. Stanislav Legat, učitelj pri Sv. Gregorju; odbornikom: gg. Ivan Grebene, Ivan Levstek in Josip Adamič. Vse potrebno orodje se je naročilo pri tvrdki R. A. Smekal v Zagrebu, katera je prav povoljno ustregla, in se jo toplo priporoča vsem gasilnim društvom. Gasilno društvo je pri Sv. Gregorju, a pripomni naj se: ker ni katoliškega pridevka, zato---
— Iz Boštanja se nam poroča: V nedeljo 2. t m. med prvo maSo okolu pol 7. ure zjutraj nameraval je tat v prodajal-nico g. Jak. ZalaSčeka v Boštanju udreti. V veži je skušal vrata v prodajalnico z nekim železom odpreti, a odpodila ga je hči gospoda trgovca — drugi so bili vsi v cerkvi — ki je zajutrek pripravljala. Tat je precej velike postave, okolu 26—30 let
star, oblečen je v rnjav havelok, ima klobuk z nakitom ter lep dežnik. PrejSnjidan je po vinskih goricah BoStanja vino pokušal, ter se izdal kot vinski trgovec iz Ljubljane.
— Porotne obravnsve. Pri tukajšnjem deželnem sodišču pričela ae je v ponedeljek četrta letošnja porotna sesija. Pri prvi ob ravnavi sedel je na zatožni klopi 20 let stari dninar Jožef Bernik iz Šutne, ob-tožan hudodelstva uboja. Obtoženec bil je dne 26 avgusta letos izpuščen iz zapora v Škofji Loki, ter se je istega dne proti večeru podal v Spodnje Bitnje, kjer se je pogovarjal z nekim dekletom. Ko je začul nekoga prihajati, odakofiil je v stran, pobral kamen ter ž njim brez povoda udaril neznanega došleca po glavi. Bil je to France Križnar, vulgo Šoštar, ki je po udarcu sicer še ustal ter prišel do bližnjega doma, a kmalu postal je nezavesten ter dne 30. avgusta umrl. Kakor so zdravniki konštato vali, umrl je Križnar vsled gnojitve možganov. Bernik priznava popolnoma dejanje, pravi pa, da je Križnar, idoč proti njemu, rekel: .Mi je vse glih, Če me koj ubiješ, če ne, bom pa jaz tebe!", na kar da je on pobral kamen in udaril Križnarja. Priča Marija Pokom, s katero se je Bernik pogovarjal, pa trdi določno, da ni slišala nika-kega pogovora med Bernikom in Križnar jem, da je Bernik brez povoda udaril Križnarja, ter da je, vrnivši se k Mariji Pokora, dejal: B Malo se m ga s kamnom udaril Zakaj pa ponoči okolo hodi!" Tudi je Križnar, ko je prišel kritičnega dne domov, rekel svoji ženi in Katarini Berčič, da ga je nekdo nenadoma napadel. Obtoženec je bil hudodelstva nboja krivim spoznan in obsojen na šest let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 26. avgusta vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bil je 38 let stari oženjeni črevljar Ivan Drinovec iz Stra-žišča pri Kranju, obtožen hudodelstva za žiga. Dne 4. septembra letos nastal je na krat požar na podu Lorenca Kunstelja v Stra&i&cu, ki je v kratkem uničil omenjeni pod s šupo in drvarnico ter hišo Martina Rozmana. Po požaru provzročena Skoda znaša 3742 kron. Sum, da je zažgal pod, letel je takoj na črevljarja Drinovca. Obtoženec stanoval je pri Kunstlju, a ker je bil pogosto pijan in siten, grozil mu je gospo dar, da bo moral iz stanovanja; dne 4. septembra pa mu je faktično odpovedal stanovanje. To je Drinovca tako razjezilo, da je vzel žvepljenke, Sel na Kunsteljev pod ter vrgel gorečo žveplenko v slamo, ki se je takoj unela, ter se potem naglo vrnil v svoje stanovanje. Priči Antonija Brenk in Neža Tepina videli sta obtoženca, ko je Sel na pod in hitel potem zopet nazaj. Tudi obtoženec je s početka sicer tajil, potem pa skesano priznal, da je nalašč zažgal slamo, ker se je hotel maščevati Kunstlju zaradi odpovedi stanovanja. Pri tej obravnavi je prvič nastopil kot zagovornik novi advokat Ivan Pater Vene a j z. Drinovec je bil obsojen na osem let težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem v temn celici dne 4. septembra vsakega kazenskega leta.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecn novembra je 174 strank vložilo 38 347 K 92 vin., 96 strank dvignilo 30 732 K 90 vin., 35 strankam se je izplačalo posojil 22 228 K. Denarni promet 186.234 K 42 vin.
—- Akademiono društvo ..Slovenija" na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor za zimski tečaj 1900./01. v petek, dne 7 decembra t. 1. Na dnevnem redu je mej drugim tudi predavanje tov. Janka Šlebin-gerja: .Kulturno stanje Slovencev ob času Prešerna in Slomška'. Lokal: Restavracija ,Zum Magistrat", L Licbtenfelsgaase 3. Za četek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! _
* Tolstojanec v Bolgariji. Bolgarsko
vojaSko sodišče je, kakor poročajo iz Sredca, obsodilo nekega rekruta v triletno ječo, ker se je skliceval na evangelij ter ni hotel prijeti puške. Hotel ni priseči, da bo vojak, nego trdil, da je kot pravoveren kristjan nasprotnik vojaStvu. Ko so mu naznanili obsodbo, se je zadovoljno smejal. Takih ljudij je na Ruskem mnogo. V Bolgariji pa je ta slučaj prvi. Tolstega nauki so provzročili na Ruskem že mnogo obsodeb rekratov, ki pečejo biti vojaki.
Književnost
— Za Prešernov jubilej je izdalo L. Schv/entnerjevo založništvo v Ljubljani raz pravo: Prešeren in Slovanatvo od Fr. IleSiča. V tem spisu, ki je bil prvotno namenjen za Prešernov album, razpravlja pisatelj o razmerju velikega pesnika tako do dragih slovanskih narodnostij, bodisi glede znanja jezika in poznavanja literature ali pa glede osebnih stikov, kakor tudi do slovenskega naroda. Prišel je do precej drugačnih rezultatov nego svoj čas Stritar in pozneje dragi. O marsikaki trditvi bi se dalo, kolikor smo mogli v naglici posneti, še kaj izpregovoriti. Uprav vsled tega, ker se pisatelj bori proti sedaj običajnim nazorom o Prešemu-Slovanu in Slovencu pa trijotu je razprava jako zanimiva in utegne izzvati živahno polemiko. Kaj poreče zlasti Stritar, ko bo videl svojega ljubljenca v docela drugi luči nego ga je opisal on! Oblika knjige je prav čedna, cena nizka: 70 h, po pošti 75 h. Naj bi se o teh slavnostnih dneh obilo kupovalo! — čitalnicam in drugim društvom, ki bodo v proslavo Prešerna prirejale slavnosti, bode gotovo prav dobro došla nova skladba: Pod oknom. Samospev za bariton s spremlje-vanjem klavirja. Uglaabil dr. G o j m i r Krek ob stoletnici Prešernovega rojstva. Gotovo je ni umetne pesmi slovenske, ki bi bila bolj razširjena in priljubljena v slovenskem narodu, nego ta v starem Fleisch-mpnnovem napevu. .Luna sije", po teh začetnih besedah je bolj znana nego po naslovu .Pod oknom", se poje v salonu kakor pod vaSko lipo. Postala je svojina vsega naroda, v čegar jezika je zapeta. V predležečej skladbi ji je dal skladatelj tako obliko, ki se ji najbolj prilega, samospev za bariton. Skladba obseza 7 strani tiska ima jako efekten modem ovojni list, tako da se sme označiti nje cena kot prav nizka. Velja 1 K 60 h po poŠti 1 K 65 h. Naj bi ne manjkala v nobenem slov. salonu in naj se divni njeni zvoki slišijo povsod, kjer žive" čestilci neumrlega njenega pesnika.
Telefonska« in brzojavna porodila.
Dunaj 5. decembra. Cesar se je danes zjutraj povrnil iz Peste, in koj po svojem prihoda sprejel ministrskega predsednika Korberja v dolgi avdijenci.
Dunaj 5. decembra Bivši predsednik mladočeškega kluba, dr. Engel, je dospel sem in imel dolga posvetovanja z Rezkom in Kaizlom.
Dunaj 5. decembra Lueger je preložil shod zastopnikov vseh mest do konca januvarja. češka mesta so vsa odklonila udeležbo.
Praga 5. decembra. „Politik" in .Narodni Listy" govore obširno o položaju Korberjevega kabineta, povdarjaje, da postaja ta položaj vsled vladnega postopan a zoper Čehe čedalje prekar-nejši. Oba lista trdita, da čaka Korberja ista usoda, kakor Claryja, če se ne emancipira od levice.
Berolin 5. decembra V državnem zboru se je unela živa agitacija, da bi se glede politike oficialnih krogov proti Krugerju in Transvaalu stavila posebna interpelacija.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec oktober 1900. Aktiva: Gotovina v blagajni
23 701 K 98 vin. Naloženi denar 571391 K 60 vin. Posojila 2,310.114 K. Vrednostne listine 4000 K. Prehodni zneski 688 K. 71 vin. Inventar 963 K 50 vin. Zaostale obresti 31 decembra 1899 1.23.944 K 06 vin. Passiva: Zadružni deleži 23.402 K. Rezervni zaklad 46.567 K 08 vin. Pokojninski zaklad 1600 K. Hranilne vloge 2,777 234 K
24 vin. Naprej plačane obresti 31. decembra 1899. L 9038 K 38 vin. Denarni pro met 10,323671 K 80 vin. Upravno premoženje 2,924803 K 85 vin.
Poslano.
Da ae pride v okom cesto nasprotujočim si govoricam, ki se glede slavnostnih priredeb v spomin Prešernove stoletnice širijo po Ljubljani, zdi ae mi potrebno pripomniti, da so ae vse te priredbe — torej tudi slavnostno zborovanje — sklenile pri posvetovanji odposlancev narodnih
društev, in potrdile v odbora za Prešernov spomenik. Kot načelnik tega odbora sem imel dotične sklepe izvršiti, in če kdo misli, da ima zaradi izvršitve pravico do nevolje, naj da to nevoljo le meni čutiti. Pač pa izjavljam, da obžalujem nedostatno in aemtertje nepravilno razpošiljatev povabil k slavnostnemu zborovanju; vendar moram pa tudi zato prevzeti vso odgovornost, ker se je razpošiljanje vršilo v mojem imenu in ker ]ga — zanašajoč se na osebe, katerim je bito pov erjeno — nisem kontroloval.
Ne morem pa zatajiti obžalovanja, da smo Slovenci celo o tako slovesnej priliki prav v bengaličnem svitu pokazali svoje slabosti. Vsaj nam je užaljeno samo-ljubje in malenkostna kljubovalnost potiš nila v ozadje pijeteto, katero smo dolžni bili Prešernu o stoletnici njegovega rojstva. Zato je pa tem veselejša prikazen, da se je dne 3. decembra vse ostalo Slovanstvo z vzvišenimi čuvstvi in brez primesi grenkobe spominjalo našega pesnika ve likana.
V Ljuljani, dne 5- dec. 1000
Ivan Hribar.
Izjava.
V Štev. 276 .kljukca" .Slovenca« se čita: .Govori se tudi, da sta prišla neki Žngar iz Markovca (pri Starem trgu) in Bo-žičev tast iz Pr*zida v Martinjak, ter begala in grozila ljudem: .Kdor ne bo volil Božiča, ta ,frohta' dobil ne bo".
Na to lažnjivo poročilo iz znanega peresa maziljenega gospoda iz C rknice izjavljam, da mu plačam 1000 kron, — a bolj sigurno nego dr. Žlindra in Comp. — ako mi dokaže, da sem jaz sploh v Marti-njaku se glede volitev kdaj mudil. — Toraj gospod dopisun, 1000 kron, lepa svota, se lahko in pošteno (čujte!) zasluži. — Saj zdaj kronce nujno potrebujete!
Izjavljam pa tu očitno, da jaz in moji sosedje, kateri so Vam v jezo in žalost vsi mojega mišljenja in sklepa, nobenemu res inpravres, nobenemu ne bomo dali ne .frohta" ne zaslužka, kdor bo volil može dr.Žlindrovega kalibra, ali po domače rečeno ljudi, ki na šemu kmetu s silo vero iz srca trgaj o, V Markovcu pri Starem trgu, dne 2 decembra 1900.
Fran Žagar,
posestnik, trgovec in tovarnar.
Darila,
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 28. novembra poslali prispevkov p. n. gospoda in druStva: UpravniStvo „Slov. Naroda" 118 K 64 h. inž. Sbricaj in dr. Jan v Gorjah 4 K, podružnica v Žalcu 60 K, ženska podružnica v Kamniku 110 K, G. Hočevar na Dunaju zbirko 3 K, podružnica Medgorje (Kor.) 36 K, Št. Pavlic v Zagorju ob Savi zbirko 6 K, moška podružnica v Škofji Loki 83 K 30 h, t vrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, ženska podružnica v Št. Jarju ob juž. železnici 50 K, moška podružnica v Mariboru 354 K 64 h, Jul. Južna od Sv. Jurja ob Taboru iz nabiralnika 5 K, iz Fr. Peklarjevega nabiralnika v Dolu 4 K, župnik Avg. Skočir v Gradcu 60 K, Iv. GriCar v Ljubljani hranilno knjižico v vrednosti 10 K, Gerta GomilSak v Gradcu 4 K, uprav-ni&tvo .,Sočew v Gorici 22 K. Val. Repinec v Premu 2 K, žup. Jan. Kunce pri Sv. Jurju ob Šcavnici zbirko 17 K 27 h, Ferdo Poljšak v Zagorju ob Savi zbirko 10 K, žup. Iv. Sakser ob SlomSkovi stoletnici 4 K, Jos. Bunc v Bovcu zbirko 2 K 40 h, vesela družba na gostiji i>ri Sv. Antonu v Slov. Goricah 6 K, žup. Jos. Atten-eder na Polzeli zbirko 15 K, žup. A. Vraz in kaplan Iv. Jodelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah 4 K. Blagajnlštvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Upravnlitvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gostilna Drmelj v Boštanju 10 kron:
Da izpodbuja druge
Deset kron daruje
BoStanjski plemič
Gosp. dr. G . .. . ič.
— Goepica Regina JanuS v Domžalah 10 kron 1 vinar, nabrala ▼ veseli družbi na poŠti z geslom : .Kaj nam pa morejo — n'č!" Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Hinko Pe-ternel, c. kr. davčni pristav v Radovljici, dobljeno stavo 5 kron g. Kocijančiča proti g. Ivanu Koro-Sinu. — Litijske Slovenke v proslavo Prešernove stoletnice 21 kron, z željo, da bi se o njegovi stoletnici res lahko reklo:
„S podobo PreSernovo hiSe povsod
okraSene so po deželi,
po mestnih salonih, po trgih jih vseh
imajo v najzadnjem jo seli!"
— Gospica Rozika Hrovatinova v Vipavi 8 kron kot skupilo za razglednice g. Novaka. — Pevsko društvo „Ratitovecu v Selcih 12 kron, nabralo pri zabavnem večeru dne* 26. novembra 1.1. v spomin Prešernu. — Gospod Anton Foerster v Ljubljani 10 kron. — More pri .Beliču" pošljejo 12 kron, kot mali prispevek k spomeniku pesnika-velikana.
— Desetorica osmoSolcev ob PreSernovi stoletnici 23 kron. — Vesela družba v gostilni pri g. Petru Stepič-u v „Vodnikovem hramu" pred Igriščem 5 kron. — Gosp. Alojzij Bayr, računski svetnik v Ljubljani 20 kron. — Gosp. Ivan Prijatelj, stud. phil. na Dunaju, 23 kron 66 vinarjev, katere je nabrala velerodna gospica Anica Šu&taršič pri PreSernovi slavnosti, prirejeni po druStvu „Zvezdau na Dunaju, dne 2. decembra t. L — Gospica To-nica Rupertova iz Krškega nabrala 10 kron v veseli družbi na pošti v Domžalah o priliki iz-borno uspelega shoda liberalne stranke z geslom: „Največ sveta otrokom sliši Slave — Tje naSli bomo pot — kjer nje sinovi — ^i prosto voljo vero in postave". — Gosp. Fr. Jeglič, učitelj v Dovjem 7 kron 55 vinarjev, nabranih v veseli družbi v gostilni Rabičevi v Mojstrani kličoč: „Večna slava doni prvemu slovenskemu pesniku dr. Francu Prešernu! — Baron Špaga nabral v veseli hudo politikujoči družbi .pri Slavcu' v Kranjski gori 4 krone. — Gosp. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu 10 kron. — Gospica Josipina Rlaž v Ljubljani 14 kron 2 vinarja, nabrala v veseli družbi v Narodni kavarni. — Trnovski postopači so po svojem nadpostopaču darovali 1 krono 4 vinarje. — Gospod Al. Benkovič na Vrhniki 15 kron zložila vesela družba o priliki godovanja gosp. Frana Jurce na Vrhniki ob pesnikovi stoletnici. — Gospica Malči Krajčeva nabrala 16 kron 20 vinarjev v veseli družbi v Grahovem o priliki stoletnice rojstva našega prvega pesnika. — Gospod Jože Tratar, učitelj v Mokronogu 3 krone 80 vinarjev, darovala vesela družba. — Učiteljstvo narodne šole v Ptujski okolici 8 kron 20 vinarjev.
— Gosp. Josip Kranjc, učitelj v Šmartnem na Paki, nabral 5 kron. — Gosp. Schwentner, na Vranskem 46 kron 4 vinarje, nabranih na Prešernovem večeru pevskega druStva „Vranska Vila", dne 2. decembra t. 1. — Gospod dr. Fran Goestl na Dunaji 10 kron. — Gosp. Fran Naval-Pogačnikov, c. kr. dvorni operni pevec na Dunaji 20 kron. — Gospica Josipina Vidmar v Ljubljani, nabrala 4 krone 28 vinarjev v veseli družbi ljubljanskih kramarjev v Postojni. — Skupaj 314 kror. 79 vinarjev. — Živeli vneti čestilci našega pesnika Prešerna! Živeli nabiralci in darovalci !
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljonja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MoU-ovega Seidlitz-pruška", ki Be dobi za nizko C in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkofe prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K a. v. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate]; na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (11—12)
Bratje Sokoli!
Danes, sredo 5. t. m.
Miklavžev večer
v telovadni dvorani „Nar. doma" s sodelovanjem meščanske godbe po že naznanjenem vsporedu.
Začetek  ol>  polu M. uri.
Člani so prosti vstopnine; rodbine članov plačajo 20 kr., nečlani 40 kr. od osebe; otroci prosti.
K obilni udeležbi vabi člane in njih rodbine
odbor.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. decembra: Marija Longyka, delavka, 42 let, KarlovBka cesta St 14, jetika. — Terezija Pavšek, gostija. 83 let, Hradeckega vas St. 12, ostarelost. — Uršula Hrovatin, posestnica, 91 let, sv. Petra cesta St. 25, ostarelost — UrSula Su-8ter5ič, delavka, 18 let, Rožne ulice St 27, jetika V hiralnici:
Dne 2. decembra: Rok Rozman, sprevodnik, 41 let, suSica možgan.
V deželni bolnici:
Dne 28. novembra: Fran Šolan, posestnik, 41 let, vnetje trebuSne mrene. — Marija Merhar, kajžarjeva hči, 3 dni, življenska slabost.
Dne 1. decembra: Marija Epich, gostija, 7; let, ostarelost.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 38. Dr. pr. 1067.
Dranuka noviteta. V četrtek, dne 6. decembra 1900.
Prvikrat na slovenskem odru:
Pri belem konjičku.
Šaloigra v 3 dejanjih.   Spisala O. Blumenthal in G. Kadelburg. Za slovenski oder priredil Jos. Mazi. Režiser g. A. Dobrovolnv.
Mftnjnu u odpri rt 7. tri. — ZthUk rt '/,8. vi. — J£»»« p« II. vi.
Pri predstavi sodeluj« orkester si. c.I« kr. peti. polica Leopold II. it.
Prihodnji predstavi bodeta v soboto, 8. decembra Pc poludanska ljudska predstava ob znižanih cenah ob l',3. uri čarobna igra „Sedem gavranov". Zvečer ob J/«8, uri operna predstava. Zadnjikrat v sezoni opera .Trubadur".
Meteorologiono poročilo.
Višin« n»d morjem so«'« m. Sr»JaJi mtal Ukk Tll'0 u.
a
Gas opazovanja
4.19. zvečer
7. zjutraj 2. po pol.
Stanje barometra v mm.
it II
Vetrovi
Nebo
737 4 — 12 al. jzahod oblačno
734'4 7327
1Ü bL bvzhod j oblačno 6 0 I al. zahod oblačno
11
Srednja včerajšnja temperatura —1-2', normale: 01*.
ZDunaJsIca. borza
dne 5. decembra 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 9865
Skopni državni, dolg v srebra .... 98 25
Avstrijska zlata renta....... 117 —
Avstrijska kronska renta 4*70   .... 98 50
Ogrska zlata renta 4%....... 116 —
Ogrska kronska renta 4°/,..... 9180
Avstro-ogrske bančno delnico      ,   .   . 1694' -
Kreditne deklica........ 67325
Ijondon vista  ... ..... 240*25
nemški drž.bankovc <*» 100 mark .  . 117*57'/«
30 mark............ 23*51
9G frankov........... 19 "6
italijanski bankovci........ 90*70
H. kr. cekini. 11*34
I
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni nepozabni soprog, oče, gospod
Mihael Korenjak
mestni policijski  stražnik v Blljani na Primorskem
kateri je danes ob 11. uri dopoludne po daljši mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 65. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjcega bode v četrtek, dne 6. t. m. ob 4. uri dopoludne iz hiše žalosti na Glincah na pokopališče na Viču.
Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (2496)
Na Glincah, dne 4. decembra 1900.
Josipina Korenjak, soproga. — Vllhael Korenjak, sin. — Terezija Horenjak, sinaha.
I
NfíJLTPSD PRAZNIČNO DñRiLO-i
l/ NOPENI SLOVENSKI HlSl 5E NE PI SNELE POQRE¿fíTI ooooooooooo
IP
J
•>ss§n DOKTORJA PRltSlTRNA
UREDIL SKRIPT. L PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SEŠITA 5 K, U PLATNU UKANA 6'40 K, U USNJU UtZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOILA IG. n.. KLEINttAYR & PCD. BA/1DCRQ U LJU DL J ANI * ° D0DIUAJ0 SC PO USCH KNJIGOTRZNKAH • •
Prošnja.
Slavnemu občinstvu bi ponovil svojo prošnjo, ako bi mi hotelo kaj pomagati, ker ležim bolan od 7 maja 1899 brez vse pomoči; žena, ki mi je umrla 28. januvarja 1898, mi je zapustila Štiri nepreskrbljene otroke od 10. do 16. leta. Zdaj pa nimam nobene pomoči, star sem pa že 76 let. Zatorej bi prosil ponižno kake pomoči.
S spoštovanjem (2487—1)
Anton Volč
Stranska pot  nt. 11 v Trnovski fari.
¿ta
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta ~a ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—21) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
Kr«'*. mlekar i j a.
Kot knjigovodja
za žag-o riGi 3^ra.xajs3-zerjaL
se sprejme v komptoar neoženjen ali ože-njen k ni igo vodja (kristjan) z malo družino.
Taisti mora biti hitri računar ter za nesljiv v vseh v žagarsko stroko spadajočih delib; slovanski jezik je neobhodno potreben.
Oziralo se bode le na samostojno ter izredno spretno energično moč.
Ponudbe z referencami ter zahtevo plače pod ,,Z. F. 8" na upravniStvo »Slov. Naroda". (2492—1)
Gesch. Z. Firm. 337.
Einz. II. 49/1.
Bekanntmachung.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde die Eintragung der Firma:
„A. Kreuzberger, Walzmühle in Koliöevo"
und des Adolf Kreuzberger, Kaufmannes in Krainburg, als Inhabers dieser Firma in das Register für Einzelfirmen vollzogen.
K k. Landes- als Handelsgericht Laibach
Abth. m., am 26. November 1900.
(Kazjrtlas. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpisala tvrdka „A. Kreuzberger, valjični mlin v Količevem", ter Adolf Kreuzberger, trgovec v Kranji, kot imetelj te tvrdke v register za posamezne tvrdke — C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne" 26. novembra 1990.) (2468)
Velikanska zbirka
umetnih razglednic
n M\i, novo lito ii druge prilike.
Vse kar si srce glede razglednic lepega želi, se dobi za mali denar pri
Ivanu Bonaču
nasproti c« Kr. glavne pošte.
Tam se dobe tudi različne velikosti
škatlje „Postni kartoni".
Imaš, dragi moj, poslati s pošto blago, zavijaš in se trudiš s papirjem, špago, pečatom, svečo in tratiš čas — in glej — predpisa strogo pe držeči poštni uradnik reče: „Ne morem sprejeti". Ako pa kupiš poštno škatljo, je vse jeze konec.
Tudi imam v zalogi boljše vrste
kartonov z zapono
za potovanje ali tudi za pošiljatev perila itd. (2494—1) Se priporočam
Iv.
Šelenburgove ulice št. 5. !!Važno za vsakega!!
Razprodaja za neverjetno nizke cene: 15 krasnih komadov za samo
par 3 gld. 5 kr*. "Jfcjj
g!. 31)5 ©gl.
1 jubilejna žepna ura Sidro-Remontoir iz niklja 8 krasno vdelanim pokri-valom in s podobo cesarja Franca Josipa I. ah Svetega Očeta. Ima točno regulirano sekundarico. Ura se jamči 3 leta. (Ni nazidna ura, kakor, Žal, pošiljajo mnogi bazarji mest pozlačenih.)
1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrena). 6 krasnih igl za zavratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom.
1 par krasnih gumbov za rokave iz ameri-čanskega double-zlata
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 15 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih kI«I. :i*0.». (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj
E. Holzer     <1932 !!>
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih držav, uradnikov In zalojca ur In zlatnine na debelo
Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki grais in franko.
Nova zdravju dobrodejna pijača je kisikova soda-voda
imenovana
9f
Eau d'Osygen"
izdelana v laboratoriju
orlove lekarne Mr. Ph. Mardetschlaeger-ja, lekarnarja in kemika v Ljubljani.
Ista ima poleg okrepčujočega učinka, vsled velike vsebine kisika tudi človeški organizem »*»5i.*w-MJz»J«»^ učinek, radi česar se čista ali z drugimi primesami, kakor: z vinom ali n m »ti ni m i Moki zavžita, odUknfe pred vsemi naravnimi ali
umetnimi vodami, ki imajo v sebi ogljikovo kislino.
Vsebina slfonHke Mteklenlee velja 30 vin., vsebina Steklenice pokallee
velja SO vin.
SMV Pazi naj se na besede ■^M^ava. «■.* Oajgen^in na ime UMaan-rf.«**—
mchlaeger, vbrušene v steklo, "mm (2469—4)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod lz Ljubljane jot. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ;6ez Selzthal t Aussee, Solnograd; čez Klein-Raiflmg v Stejr, v Line na Da naj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 51 m do-
Eoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Gen- vo, Pariz; čez Klein Eeifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 5f> m zvečer. Prihod v Ljubljano ju ž. kol. Proga ii Tr>'iža. Ob 5. ari 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, fleba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Soluograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. inomosta, Zella ob jezera. Leud-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. ari 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbua, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta in Eočevja Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoladne in ob 8. ari 48 m zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob i. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m
Eopoladne, ob 6. ari 50 m zvečer. — Prihod v Ljub-jano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 8 w dopoludne. ob ti. ari 10 m zvečer.
Teč sto tttolitrov
naravnega vina
starega in novega, predaja
vlastelinstvo Šalovec
pošta Varaždin, Hrvatska.
Isto ima tudi na prodaj več metr. centov z roko obranih (2410—3)
namiznih jabolk.
K©žti5no blago
(2478—2)
v največji izberi
po najnižjih cenah
priporoča
JY(c5tni trg |t. 24.
Nihalne ure z glasbo
so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki in umeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo v«ako uro najlepše koračnice in plese. Cena s prevoznim zabojem Mamo O jrcld. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, s prevoznim zabojem ismo G kId.
SO kr. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego  so tudi   vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten
pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — Velik. Ilustrovan renlk o urah, verlžieah In prstanih I. t. d. brezplačno in franku.
Josip Spiering, Dunaj,
1977    I. Bez., Postgasse Nr. 2.   11 a
ftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftfttirftftftftftftft
ft « * ft « ft ft 0 « ft ft ft ft
Gostilna „Pri roži
bila je v nedeljo zopet otvorjena.
U
Točilo se bode dobro uležano i»zimsko pivo (brez aparata) iz prve in najstarejše meščanske pivovarne v Plznu, garantirano pristna dolenjska bela in rudeča vina iz najboljših vinskih goric: (Trške gore, slavnoznano Colaričevo vino iz Bočja-Gadova peč, Lesfeovška črnina), pristen Tomajski teran, Sehmitz-berger-Brantner in ijutomeree.
Vcera|, *£• f • dne 4i» decembra, jelo se je postreči cenjenim gostom tudi z dobrim corklni zajutrkom in z večerjo, kakor tudi med dnevom vedno z mrzlimi Jedili. (2483—2) P. n. gostom bo na razpolago deset slovenskih in nemških časnikov.
« « « « ft ft ft ft ft ft ft ft ft
ftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftftfitftftft
Št. 38.308
Bazglas.
(2471-3)
Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 22 t. m St 5521 se glede izvršitve razpisane voIHte vobciiem volil* krm razredu v Ljubljani javno naznanja:
1. Volitev vršila se bo dne 12. decembra 1900 od 8 zjutraj do 1. popoludne in od 3. do 6. popoludne v 4 oddelk>h in bodo volili:
a) volilci z začetnimi črkami A do G v desni polovici velike dvorane »Mestnega doma",
b) volilci z začetnimi Črkami H do L v levi polovici velike dvorane. „Mestnega doma",
c) volilci z začetnimi črkami JU do R v telovadnici I mestne dešfce ljudska šole v Komen skega ulicah št. 17,
d) volilci z začetnimi črkami S do Ž v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 6.
2. Volilo se bo neposredno in z glasovnicami in se bodo smele rabiti samo oblastveno izdane glasovnice.
Volilne izkaznice in glasovnice poslale se bodo volilcem na dom; tisti pa, katerim bi se izkaznice in glasovnice iz k-terega koli vzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, oglase naj se zanje v magistratnem ekspeditu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 24 novembra 1900.
CO Q3
>co
LODEN
obleke
Elašee aveloke éportne obleke dice
ft*.
Najmodernejše
ca
5 S g
>o _Q -=
S 2 2
SUKNENEGA BLAGA
za moške obleko (1888-24/
ZIMSKE SUKNJE
Črno in modro tkano blago (Kammgarne), ševiot od H. 3.-
naprej.
Oddelek za s-akno
KASTNER & OHLER, GRADEC.
^Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
ÖpttaLrik« nllc<
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisarn, srečk, novcev, valnt i. t. d. po uajknianr-nejših pobojih. (1877—70)
Poisjiia na vrednostne papirje pruti nizkim obrentiui.
Za'Tarovaa;« proti k umi i izgubi. Piomese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje cLexietraaü. v-ioü na vložne knjižice, na tekoči račun in na Girokonto s 4° 0 obrestovanjem od dne vlojeje do dne vzdiha. ^E2a]*:~imxzt xra.ers.jie najkuiantneje. Eorzna xia-roclla..
I
Največjo bliščobo
daje perilu
AmerDransga »trotova pasta
v pusic-ah po *•* in 19 kr.
Vporaba priprosta in štedljiva.
Dobiva se (2023-66)
„pil postiljon-u."
nasproti glavne pošte.
Najboljši
ev karbid
kalcij
iz J>jc xr Bosni
vsaki kgr. daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina.
Znižane cene.
Glavna zaloga:
Edgardo Prister
v Trstu, via S. Francesco.
(2340—4)
Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko:
Fran Zeleznik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7.
izšel je pravkar v drugi izdaji.
lOO komadov S kron. Dobiva   se  v   ..Vnrodni TIskarni«.
Proti
malokrvnosti
Žeieznato vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetiti papeže
ima v sebi 9Qkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveCa rhlna-železnata \ina. katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. III. (1368—16)
Vsled tega na v«e Jamstvo za izdatnost tega vina pri malokri nlli. nervoznih ali vsled bolezni oslabelili osekah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Vnanja naročila proti povzetju.
^1
£W?r Išče se •"^psfc
spreten magaciner
za neko špecerijsko trgovino.
Ponudbe pod Šifro „M. K." upravni-štvu „Slov. Naroda1-. (2491—1)
Mizarska zadruga
v Šent Vidu pri Ljubljani
se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovrstne temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih.
V prav obilno naročitev se priporoča
JFosip ilLrhar
(1981—11) načelnik
Na prodaj je
iz proste roke:
PnQPQfl#ft na  Nonfienu:  hiša, gospe--
rUOCOlVU ()arslio poslopje, travnik, gozdi in njiva Posestvo je ob deželni cesti, ter je bila v njem vedno gostilniška ohrt.
Kmetsko posestvo SU
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 5 oralov njiv, okoli 20 oralov travnikov ter okoli 50 oralov gozda. Proda se trudi na drobno. (2462—2) Kupci naj se obrnejo na posestnika:
Jožefa Bernarda
na Koritnem št. 13 pri Bledu
G-otov uspeli
imajo splošno priznane
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete
proti nedoHtujanju apetitu, /clodr-nemu bolu, Mlabeiain in ,pukiur-(2117—4)    Jenemu želodcu. b
Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnk6czy ju, v lekarni pri zlatem enorogu.
I
* Največja trgovina z izgotovljeno obleko. #
GRIÖAR & MEJAČ
LJUBLJANA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 9* * *
p«*ipor-o^a4u s-vof « bogato zalogo vsako vrstnih
oblek za gospode, dečke in otroke. Mične novosti v konfekciji za dame.
Nizke cene. "§3N£ (2406-4)
Solidna postrežba.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna sloven^lta
9 *m m
m m
animiea in poso;
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po A%% od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne In od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obresto vanje pretrgalo. (1933-12) !rl». M. Hudnf k? predsednik.
^VGjG zahvale*
mešava -pía v toy>io vsem nama  nahranjenim y oznanim in nepoznanim p>. n. odjemalcem, zlasti -pa ve-ie-opoštovanemu  ¿enstvu,   foateto   zahteva £> tako odločnostjo -po voefx pvodajaínicalx najine testenine.
%> wem apcotoua-n^em
Žnidcr$ie % Ualcnéie.
cBidt/tica, t> o^töwu 1900.
(880—32)
Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana
nsa v Spodnji Siski
v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instruetusom po primerni ceni in j*%Ico ugodni i pogojih
aa©- prodaj-
Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za* izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magacin, prekajevalnico, klavnico itd Tudi se da v najem ali se proda samo mesarija.
Več pove lastnik
(2351—7)
Jožef Seidl
v Spodnji Šiški št. I50 pri Ljubljani.
Jiovci arargl^ci obrt.
lV(ilrf;e r(rap«ž
v Ljubljani, na 3tirčičcucm trge |t. 1
uljudno naznanja, da je otvoril urarsko trgovino.
V zalogi so rajne stenje in žepne ure in drugi v urarsko obrt spadajoči predmeti.
Popravila izvršujejo      hitro, solidno ter po zmernih cenah.
blagohotni naklonjenosti priporoča je z vsem spoštovanjem
(2493-1)
urar.
Jako lepa in primerna
božična in novoletna darila
priporočam si. občinstvu.
Ceniki brezplačno in poštnine prosti.
_ ČUDEN
urar v Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža.
Lastnina in tisk »N&rodna Tiskarna*