fij Edini slovenski dnevnik 111 ill < ▼ Zedinjenih državah lil ITI Velja za vse leto . • $3.00 ITI | Za pol leta......$1.50 | GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily s in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :- TKUBTOH POABHX: 4687 COETLAKDT. Entered as SeoondXHaas Matter, September H, 1908, at the Poet Otiee a* Hew York, N. Y, under the Aet of Congress of March 3, 1879. TELETOM FIBAEHB: 4SST OOITLlXDt NO. 50. — 6TEV, 50. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 1, 1916. — SREDA, 1. MARCA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV Trdnjava Verdun v plamenih Angleži poraženi pri Tigris«. 1 ■ o ■ — FRANCOZI SO SE MORALI NA NEKATERIH MESTIH UMAKNITI ZA SEST MILJ. — STRAHOVITI BOJI SEVERNO OD VERDUNA. — ARMADNO PO VEUE VRHOVNEGA FRANCOSKEGA POVELJNI KA. — MNENJE FRANCOSKIH VOJAŠKIH STRO KOVNJAKOV. — NEMCI SO IZGUGILI DOZDAJ PREKO 80,000 MOŽ. — RUSI POROČAJO, DA SO TURKI IZPRAZNILI TRAPEZUNT. Pariz, Francija, 29. februarja. — "Temps" piše: Nehote moramo občudovati sovražnikovo strategijo. Sovražnik je te dni marsikaj dosegel, kar smo mi smatrali ^a nemogoče. Kljub slabemu vremenu, kljub razora-nim cestam, se je Nemcem posrečilo spravljati v naj-sprednejše bojne črte municijo in živila. Pariz, Francija. 29. februarja. — Francoski vojni depart ement je izdal danes sledeče poročilo: Severno od Verd una se vrši izvanredno vroča bitka. Spopadi pri Douaumontu se nadaljujejo. Po hudem art i lerijskem obstreljevanju se je Nemcem posrečilo zavzeti vas Manheitlles. V Lotarinjriji je zavzel sovražnik nekaj naših postojank, po s tem ni ničesar dosegel. Na ostaji fronti je položaj neizpremenjen. Pariz, Francija, 29. februarja. — O položaju na bojišču je bilo nocoj sledeče razglašeno: Streljanje ob severni fronti je nekoliko pojenjalo. Po d'i »vi ni bilo niti enega artilerijskega spopada. Nemci so ^e zakopali v pobočjih severno od Cote du Povre. Pri Samognieuxu se je nahajal neki nemški bataljon, ka so pa naše baterije uničile. Med Soissons in Reimsom je obstreljevala naša artilerija važne nemške postojanko. Pariz, Francija, 29. februarja. — Dozdaj so usmrtile nemške granate v Verdunu osemindvajset oseb. Ono civilno prebivalstvo, katero je bilo še ostalo v mestu, se je moralo na povelje vojaških oblasti podati v notranjost dežele. V mestu je na več krajih izbruhnil požar. Berlin, Nemčija, 29. februarja. — Med listinami, katere so Nemci zaplenili, se nahaja tudi dnevno povelje vrhovnega poveljnika francoske armade, ki je bilo izdano 31. januarja letošnjega leta. Dnevno povelje se g*asi: — Sovražnik je zadnji čas na več točkah precej napredoval. Zanaprej se to ne sme več zgoditi. Naloga častnikov vseh šars je, nemške napade preprečiti ali jih pa odbiti. Ker svoje infanterije ne smemo izpostavljati pre-%-eliki nevarnosti, naj igra v bodoče glavno ulogo naša artilerija. Pariz, Francija, 29. februarja. — Po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov so hneli Nemci v začetku velikanske bitke pri Verdunu kakih sedemsto petdeset tisoč mož na razpolago. Dozdaj so izgubili sedemdeset do osemdeset tisoč mož. K tem se seveda prištevajo mrtvi, ranjeni, bolni in vjeti. Situacija se je za Francoze znatno poboljšala. Nemci že /.ačeli obupavati, da bi zavzeli Verdun. Neki vojak, ki se je vrnil s fronte, je pripovedoval fJedeČe: Kroglje francoskih petnajstcentimetrskih topov so strašno gospodarilo med nemškimi vrstami. Zdelo se mi je kot da bi kosila velikanska kosa po okolici. Več sto metrov dolgi strelni jarki so bili polni mrtvecev. Pariz, Francija, 29. februarja. — Neki ranjeni francoski vojak poroča tako-le: Takoj prve dni bitke smo dobili povelje umakniti se zo močne postojanke v gozdu de Baux. Ko smo dospeli v nove strelne jarke je nastalo okoli nas tako grozno streljanje, da nismo mogli drug drugega razumeti. Da bi se malo ojunačili, smo zapeli bojno pesem. Na vse grlo smo peli, pa je tovariš komaj razumel tovariša. Nato so se v velikanskih množicah približali Nemci. Zatem ne vem, kaj se je zgodilo. Prebudil sem se s prestreljeno roko r bolnišnici v Verdunu. Berlin, Nemčija, 29. februarja. — Dopisniki nemškega časopisja, ki so dobili dovoljenje oditi na fronto pri Verdunu, opisujejo, kako strahovito je učinkovala nemška artilerija na franeoske postojanke. Vas Haumont je popolnoma razdejana. Niti ena hiša v njej ni ostala cela. Francoska poljska artilerija na nekaterih krajih sploh ni mogla stopiti v akcijo. Mesto Verdun v splošnem ni veliko poškodovano. Berlin, Nemčija, 29. februarja. — Neki dunajski vojaški poročevalec naznanja: Kljub silnemu obstreljevanju so povzročili Nemci v Verd-mu le malo škodo. Francozi so pogasili skoraj vse požare, ki so izbruhnili v mestu. Vse vasi med Douau->montora in Verdunom so v plamenu. Vreme je zelo nestanovitno, Skoraj vsak dan sije po dvakrat solnce in dvakrat an+ži so Artilerija. Berlin. Nemčija, 29. februarja. — Vsem se čudno dozdeva, da verdun-ika artilerija le poredko stopa v akcijo In da ima tako malo uspehov. SmAk« nndno poročilo. Berlin. Nemčija. 29. februarja. — Uraduo poročita, ki je bilo danes tukaj izdano, se : — Ob celi verdunskl fronti divjajo izvanredno vroči artilerijski boji. Vzhodno od Maas smo zavzeli z naskokom neko francosko utrdbo. Do včeraj ivečer smo vjeji 228 častnikov In 16.575 mož ter zaplenili 78 topov Nemei se it veselijo. Berlin, Nemčija. 29. februarja. — Nemški dopisniki, ki se nahajajo na verdunski fronti, poročajo, tla so Francozi o« 1st ranili vse velike topove z ver-dunskib utrvi ter 5ih poslali za fronto. Nekateri nem&ki vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da bo mesto v najkrajšem Sašu padlo. Francozi sr umikajo. Berlin. Nemčija, 29. januarja. — Francozi so bili prisiljeni na več točkah umakniti se. Nemci so na nekaterih mestih napredovali za celih šest ali sedem milj. ____ • .%ngle»ke izgube. London. Anglija, 29. februarja. — Meseca februarja so izgubili Ansleži na vseh bojiščih 729 častnikov in preko 17,000 mož. Angleški vojaki v Flandrijl so prepričani, da jih bodo Nemci v kratkem napadlL Trapeznnt. London. Anglija, 29. februarja. — Iz Petrograda poročajo, «la je elvil-, no turško prebivalstvo zapustilo Tra-| pfzunt in druga turška pristanišča ob ; Ornem morju. Angleži poraženi. Carigrad, Turčija, 29. februarja. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče u-radno poročilo: V noči od 22. na 23. februarja je )>osku5al sovražnik napasti na Se postojanke v FelahljL Ko je stopila naša artilerija v akcijo, se je moral ii-makniti. Ob reki Tigris se je rršUo zadnje dni veliko spopadov, v katerih smo bili mi zmagovalci. V Kavkazu Je položaj sploh neizpremenjen. Stroški Anglije. London, AngHja, 29. februarja. — Angleški državni zakladničar je izjavil, da bo imela Anglija prihodnje leto 1.509,000,000 funtov šterlingov stroškov. Anglija in Italija. London, Anglija, 29. februarja. — V angleški poslanski zbornici je rekel danes municijski minister David L. George, da ne sme izdali ničesar podrobnega o pogodbi, ki so jo sklenili zavezniki med seboj. Omenil je samo to., da eo se zavezniki zavezali, da ne bodo nobeden sklenil separatnega miru. Iz raznih virov se je doznalo, da je Anglija obljubila Italjanom veliko ozemlje. Socialistični poslanec Ph. Snowden je stavil tozadevno resolucijo, pa nanjo ni dobil odgovora. Priprave za spomlad. Petrograd. Rusija. 29. februarja. — Danes je bilo poloficielno naznanjeno, da se opaža ob celi nemški fronti na vzhodu zelo veliko vrvenje. Iz tega se da sklepati, da se Nemci pripravljajo na veliko ofenzivo proti Rusom, ki se bo takoj spomladi začela. Švica bo najela nekaj trgovskih ladij. London, Anglija. 29. februarja. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Amsterdama sledeče po-; ročilo: Nemško časopisje poroča, da bo najela švicarska vlada nekaj trgovskih ladij, ki ji bodo dovažale žito iz Ar-gentlnlje. Trgovske lad t je bodo izkrcale žito v kakem italjanskem pristanišču. odkoder ga bodo z železnicami vozili v Švico. Mack rosen. Milan, Italija, 29. februarja. — Ta-) kajšnjemu časopisju so sporočili, da ,bo k malo dospel v Atene nemški feld-maršal Mackensen. ki je vrhovni poveljnik avstrijskih, nemških in bolgarskih čet na Balkanu. V Atenah se bo posvetoval z grškim kraljem in grškim min. predsednikom. Tiszova izjava. Grof Tissa, ogrski ministrski pred sednik, je izrazil svoje mnenje glede stališča Združenih, držav. Budimpešta, Ogrsko. 27. febr. Danes se je izrazil napram nekemu ameriškemu časnikarju odrski ministrski predsednik, prof Tisza. da bi bilo zločinsko in proti člove-eanst vn za Združene države v A-meriki. .V hi se udeležile sedanje vojne. Na tozadevno vprašanje je prof Tisza odklonil izraziti se o razmerju med Združenimi državami in Nemčijo in Avstro-Ogrsko, češ, da to ni pripraven trenotek, da bi se razpravljalo o teh vprašanjih. Razvon že omenjenih besed, ki jih je izrekel s hladnokrvno odločnostjo, ogrski ministrski predsed nik sploh pod nobenim pogojem n; hotel govoriti o ameriškem vpra sanj 11. Ko je bil prof Tisza daljo vpra šan, kaj misli o gospodarskem po ložaju Ogrske z ozirom na vojno je Tisza odvrnil: "Nimam nikakega vzroka, da b kaj rekel, ker nočem, da bi napač no razlagali moje besede, kakor je to navadno, če kaka odgovorna o seba centralnih držav kaj reče Prositi vas moram, da si to stvar sami ogledate ter prepričate.'* Glede vojaškega položaja pa j-rekel Tisza: "Razvoj in sedanji položaj do kazujejo vojaško nadkriljevanj« čet centralnih držav." Nemci polagajo mine ob švedsk obali. Kondanj, Danska, 29. februarja Tukajšnji list "Aftonbladt" po roča, da polaga veliko nemško bro dovje mine južno od Falšterbo, to da izven švedskega ozemlja in d; | je to brodovje pod pokrovitelj stvom in varstvom kakih dvajset j nemških patrolnih čolnov. Falšterbo je malo švedsko pri ' stanišče. Neko poročilo iz Londo »na pravi danes, da se je potopi1 švedski parnik "Knippla" južm od Falšterbo, ker je zadel ob mi no. — Fordova mirovna konferenca. Kodanj, Danska, 29. februarja Fordova mirovna konferenca se jf odločila, da bo prosila nevtralne , vlade, naj izdajo povabila za nevtralno konferenco in da naj pro isijo vlade bojujočih se držav, da bi dovolile udeležbo na taki kon ferenei takim ljudem, ki bi jih konferenca povabila. Mehikanci umorili Amerikanca. Washington, D. C., 29. febr. — Državni urad je dobil uradno poročilo. da so Villove čete umorile Amerikanca Grover C. Varna na njegovem domu, 25 milj severno od Duranga. Drugih podrobnost državni department ni dobil. Separaten mir. London, Anglija. 29. februarja. — Tukaj se je zopet pojavila govorica, da nameravata Turčija -In Bolgarska skleniti separaten mir z zavezniki — Deželi bosta odložili orožje, če se jim da zagotovilo, da bosta smeli obdržati že vsaj ono ozemlje, katerega sta Imeli, predno sta se n mešal i v vojno. Koliko je resnice na tem, se seveda Ae nI dalo dognati Angleške izgube v februarju. London, Anglija, 29. februarja. ; Angleške izgube na vseh bojiščih iznašajo za mesec februar skupno 739 častnikov in 17,847 mož. Toliko je bilo ohjavijenih v sezna mih. Napredek tehnike. Tehnika je zadnji čas silno napre dovala. — Vodljivi zrakoplovi in baloni — Rekordi. Pred desetimi ali dvajsetimi leti si ni nikdo mislil, da bo tehnika v kratkem Času tako zelo napredo vala. Komu je prišlo pred leti na misel, da se bodo ljudje lahko vozili tako z zrakoplovi po zraku, kakor se vozijo z avtomobili po zem I j i. Vakega človeka, ki se le količkaj zanima za napredek, bo go tovo veselilo izvedeti nekoliko podrobnosti o zrakoplovih in o rekordih, katere so zrakoplovci do segli. Posebno francoski. zrakoplovci so se večkrat zelo odlikova li in so dosegli rekorde, katerim se je čudil ves svet. Opise raznih poletov je dobiti v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju. — Poleg tega so v njem tudi lepe povesti, znanstveni članki, kronika vojne, in razne druge zanimivosti. Koledar krasi trideset krasnih slik. — Onemu, ki ga naroči ne bode žal. Cena je malenkostna, samo 35 centov s poitnino vred. . Naročajte ga prir bSLOVXNO PUBLISHING GO^ 2 Oortlaadt ML. Kew York, H. 7. Stališče Grške. Izjava grškega ministrskega pred. sednika Skuludisa. Grki so zvesti svojemu kralju. Berlin, Nemčija, 29. februarja. Grški ministrski predsednik Sku-ludis je rekel poročevalcu nekega berlinskega časopisa: Mi upamo in smo prepričani, da bosta začeli Avstrija in Nemčija s strahovito ofenzivo, ter da bosta pregnali zaveznike iz grškega dela Maeedonije in iz Soluna. — Te splošne ofenzive se bodo najhržc udeležili tudi Bolgari. Ko ga je časnikarski poročevalec vprašal, če se zaveznikom ne bo posrečilo s silo dobiti Grkov na svojo stran, je odvrnil diplomat: Kdor misli, da bodo pustili Grki svojega kralja na cedilu, ta ne pozna grškega naroda. Vsa dosedanja zavezniška prizadevanja, da bi pridobili simpatije grškega na-■oda. so ostala dozdaj brezuspe-ina. Grška bo ostala do zadnjega nevtralna, pa naj se zgodi karkoli hoče. Na svetu je ni sile. ki bi jo prisilila, da bi se umešala v vojno. — Grki vedo, tla je edino v nevtral-tosti njihova rešitev. Stavka v Philadelphia i. Philadelphia, Pa., 29. februar j. Nocoj so naznanili unijski vodite ji, da je zastavkalo 10.000 delav-ev. in sicer na poziv Amalgamated Clothing Workers unije. De-avci so odločeni, da se ne vrnejo na delo, dokler ne dosežejo višjih plač in 48-urncga delavnega časa na teden. Zborovanja z velikansko udeležbo se vrše dnevno v raznih delih nesta. Možje, ki imajo glavno be-edo pri tej stavki, so popplnoma aupni, da bodo dosegli stavkarji vse tekom dveh tednov. Oboroženi italjanski parnikL Washington, D. C.. 29. febr. — taljanska pamika 'Giuseppe Ver-'i' in 'San Guglielmo', ki se naha-iata v newyorskem pristanišču, sta ?obila dovoljenje od vlade Združenih držav, da smeta iz pristani-ča. ker je italijanska vlada zatr-Hla, da so topovi, ki jih imata oba parnika na krovu, samo za obrambo in v nobenem slučaju ne v napadalne namene. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hra ulnicam, posojilnicam ter posa nežnim osebam na K&ANJSKO iTAJEBSKO, ISTBUO, KOSO 5KO, HRVATSKO, in druge kra e v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i i j ono v kron. Vse te pošiljale so dospele v roke prejemnikov, ie tako hitro kakor prej v mirnem *su, toda zanesljivo. Od tukaj se 'ojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se polije sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome-itic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slov osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K $ K f ... .90 16 80 10.... 160 130...« 18.80 i .... 1.30 140.... 19.60 30.... 3.00 160.... 21.00 tf.... 3.70 ieo.... 28.4 so.... 440 170.... 83.80 S6.... 6 10 18C1,«,, 25.20 5.80 18*•••• 86.60 6.60 81*.... 28.05 60.... 7 90 35.00 S6.«.. 7.8=» 42.00 60____ 8.56 360.... 49.00 9.25 401..«. 66.00 70.... 9 95 46C.M* 63.0 J 75.... 10 6 S 6** .M* 70.C0 80.... 11.35 eor 84.00 «6____ 12 0 ~. 700.... 98 00 no____ 12 75 112.01 100...« 14.00 •80.... 126.00 110.... 16.40 1 !*».„. 139.00 Predsednik in kongres. "La Provence" potopljena. ■ 0 J PREDSEDNIK JE NAPROSIL POTOM ODBORA ZA PRAVILA, NAJ GLASUJE KONGRES O VPRAŠA NJU GLEDE OBOROŽENIH PARNIKOV. — HOČE SLOGE IN ŽELI NAPRAVITI V NEMČIJI UTIS, DA DELA ON PO ŽELJI VSEGA NARODA. — NOVA RE SOLUCIJA. — DANES STOPI V VELJAVO NEM ŠKA ODREDBA ZA POTAPLJANJE OBOROŽENIH PARNIKOV. — "LA PROVENCE" IZGUBLJENA. Washington, D. C., 29. februarja. — Danes popoldne je predsednik Wilson popolnoma nepričakovano opustil svoje dosedanje obnašanje, ki ga je kazal že cel teden dni, ko se je zasebno posvetoval s svojimi prijatelji in privrženci rer nasprotoval kon<*resu, ki je hotel proti njegovi volji skleniti resolucijo, naj amerikanski državljani ue bi potovali na oboroženih pamikih. Danes pa je takorekoe sam dal kongresu na razpolago in takorekod zahteval, naj glasuje z ozirom na zunanjo politiko Združenih držav. Predsednik je prepričan, da bo glasovanje v kongresu zavrnilo vse resolucije in sklepe, ki bi bili naperjeni proti njemu. Wilson tudi želi, da se to hitro zgodi, da bo zunanji svet vedel, da govori predsenik Združenih držav v imenu celega ameriškega naroda, kadar bo naznanil državam v Evropi svoje stališče. Svojo zahtevo je predložil predsednik Wilson v obliki pisma, ki ga je pisal zastopniku Edwardu A. Pou iz severne Caroline, izvršujočemu predsedniku odbora za pravila. Še pred tednom dni je bil odbor za zunanje zadeve v senatu pripravljen podpirati resolucijo, ki nai bi svarila amerikanske državljane pred potovanjem na oboroženih parnikih bojujočih. se dižav. V»amen se je obrnil na odbor za pravila, ki naj bi skrbel, da bi bila resolucija kolikor mogoče hitro sprejeta v zbornici. Danes pa je storil predsednik Wilson sam isti korak ter se obrnil na odbor za pravila, češ, da naj hitro poskrbi vse potrebno, da bo zbornica glasovala o omenjeni resoluciji. Toda predsednik Wilson si želi takega glasovanja.. ki bo ono resolucijo uničilo. V tem oziru goji predsednik mnogo upanja, ker se je tekom enega tedna javno mnenje po Združenih državah dovolj jasno izrazilo, da je na strani predsednika in njegove politike z evropejskimi državami. Vsled tega dejstva pa zastopniki bržčas ne bodo glasovali za resolucijo, ki so jo hoteli skleniti pred kratkim. Predsedniku se je zdelo sedanji čas najbolj pripraven, da je dal vso zadevo kongresu v glasovanje, mnogo bolj, kakor pa bi bilo na pragu krize, ki bo morda ie nastala. Wilson se tudi zaveda svoje odgovornosti v ravnanju z inozemskimi vladami. Vedeti hoče, če bo še imel prosto roko, ali če bo moral delati v zvezi in z dovoljenjem kongresa. Poleg tega hoče uničiti mnenje, ki se je pojavilo v Berlinu, da dela proti volji večine ameriškega naroda ter dokazati Nemčiji, da mu stoji vsa Amerika na strani. Pariz, Francija, 29. februarja. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da je bila zadnjo soboto potopljena francoska pomožna križarka 4iLa Provence" v Sredozemskem morju. Mornariško ministrstvo ceni število preživelih na 870. Štiristo rešenih so izkrcali na grškem otoku Milo, 296 pa na angleškem otoku Malta. Potniški parnik francoske parobrodne družbe je zavzemal isto mesto, kakor ga je pri Cunard parobrodni družbi potopljeni parnik 'Lusitania\ — 'La Provence' je bila namreč najhitrejši parnik med francoskimi in je v hitrosti tekmovala z angleško 4Lusitanijo\ Enkrat je dospela iz newvorskega pristanišča v Havre na Franco-skem v šestih dneh, eni uri in dvanajstih minutah. Italija zaplenila nemške ladje. [ London, Anglija. 29. februarja, j ; Danes je bilo naznanjeno v po-jslanski zbornici, da je zaplenila ! italijanska vlada 34 izmed 37 nem-' ških parnikov, ki se nahajajo in-jternirani v italijanskih pristani- Ker se sdaj cene denarju skoraj 4' Nezgoda parnika. Marahfield, Ore., 29. febr. —-vsak dan menjajo, smo primorani Parnik 'Fifield' iz .lan Francisca, računati po najnovejših in je bil na potu v Bandon, je da- bomo tudi nakazovali po njih. — nes nasedel na skale pri Bandon Včasih se bo zgodilo, da dobi na- Obrežne straže so začele je-slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj.mati potnike s parnika. | manj. List docpe na sapad pona-! vadi par dni kameje in med tem, ko dobi naslovnik list ▼ roka, st dobe vsi nafti naročniki v Pennsyl pri nas oene morda ie večkrat qua vaniji knjižico "Nova postava ss »jj- _ ^ponesrečene delavoe v Pennsylva TVBIXKA ROS »111^ jnUi" Spiaal je to knjižico Kosto flMllSBdl flfc. W*m T«i V« Unkovi6, nravnik. < Brezplačno Požar v bolnišnici Plymouth, N. H., 29. februarja. Danes zgodaj zjutraj je ogenj u-ničil Emily Balch bolnišnico, vendar se je posrečilo rešiti brez nezgode sedemnajst oseb. ki so se nahajale ob času nesreče v bolnišnici. Ko so opazili nesrečo, so strežnice in pomočniki takoj začeli reševati bolnike, kar se je popolnoma posrečilo, predno se je ogenj zelo razširil. Škodo cenijo na 15 tisoč dolarjev. Bolnike so spravili v neko bližnje poslopje. lOJAII FOiOEf Kar nam letos nikakor ni nofa <*• dobiti PBAYIE k starega kr* opozarjamo vsa oenjans rojaki tulil Aay except Sundays aad Holiday«. Unburrlprtno yearly »8.00. »dirrti»mw« — aertrmeni- JZibrw podpiee In ooobnootl se ae prtotočajejo. poaar ftaJ m blagovoli poiiliatl pa f- Muoey Order, prt ivrem«nt>l kraia naročniku* pro dno. d« ee nam tudi prejtajs r%itt*e oasnani. da hitreje najdemo naslovnika._ i M>pleua la pdBlJstvam naredita ta paslo*: -GLAS NARODA- mm frtld** Tort fin — - - - uur. i VatI*m1t Vojna in demokrata. Prid kratkim so se začele raz-' » ! . t i v svet vesti iz Švice, ki so d fV tudi bregove Amerike. Te' v ' z itrjuj» jo. da s< je začela' t v . 111 i v Nemčiji republikanska! 81 :iika, ki postaja vedno moč ne j-' sa in ki s«» ji nagiblje vedno več privržencev. Da bo postala ta1 stranica vedno sil ne j »a, čim da-ljf (»i« trajala vojna, ni nevrjetno. Vojno navdušenje naroda, ki od: narave ljubi mir in trgovino ter je bil uspešen v znanosti, umetnosti in na drugih poljih, je bilo od'oenio, da se razblini pod pritiskom dolgotrajne in potratne vojne, ki zahteva neprestano žrtve v življenju in bogastvu ter drugih udobnostih, ki olajšujejo življenske razmere. Kadar postaja v deželi, ki ji, vlada dv dni samosilnik, draginja velika iu se pojavi pomanjkanje Živil, vedno dobe ljudje, ki so za novo obliko vlade kot zdravil-j no sredstvo za vse nesreče. Tudi' fraii' ,vkn revolucija ni bila pravna p-av nič drugega, kakor upor iz lakote in stradanja. Z gotovimi pridržki se more reči, da je sedanja vojna borba med samofcilništvom in demokracijo.! 1 torba med nazadnjaštvom, kakorj ga predstavljajo despotični vladarji, in pa napredkom, kakor gaj predstavljajo drugi narodi na drugi strani. Je borba na življenje in smrt med človekom in ma-iino. \/. tega zmešanega in velikanskega boja, ki so ga povzročila nasprotja med vladnimi ideali, mora vstati a!i mnogo silnejša oblast dednega samosilništva, ali pa velikanski napredek onih sil. ki sestavljajo deiuokratizeip. Ce bi bil sklenjen mir med bo-jujočimi se državami jutri, je( prav malo upanja, da bi se zopet taki j povrnilo mirno življenje in delo civilizacije. Skoraj gotovo je, da bi se pojavili po vojni notranji nemiri v mnogih deželah. V miljonih Evropejcev vseh narodnosti se je že pojavilo spozna-j iije, da je bila ta največja vseh vojn začeta ne po volji udeleže-j nili narodov samih, temveč je bila zamišljena po možeh, ki si laste božanske pravice vladati nad narodi in odločevati o njihovi usodi.i Mnogo znamenj kaže na to, da! bodo oni možje, ki so se nahajali na bojiščih, zaposleni v morjenju' svojih sosedov od onstran meje. imeli dovolj vzroka in poguma1 upreti se po vojni svojim vladam,j ki so jih pognale in prisilile v to divjaško klanje. Zgodovina dokazuje dejstvo, da sta si vojna in demokracija vedno nasprotni. Protisredstvo proti militarizmu mora biti vedno rastoče in napredujoče razvijanje1 sil demokratizma. Reakcija proti nemškemu morjenju kot sredstvu za urejevanje mednarodnih nasprotij in prepirov je v sedanjem času že precej velika sila in njen upliv in uspeh bo gotovo ve- : lik. Ta sila bo uničila po vsej vr- 1 jetnosti vsaj del, če že ne vse one i Letošnje konvencije. Prihodnja jesen tega leta bode precej važna. Vršile se bodo predsedniške volitve za Združene države. kar je gotovo jako važno. Nekaj mesecev pred državnimi volitvami pa bodo obdržavale razne slovenske podporne organizacije svoje redne konvencije. Na ta način bo dovolj dela za nadrobno in debelo za vsakogar. Ako se ne motim, bodo letos v enem in istem mesecu štiri konvencije od štirih različnih podpornih skupin. Dosedaj je bila seveda navada, da je vsaka skupina imela v drugem mestu svoje zborovanje. Le pred tremi leti sta bili dve konvenciji v i^tem mestu. Današnjim razmeram primerno pa bi bilo, ako bi se tudi v tem oziru razmere nekoliko prikrojile potrebam časa. Govori se veliko o združenju. Zadnjih par let se deluje sistematično za združitve. Rezultat je seveda isti, da smo tam, kjer smo bili. ako ne še bolj oddaljeni eden od drugega. To gotovo ni želja Članstva, ne pri eni, ne pri drugi organizaciji. O-grouiua veeina je, da se razmere ugodno urede za zbližanje in združenje. Kje se more dobiti lepša prilika za zbližanje, kakor ravno tedaj, ko so odposlanci, zastopniki društev zbrani na konvenciji? Tam naj razmotriva združenje in tam naj postavi temelj za resno delovanje združenja. Veliko ovira to delovanje okoliščina, da so društva raztresena po raznih naselbinah. Ni prilike, da bi enkrat vsi skupaj izrazili svoja mnenja. Veliko bi bilo v tem oziru odpo-magano, ako bi te organizacije za letos sklicale svoje redne konvencije vse v eno mesto in ob enem in istem času. Tako bi lahko imeli en dan ali vsaj en večer skupno zborovanje, kjer bi se lahko združitveno akcijo uredilo. Slišalo bi se različne glasove, katere bi bilo lahko takoj upoštevati in tako hitro dobiti pravo jedro in slišati mnenje večine društev po svojih zastopnikih. Zaeno bi se lahko pri skupnem zborovanju kaj ukrenilo za Slovensko Zavetišče, ki je zadnje ease čii 1 v decembru preteklega leta odgoden italijanski državni zbor, se je reklo, da se ho ■zopet sestal dne 1. maren. Po rimskih poročilih «*e ne more vedeti, če se je odločila italijanska vlada, da bo ugodila ljudski zahtevi ter napovedala Nemčiji vojno. Italijanski časopisi pišejo, da se je sestal ministrski svet in glasoval zato. ilu bo napovedal vojno samo v slučaju, če bo tako zahteval parlament. VABILO NA VESELICO, ki jo priredi društvo TRIGLAV št. 82 SNPJ. v Johnstown, Pa., v 1 a s t n i ti v o rani ■ dne 27. marca 1916 Začetek točno ob 7. uri zvečer. | Vstopnina za moške 1 dolar, s dame proste. [ Tem potom vaUimo vsa sosedna društva iz Johnstowna in okolice.] da se naše veselice udeleže. Za dobro zabavo, sveže pivo in fin prigrizek dobe dobro preskrb-1 ODBOR. ___,1-3—3 >_ POJASNILO. Na moj oglas v listu Glas Na-(roda sem prejel »'h> pisem in 40 , sem takoj odgovoril, dragim bom pa kasneje, če se bo delavce Še potrebovalo. Zato prosim vsakega. da mi takoj poroča oz. odgovori na moje pismo, posebno pa boarding-bossi naj ne zamude. Tu ni. tovarn, ampak so premogovi rovi, kjer ne manjka zamorcev in Poljakov. Pozdrav vsem Frank Mlekuš, Box 55. Sun, Va. I _____1_ Iščem svojo sestro MARIJO SVEIGER. omoženo Mikolič. Doma je iz Črnomlja na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje nje naslov, da ga mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali naj so sama javi svojemu bratu : Joseph Sveiger. L 6208 Carl Ave.. Cleveland. O (1-3—o) Iščem svoja brata .JANEZA in I ANTONA SOMRAK. Pred c-nini letom je bil Janez v Mil-j Avaukee. Wis., in Anton v Indianapolis. lnd. Doma sla iz va-' j si Orkleve. fara Mirnapeč, Do-j lenjsko. Prosim cenjene rojake, i če kdo ve za nju naslov, da ga i mi javi. ali naj se sama ogla>i-t;t svoji sestri: Annie Golobič, I P. O. Box 484. Wvano. Pa. 1 (1-3—3) i —- Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE sa leto 1916. En iztis (6 knjig) «tane po po sti $1.50. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEV LJEV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih ee držav, g katerim ie sa-more pokriti celo steno. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. Y. (5-1—29-2 v 2 d) VABILO na PLESNO VESELICO. ki jo priredi društvo "Delavec" št. 59 SSPZ. v soboto 4. marca t. 1. v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh. Pa. N a veselici bo igrala tamburaška godba. Tem potom vljudno vabimo vsa društva iz Conemaugh ter vse o-stale rojake in rojakinje, da se te naše veselice polnoštevilno udele-! že. Potrudite se napraviti tudi fine kostume, ker najboljša maska! dobi ta večer lepo nagrado. Vstopnina za možke $1, ženske so vstopnine proste. Začetek ob 7. uri zvečer. j Za dobro postrežbo in fino zabavo bo skrbel odbor. Na svidenje 4. marca! Anton Kalar, tajnik. _(29-2—2-3) PRIPOROČAM SVOJ DOBRO UREJENI SALOON. Na razpolago imam snažna prenočišča po nizkih cenah. De]o se je tukaj začelo odpirati. ( JOHN RUPAR, j 164 Reed St., Milwaukee. Wis. (26—2 8x 2x v t) IŠčem svojo sestro FRANČIŠKO JENKO, doma iz Šembij na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če je komu znan nje naslov. da ga mi javi. ali naj se šmarna oglasi svoji sestri: Ivana Bar bis. Box 115, Josephine, Pa. . 1-3—3) Rati l>i izvedel za naslov FRANKA MARTINČIC. Doma je iz Košane na Notranjskem, podo-mače šemae. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Strle, Box 218, Canonsburg, Pa. v 1-2—3) haKi zastopniki, kateri so pooblaščeni pobirati aaro*-nlno ca "Glas Naroda" tn knjige, kakor tudi sa vse druse ▼ naio strok« •padajoče posle. Jconj Lind, Ark. la skelica* Mlbaal Olrar. Man Franc!see. Cat.: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadvflle, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cull*. J. M. Boj ti. Frank J&n^ab in John Germ. Ball da, Colo. In okolica: Louia Ca-jatello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant SatUeh. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Atola Rud man. Woodward, la. ta okolic«; Lokat Podbrega?. Aurora, I1L: Jernej B. Verfell. Chicago, I1L: Frank JurjoT«*. Depoe, I1L: Dan. Badovlnae* La Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Laaricb. Joha Balete) Id Prank Bamblch. Oglesby, I1L: Matt. Hrlberntk Waukegan, tlL: Frank Petkovie* (a Math. Ogrln. So. Chicago, DL: Fraak Oorat la [ Rudolf Požek. Springfield, I1L: Matija Bar boril Cherokee, Kans.: Frank Režlanik. Coinmbas, bans.: Joe Kn&fele. Franklin, Kans.: Frank Leak o t w. Froatenae, Kans. la okolica: Itul . Kerne tn Rok Firm. I Kansas City, Kaos.: Peter ScbaoUsxj ! Hmt-nO, K&as.. John Stalo. Mulberry, Kans. (a okolica: Martla Koa. Klneo, fvantt.: Mike PeneU. Calumet. Mich, la »okolica* Parti H bait* in M F. Kobe. Manistiooe, Mick, la «fc«U*ai rraa* Koixian. So, Range, Mich, la ofeofleai K. V, Llkovli-u Aurora, Minn.: Josip Fngina. Chlsholm, Mino.: SL Zgona, Jako« Petrlcb. Duljh, Minn.: Joseph Sharabo*. Ely, Minn. In okolica: Ivan Uonia. M. L Kapsh, Jo*. J. Pesbel la Lonlt M PeruSek Eveleth, Minn.: JurtJ Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: L Vml Hibbint. Minn.: Iran PonAe. i AitsvUle. «Uasu la «t*Un. j«m a«a ■deb ■Haakwaok. litem, t «m Hasrlb New Dulufh, Minn.: John Jerbi* Virginia, Mlna.: frank Hrovstl«* St. Louis. Mo.: Mike Grabriaa Klein. Monk: Grejror Zobec Great Falls. Mont: Matb On«*. Red Lodre. M Expert. Pa. la okolica: rraak Tr» bee Forest City, Pa.: K. Calar la rrul l>*ben FareU. Pa.: Anton ValentlntU. Pita Henry. Pa.: F Gottlleber. j Greensburc. Pa. fas okoilcai Jomm < lotil Irwin. Pa. la okolica: Fr. l)ealu. Johnstown Pa.: Frank Uabreaja la John Potanc. ! Luzerne. Pa. te okolica: &oU» O šolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Mad«* j Manessen. Pa.: Matb KLlkelJ. ! Moon Ron. Pa.: Frsnk Maček. Pittsburgh, Pa. tn okolica: Z. Jakah« 1. Podvažnik. L Magister la C. k J* j kobioh Steeltoa, Pa.: Anton Hren. Cntty Sta, Pa.: Joeepb fikerl) West Newton. Pa.: Josip Jovaa WlSock, Pa.: Fr. demo la J Poto» tooele. Utah: Anton PalM Winterquarters, Utah: L. Blaslsk. Black Diaasead. Waaha «. 3. Pa g—ta Davis. W. Va. ta okolica: J Brosiefc Thomas. W. Va. In okolica: Fran* Koctjao ln A Korenohan Grafton. Wis.: John Stampfel Kenosha Wis.: Aleksander Pesdlr Milwaukee. Wis.: Joeip Tratnik la Frank Meh i Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetila i West AOIs. Wis.: Frank Skok 1 Rock Springs, Wjra: A. J osti*. Tu, . Stallch In Valentin M«w*»» 1 GLAS KABODIA, 3. HABCA, 1916. Slovens ko katoliško B= B ZA Z EDIN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedel: FOREST CITY, PA. lokmrporirmM dmm 21. jurauji 1902 v drŽavi PcBBtylvaait GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Box 95, Wlllock, Pa. I. : KAHnL ZAUUt. Box 547, Forest City, Pa- ll pttd|»rt*d«eo med T. do 4. trdot, btopnjo — t. j. kreme-njak, ainetist, opal, obsidian itd., ki s>o manj čisti iu neugodnejše barvani, in 3. mehki kaincni za nakit, ki so mehkejši kot 5. trdot. »top. od je-davca, n. pr. malahit jantar itd. ter nimajo tako čistih barv. K prvim prištevamo redko dobavne mineral i je. ki se po svoji največji trdoti, sijaju, čisti živi barvi, lepi obliki in teži odlikujejo; k drugim prištevamo poludra-gulje, ne samo. ker *o tako redko dobavni, ampak tudi ker nimajo iste stopinje trdote in nimajo či->to prozorne barve in sijaja kot pa čisti dragulji. Dragulje dobivamo navadno v surovem stanju ali nezadostno obdelane, pravilni lik in rez pridobijo iele z brušenjem. Najvažnejši znak za določitev draguljev »o trdota, barva, sijaj in teža. • PoglavitneŠji kraji za promet dragih brušenih kamenov so Pariz, London, Amsterdam in Nižni Novgorod Gravirano, vrezano, drobno le-potično kamenje so že v starih časih imenovali "gemme" in sicer »e razločujejo v intalje (Intaglie), ki imajo vdolbeno v razne podobe in v kameje (Cameen) z vzbočno, reliefno vrezanimi figurami. Vsakemu dragemu kamenu, ki je že vdelan, je bilo treba poprej po njegovem svojstvu dati primerno obliko ali rez. Osnovna oblika ali rez dragulja je debel kamen ali t. zv. indijska rez, ki obstoji iz gornjega dela, krone ali paviljona in pa spodnjega dela t. zv. kalete. Mejna črta med zgornjim in spodnjim delom se zove obkroženost, oblikovanost ali rundista. Vrhni del paviljona imenujemo ploskev, stol ali tablico. Posebne vrste reze so: 1. briljantova rez, gornji in spodnji deli imajo oglata polja ali ploskve t. «▼. facet®, ki so najpri-za čiste, brezbarvne ka 2. rožica ali roseta. Ta rez se u-porablja pri širokih in nizkih kamnih, nima spodnjega dela (je ravno odrezan) zgornji je faeetiran. 3. Ploščanata rez ima po sredini, kakor tudi na zgornjem in spodnjem delu ploščnate reze. 4. Stopnjieasta rez se razlikuje po stopnjičasto facetiranih rezih gornjega in spodnjega dela. 5. oblasta, izbočena polukrogla, školjkasta rez nima spodnjega dela, ker je vodoravno odrezan, vrhni del je izbočeno gladkega obsega ter faeetiran. Vrednost in cena se določuje po velikosti in teži draguljev. Zbrušene dragotine ali demante tehtaj« na karate. En dunajski karat je 206.130 mi-ligramov. Pariški juvelirji se trudijo postavno določiti težo enega karata na 205 miligramov, kateri zahtevi so se tudi pridružili juvelirji v Londonu, Amsterdamu itd. Vendar se v izrednih slučajih cena ravna po bistvu t. j. bolj po kvaliteti dragulja — nego pa po velikosti ali teži, torej čim lepši in čistejši, tem dražji je dragulj. Dragulje vdelujejo z zlatom v štirioglate vdolbine (jaščike) ali v zobčaste obročke. V povišanje sijaja ali barve jih večkrat pokladajo s kovinastiini listi, t. zv. stanijolom. Pogostokrat se dragi kameni ponarejajo. zamenjavajo z neprist mi, celo iz stekla izdelanimi po tvorbami. Mnogokrat podlagajo drago kamenje s karacneno strel< al i podlepijo steklo z mastiksom da se prosojnost in svitloba povi ša ter imenujejo tako izdelovanje doubliranje, enaki kamen pa dou blette. Kadi tega je treba kupcu dragil kamnov posebne izvežbanosti, de more najti ter razločiti napake posebno razpoke pri dragih kam ni h — najboljše pa je, da se kup' take dragocene kamne še neobde lane. Take ponaredbe se tudi lahke spozna, če kamen malo segreje mo. Dragulje delimo v štiri razrede 1. Diamant. (Demant — Ada mas) je ogljik v najlepši obliki najtrši in najdražji žlahtni ka men. Diamant zavzema po Mohsovi gredni lestvici zadnje deseto tr dotno mesto in je tedaj najtršr rudnina na svetu, razen leta 1857 po Devillu iznajdeni mali tetrago nalni borovi kristali, ki se mu v trdoti približujejo. Juvelirji jih dele v 3 čistotne vrste vode. Čist diamant je brezbarven in prozo ren, onečiščen pa je večkrat rumene, modre, zelene, rdeče in črne barve. Poleg njegove trdote je posebno znamenit in važen diamantov sijaj in pa lastnost, da lomi svetlobne žarke jako močno ter jih obenem razkraja. Ta svojstva na rede in povzroče, da se v lepo brušenih diamantih barve živahno prelivajo, tudi v temi se diamant sveti posebno ako je bil izpostavljen modri luči — ali ako se segreje, ima pa izmed vseh kamenov to slabost, ker je iz ogljika, da na ognju zgori v oglje, Surove diamante brusijo v velikih tovarnah t. zv. brusilnicah v ie izbrušenim dia- no pride nad polentarja, ee bo ravno treba. Tistih par kritij, ki jih je nam razdrl, smo ponoči popra- Eksplozija. St. Louis, Mo., 28. februarja. — Danes je eksplodiral v nekem tu- Kosilo nemških vojakov. kiadnejša mantom dajejo v glavnih mestih Francoske ali Angleške v brusilnicah z njih lastnim prahom (namreč nečisti, slabobarvani diamanti, ki se pri surovem brušenju odkrh-nejo ali zdrobe v prah) in z istimi brusijo in dajejo diamantom obliko t. zv. briljanta ali pa rozete (rožice). Dobro zbrušen, čist diamant, ki tehta 1 karat, velja še vedno okoli 300 K. Večjim diamantom raste cena vedno sorazmerno s kvadratom teže, oblike, reze, ki igra pri njih tudi svojo vlogo moda — teko n. pr. so v O-rientu vedno bolj priljubljene rozete, v Evropi pa briljanti. Trikraten diamant stane n. pr. 300 K x 9 = 2700 K. Največji diamant t. zv. Cullinan so našii leta 1905 v južni Afriki, tehtal je 3025 karatov. Najlepši, zbrušeni diamant pa je "Regent", ki tehta 136vs karata in se nahaja v francoskem narodnem muzeju v Louvru, v zakladnici avstrijske vladarske rodovine je 133^£>, karat '" Toskanee'' tudi *' Florentinecf' imenovan, žezlu ruskega carja je vdelan 194 karat, težak 'Orlov' — in pa 106 in eno šestnajstinko karat, težki ''Koh-i-nor", ki je zbrušen v briljant, je sedaj last angleškega kralja. V vzhodni Indiji, v Braziliji in Avstraliji dobivajo diamante v naplavinah, t. j. v pesku in produ, ki ga je nanesla voda, in se nahaja v drugotni (sekundarni) legi. Dobi\a.jo se diamanti tudi v Cralu in Severni Ameriki. V Južni Afriki pa so diamanti vzrastli v druge rudnine, nahajajo se torej v prvotni primarni legi, Takozvani kapski diamanti, ki se nahajajo ob reki VaaL so rumenkasti. V pokrajini Bahia dobivamo temni brazilijanski diamant t. zv. Karbonado, ki nam služijo večinoma v tehnike svrhe n. pr. za konice pri svedrih, s katerimi vrtajo predore skuz trde kamenine, ali pa steklarjem za rezanje stekla in šip. Posebno velike, brušene diamante imenujemo samec ali solitars. Rez in prah diamanta sta temno-sive ali črnkaste barve. Nemčija protestira. Berlin, Nemčija, 28. februarja Nemška vlada je poslala Portugal iki zelo ostro noto, v kateri odločno protestira proti portugalski vladi, ki je zaplenila nemške trgovske parnike. ki so bili internirani v portugalskih pristaniščih. Nemčija zatrjuje, da je ta korak kršitev nemško-portugalske po-lodbe in izraža upanje, da bo portugalska vlada to spoznala in odstopila od svojega dejanja. Avstrijski Škodovi topovi pred Verdunom. Washington, D. C.. 28. febr. — Nek armadni častni^, ki je pazno zasledoval vojne dogodke, je nine nja, da so avstrijski Škodovi topovi z uspehom obstreljevali utrdbe pri Verdunu, kakor so to storili tudi pri belgijskih trdnjavah. Omenjeni častnik je rekel, da ni prav nič čudno, da so razdrli močne utrdbe s tako silnimi topovi, kakor so Škodovi. Poleg tega pa >o imeli Nemci natančno premerje-ne vse razdalje, da so tem gotove-je zadevali. Prixnanje po 25 letih. V gozdu pri Bielotinu na Če škem so našli pred 25 leti kmečko dekle umorjeno. Morilec jr bil truplo polil s petrolejem in je vžgal. Zdaj so zaprli zaradi dveh umorov nekega Karola Kasparja in ta je priznal, da je on tudi izvršil umor kmečkega dekleta pred 25 leti Pismo z sv. Mihaela. Človeku, ki prvikrat vidi naš Kras, postane nekako dolgočasno in pusto pri srcu: sam kamen, kamor se ozre oko. le sem ter tja se pokaže kje kakšen košček zemlje, kakor oaza v puščavi, katero je pridni Kraševee krog in krog ob- ; precej oddaljen od nas, in ker mi je oce vedno pridigoval, da je škoda čevljev, se mi je dolgo odkrivala pot gor, slednjič sem pa, že | kot odrašeen fant le srečno prišel gori. Čeravno so mi. hudomušneži nagajali, da sem šel sv. Nežo nadlegovat za nevesto, in čeprav je oče tarnal, da so podplati dragi, jaz pa sem le užival krasen razgled. ki ga nudi Kum vsem, ki so dobre volje, da splezajo nanj. Tempora mutantur, časi se izpre-minjajo. Nikdar nisem mislil, da v življenju obhodil toliko čevljev škoda vdi pa je bdo dobro. In če jih nam! kajšnjem skladišču zaboj dinami-spet podre, jih bomo pa spet na-|ta. Dve ženski sta bili na mestu redili! Bomo videli, kdo se bo prej mrtvi. petdeset drugih oseb ie bile naveličal, mi ali polentar' Enega jutra sem videl cel trop malih pisanih seničic. ki so žalostno letale po okleščenem grmovju. Ako se ptičice ne umaknejo s svojega rojstnega kraja, pa se bomo mi umaknili in prepustili naše domove polentar ju? Nikdar! Zraven mojaga kritja stoji hrast,i sicer ne tak orjak, kakor ra>to po naših gozdih, vendar še dosti čvrst pri slabi hrani, ki mu jo nudi kraška zemlja. Že na stotine granat, šrapnelov in krogel in kar je še takih žlahtnih stvari, je žvižgalo : krog njega, toda on še stoji, ee-! prav je že ves okleščen. | Od zadnje ofenzive leži še mno-I go Italijanov krog naših postojank. Zanimivo je videti enega, ki se je bil skril za drevo in menda ravno hotel streljati, ko ga je zadela naša svinčenka. Spustil je puško, a naslonjen na drevo je ostal v isti legi kot je bil ob smrii, Četovodja V. A. dal s kamenito ograjo. A kakšno je to kamenje! Od vročine razpa-jr"""'1 i. . , i v. . t,\ bom , .c Ijcno m od dežja razpokano, da ^ , , ., . , , r ' , ' . I sveta, ko ne bo nu je videti kakor okamenelo rastli-iv, v . . nje iz zda v n ih bajnih časov.... (P^entano pero me je zapisalo Vrb sv. Mihaela! Mala. preje odiV°^kemu Su?mi 111 tu seni imei ... J onliko posetiti sveta pozabljena vasica, zvana , • . , , , * i- ^ - i I bi se bil kmalu tuui Cotiei, venca vrh srednjeve- tajski Glasovi, v platno vez. POUČNE KNJIGE: Vbecednik slovenski vbecednik nemški Ahnov nemško-angleški tol- • ljudstvo 11 - -— ------- mač, vezan olentarski^^0, SV°,ta; .Se ima'? f+hvalit* Angleščina brez učitelja polentar ju, ki bi sam rad od tu svet1 Berilo prv0> vezano razgledaval, pa ga ne bo). Kakor Rerilo vezano na dlani leži Gorica pred teboj Karavanke, kjer enkrat zvrnil \ i-i . ... prepad, in Karpate, kjer pa nisen .likega, ne preveč strmega hriba, l , 7 , . H " v 1 i . . 1 i i • i i- 1)11 enkrat v smrtni nevarnosti ki se naziva po angelu, ki kralju-i 4 „ , ^ „ v i - • i x ,; temveč velikokrat. Ker sem pi ! .ie gori v mali cerkvici, katere od -. + , - , i j i ~ ... , . . prijatelj gora, so se me menda u daleč niti ne spozna, ker nima; , ■ • , . . . ____T , - . ~ , , . milile ni mi vselej milostno priza- zvonika. Lepo poslopje je sola, ki i ues]^ se vidi daleč na okrog in nosi po- T , ■ ^ - , • i • - č , Ju ztlaJ sem spet na gori, sieei nosen samoslovenski napis: Sola I,^ ^ " , ' v .. o in i " i- 3 i ne ravno veliki, vendar pa nud. t na \rliu Nv. Mihele ljudstvo ne ,.„, , , . „ , , . ^ krasen razgled. -jsmaricaJ na grobnica 'oljedelstvo 'opolni nank o čebelarstvu, vezan *ostrežba bolnikom *adjereja v pogovorih 'chimpffov nemško-sloven- flki slovar 'lovensko-angleški in angl,- slov. slovar -lov. angl. in angl. slov. slovar Slovenska Slovnica, vei. frtna na in trtoreja •mna živinoreja fmni kmetovalca eliki slovensko-angleški tolmač 'oščilni listi 'eliki vsevedež godba sv. pisma 'irovnik, narodne pesmi, 2. in 3. zvezek, vez., po __gQ: Sv. Genovefa _f Sv. Notburga "gQ I Titanik Trojak, povest |_'jq Turki pred Dunajem »— 50 ^ na Balkanu, 13. zvez. $1.33 ' Zgodovina c. in k. pešpolka —.35 —.20 —.20 —.25 —.25 —.30 —.50 —.35 -.40; «—.15 i $4.00 $1.00 i—.50 $1.00 —.20 »—.23 $1.20 $1.50 —.50 $1.20 «—.40 t—.50 *-.50 $2.00 —.25 —.40 —.60 —.50 te San Michele', saj tudi oni niso'seboj kot na dlani. Št. Ferjan s na boljšem. ! svojim podrtim zvonikom, Moša, Kormni, Zdravščina, Gradiška____ Odrešeni kraji, a za koliko časa? — Ako je lep čist zrak, se vidi tudi sinje morje, naša Adrija. Že od nekdaj sem ljubil gore. Zdi se mi stoječemu na visoki gori. kot da bi se bil za kratek čas o-tresel zemskih skrbi, iu duh se mi Iviga vse lažje, proste j še gor k Njemu---- Kot Dolenjec nisem ravno planinski sin, vendar pa ima tudi na-";a Dolenjska dokaj visokih vrhov, ki nudijo krasen razgled. Že od o-troških let me je mikal Kum. Ta III. SABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Jitka pri Viau .30 božični darovi <—.15 Mganova osveta —,25 Vni bratje —.25 Don Kižot —.20 >oma in na Ptujem —.25 Erazem Predjamski —.20 Fabiola —.38 leorge Stephenson, oče železnic <—.20 kočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 filde garda —.25 Ffirlanda —.25 Subad, pripovedke, 1. in 9. zvezek po Unatrovani vodnik po Gorenjskem f ranami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil Jeruzalemski romal Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Wiklova Zala -.20 —.20 —.20 —.20 r—.20 i—.45 —.25 —.20 •—.20 —.25 —.80 ^>.35 —.45 št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju —.80 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ve«. *—.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingn) —.71 8PTT.MANQVE POVESTI: 1. bv. Ljubite svoje sovrai-nike '— 2. zv. Maron, kričanukl deček «—.21 4. zv. Praški jndek —.2« 6. zv. Arunragan, sin indij« skega kneza »—.25 9. zv. Kraljičin nečak >— 11. ev. Rdeča in bela vrtnica f—.80 12. zv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.80 15. zv. Angelj sužnjev •—.Si TALIJA. Zbirka gledaliških Igar Pri puičavnikn i—.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorške a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po t—.01 dncat po —.29 Z slikami mesta New Torka po —.21 Album mesta New Torka • krasnimi slikami, mali —.81 Danes je polentar zopet divjal v svoji onemogli jezi. Videč, da s Mlinarjev Janez pehoto nič ne opravi, nas hoče! Mrtvi gostač nregnati. z artilerijo. Celo ljubo Mnzolino, ropar Kalabrije popoldne je metal granate vseh Na jutro vem kalibrov, a največ težke. Zmetal, Na različnih potih je tisočake proč, a nam ni napra-1 dolenjski 1219 m visok vrh s svo- vil druge škode, kot enega moža OPOKBA: Naročilom je prllc itti denarno vrednort, bodisi v go-jima mičnima cerkvicama me jel je skrajšal za glavo, in enemu no-1 tovini, poitni nakaaniei, ali poitalh Poštnina J« pri vedno vlekel k sebi. Ker je pa go odbil. Pa ni$ ni zato, še z lese- mak 0a mfcmst ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinoia, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wia-' consin, Wyoming in West Virginia in vseh diugih držav po A vstro-Ograke mali veliki vezan —.25 Celi svet —.35 Velika stenska mapa U. S. —.30' ns drogi strani pa celi —20 svet —.10 —.25 —J5 —.50 $L60 —.10 —.50 —JI «uo A podp. društvo svete Barbare t - Mutate Spisal Fran Milčinekl Kone<'. — Cujte, župan. — ie rekel dr. C3ad, — jaz ne poznam razmer, zato svetujem, ampak le vpra-Sam. Ali je izključeno, gospod župan. da bi rasa gospodična hčerka se pdroeila s tem Padržajera. Vprašam zalo:, ako postane po ikodovancy- vaš zet, potem mu ni treba več pričati zoper vas, lahko se ubrani pričevanju. Tako bi ostala vsa sivar nerazkrita in pokopana. Župan je počasi m globoko zasopel. — To----to .... to si moram šele premisliti. — Gotovo, gotovo! — je pri-trjal dr. Gad. — To morate sami preudariti — jaz ne poznam razmer. In saj ne gre zgolj za vns, gre tudi za srečo drugih, kaj ne? — O, če bi vedeli, kako je pri nas doma ! — je vzdihni! fcnpan. — Torej dobro si premislite vso' •»tvar in pri kosilu se pomeniva naprej! Vlak gre tako Šele ob treh, zdajle je enajst ____ torej na svidenj«* ob pol eni! Župan se je poslovil in je šel.1 Tako je bil razburjen. da je komaj našel vrata. Vse mu je vrvelo po glavi. Naj raznovrstne j se misli so se mu križale — kako naj potem mirno-preudarja ! Da bi njegova hči in I edina dedinja kar tako, na praz-ne roke. se poročila z mladim človekom, ki nič ni in ni nima — | to vendar ne more. to ne sme bi-1 ti! Na tako domačijo vsak čas dobi lahko zeta z doto šestdeset -' tisoč kron ali 7 letnimi dohodki šestisoč! Ko pa je župan tako računal, se je spomnil besed, ki jih je nekoč po končani komisiji pri prija-.tejjaki malici spregovoril luski sodnik: -— Pri nas na kmetih. — je re-kt-l, — se ne moži dekle s fan-! toni, ampak grunt z doto; človek je postranska reč, s«- št«-je kot pri-tiklina grunta — kot 'fundus in struetus"*. Pa so rudi zakoni po leni! Srečal je «M>luega predsednik/i ni se mu odkril. Švignilo ua; je skoz možgane: — Mor. biti te l.o tale sodil, ko boiit tožen zaradi težke telesne po&kodbe. - Ta misel mu je bila neprijetna in hotel je hitro mimo. Toda gospod predsednik ga je kar ustavil iu ve mu siia prijazno smejal: — Kaj pa vi tukaj, župan? — Kaj je novega? Ali ste pridno hodili na lov ? — in vkupe sta šla do sodnij«'. Tako visok gospod in tako prijateljsko govori z njirn! Naj pa pride obtožba in sodba, noben božji človek ga ne bo več pogledal, Ojvha in Smerajec, ta dva mu bosta vrstnika ! Ne, zaprt pa ne, te sramote na noben način! Pred sodnim, poslopjem so ee--10 pometali kaznjenci. Oblečeni so bili v tisii gnusno okorni kaz nilniški kroj: »"kateri ko povečali glave in skrivali obraze — ali bo tudi 011 kdaj med njimi? Ne. ne. ue, to ne sme biti! Če ga doleti zapor in še tako kratek, zanj bi ne bilo več sreče! In za že«o m hčerko tudi ne! — Uboga Julka ! Kot kaznjence si bo seveda lahko izbiral med zeti! Kar trgali ae bodo za to čast!! s sijajnim zetom ne bo nič! Tako je polagoma pričel tehtati manjše izmed dvojuejm gorja:' 10 manjše gorje je bil Janko Po-držaj kot eet. Ko je pa bil tako daleč, še je zalotil sam sebe pri prijazni mi-' sli, kaj bi rekla njegova ljuba Čopka, ko bi ji razodel, da ji n» brani motitve s fantom. Kako hi bila vesela revica, kako hvaležna ! Slednjič bi se vrnili zopet radost in »rvčs v hišo, kjer se 4d*g šopirijo le vzdihi, solze, čemerni pogledi. Žena se ue hi protiviia, ko bi ji povedal resnico, pravi vzrok ...! Kidt obraz bo neki delal tajnik! - Ti, tajnik, kaj sem hotel reči ali ai ie »dišal: Moja Čopka se poro«'i z our«uvim onem, saj ga poznaš, s PocUžajevim fantom! Pipa oui 1m> padla iz ust, deden! ____ Na glas se je župan zasmejal, ko je v mislih gledal tajnika.__ !"kueh ga je predramil, zavedel se j«, da stvar še ni tako daleč in da šele preudarja, ^aj bi kazalo sto riti. Tod* pc*vkar jt bil pokusil n#beško radost brezskrbnega hi-i pa — o, prost biti moreče skrbi m^jtWihu prod ječo, jug bo v«r Pogovor z dr. Gadom pred kosilom je bil kratek, pa gotovo zadovoljiv. kajti med kosilom je vladala uze najboljša volja. Gospa je bila vajena moževih volileev in zato je ni prav nič vznemirjalo. če je gospod župan n. pr. vzel omake, obliznil žlieo in jo potem snažno obliznjeno zoper vteknil v skodelico za omako: ali ee je, hoteč se pokazati o-likanega, z nožem nosil v usta. Ne-utrudljivo je silila gosta s to in ono dobroto in se veselila slasti, a katero je praznil krožnike. Po pečenki je prišel šampanjec na mizo, sieer le petkronski, toda poglavitni lastnosti je imel v polni meri: pokal je in se penil. šampanjec je imenitna pijača! šampanjec je zelo prepričevalna pijača: kdor gosti s šampanjcem ima vedno prav — nikdo mu ne ugovarja. Se tako šepav dokaz, še tako piškav odgovor — podprt s šampanjcem, drži kakor skala. Župan se je spomnil svojih rodoljubnih dolžnosti in je inter-peliral gospoda poslanca z astra ri .sodnije, kdaj je dobe v Muhobor. — Sodnijo? Saj je res — svoj »'•as smo govorili o sodniji, da! — Torej Bog vas živi, gospod župan. in vašo gospo soprogo in go- j spodieno hčerko in še 1«*ga in o-; nega. kaj ne — baba! — Da, s sod ni jo smo to pot pogoreli. Govoril sem z našim sodnim predsednikom: Muhobor in bližnje občine, ki smo mislili nanje, da bi se strnile v nov sodni okraj, bi ne dale dovolj opravila novemu uradu. — Prisiliti se pač ne da taka stvar, kaj ne! Sicer pa — saj včasi niti dobro ni, če je sodnija preblizu, haliaha ! Živio! j Trenili so. Župan je srkal šam ; panjca — ali mu ga bodo zavida ' li Midioborci — šampanjec je bi i j hladen in zelo prepričevalen in: zdelo se mu je čisto naravno, da, se sodnije ne da izsiliti. — Gospod župan. —- j«- nadaljeval dr. Gad in udaril županu krepko po plečih, — da ste pa taki ptiči v Muhottoru, bi ne bil ] verjel. 1 zborna misel, vaša zadruga za dvig sodnih opravil! Vse vem. vse! Kako smo se smejali' Notar iz Luč je bil tukaj in je pravil .... Sodni predsednik je tudi zvedel, ne vem kje. — rekel je. da je skoraj počil od smehu. Rekel je, da morate v državni zbor: vi boste pokazali, kaj so 'taktične poteze*. I zborna Šala. hahaha! Smejala se je tudi gospa dr. Gadova in kazala svoje bele zobe in si brisala solze in tudi župan, — da, tudi župan se je prav od srca smejal ''izborai šali" in j š»- dostavil : — Saj je pred pust — Tako izpreminja šampanjec1 nazore____ Župan je bil čisto zadovoljen; sam s seboj, ko se je odpeljal iz mesta. Lepo gorko mu je bilo in, kar godel je predse kakor maček za pečjo. Seveda, ko je na končni postaji izstopil iz vlaka in sedel v domaČi voz, ki ga je že čakal, in ko se je potem vozil -skoz Liuee mi mo sodnije — kako neprijetna občutke mu je vzbujalo to po slop je — in ko rfe je bližal do-mn, bolj iu bolj se ga je zopet loteval nemir. Ne da bi omahoval v svojem sklepu, skrbelo ga je le, ali ga bo moč'tako lahko izvesti, kakor ga je bilo lahko zasnovati. Morebiti je bila že danes sodna komisija pri Janku in ga je zaslišala, morebiti pride jutri----Kaj, Ge j e* Janku slabše ? .... Kaj, če doma že čakata orožnika ...... 1 0 mraku je bil doma. Orožnikov, hvala Bogu, ni bilo videti. Qd domačih je zvedel, da Janku ni slabše. Angleški vojaki na velblodih. Poslal je koj po tajnika. Ko maj ga je pričakal. — - Kaj je novega ? — Sodnija v Lučah je pisala in vprašal zastran mojega fanta, ali se že zaveda in ali se ga lahko zasliši. — Kaj odgovorimo? — Odgovori ......— je pričel župan. — Vprašanje je bilo nujno, sem že sam poslal odgovor. Župan se je zgenil. — Pa kaj si odgovoril? — Tako. kakor je res. Fanta zdaj še ne kaže razburjati z za-sliševaujean — sodnija mu ne bo vrnila zdravja. Ko toliko okreva, da se ga lahko zasliši brez nevarnosti, jim že sporočim. Tako sem pisal. Župan se je oddehnil. Tajnik pa je zaškrial z zobmi. — Tista mrcina. ki mi ga je pobil, že ae dovolj zgodaj pride v železje. Potem je nadaljeval SFvoje poročilo. — Orožnika sta vas iskala. Župana je zopet zgrabilo. — Me že imajo. — si je mislil. Hotel ostati ravnodušen, pa je vendar jecljal, ko je vprašal: — Orožniki, zakaj? .... 'Saj jaz .... jaz ne vem! .... Tajnik je zmignil z ramami. — Izvedeti sta hotela od tebe. kaj si vedel, kaj si slišal — ti si bil prvi na liei mesta. — .Jaz----jaz----— je govorilo iz župana in hripav je bil. Tajnik je skoz okno gledal in naprej pravil: — Sam se ni potili, moj fant' Povedati pa tudi ne mara, kako in kaj. Mislim, da g» Je sram — zaradi Juike. saj veš! — Orožnika ste me izprasevala, koga jaz sodim in ali je imel moj fant kakega sovražnika. Župan se je odkasljal zaradi glajšega glasu. — Sovražnika? Ne verjamem! — je rekel. — Sovražnika ni imel nobenega. Tvojega fanta imajo vsi radi. Tudi naša hiša — kaj ti bom pravil — in jaz .... tako mi je hudo, kakor da je moj lastni sin, ki se mu je pripetila la nesreča. Res je županu trepetala ginje nost v glasu. Kaj bi ga ne genila nezgoda, ki mu zdaj kakor meč visi nad lastno glavo! Najrajši bi tajniku kar razkril svoje namere. ali ta hip ni mogel, izdal bi se .... Tajniku je županovo sočutje dobro delo. Obrnil ^e je od okna proti županu. — Da je le fant zunaj nevarnosti! Ko pride k moči, bo že sam povedal, kako in kaj. — Orožnika sta ugibala, kaj, če ga ni kdo (Ji v hov ih ali Smerajčevih _____ — Menda vendar ne! — je rekel župan in zopet ga je pestila bojazen pred nepreglednimi za-pletki, če koga nedolžnega za-pro. — Nič se ne ve! Le toliko je gotovo, sam se ni! — je rekel tajnik. —-Zdaj pa grem. Lahko noč, župan ! — Lahko noč, pa pozdravi ženo, da, in Janka pozdravi, tudi žena ga pozdravlja in zijala tudi — le reci mu, da smo bili v velikih skrbeh zanj, zijala tudi. Prisrčno je stisnil tajniku roko — kdo bi si mislil, da mu je tako naklonjen — in šel potem po stopnicah v stanovanje. Tam je imel dolg razgovor z ženo. Niso bile prijetne stvari, kar sta se razgovarjala in vendar — žena je bila srečna. Srečna, da je mož, ki so ji ga že skoraj odtujile neumna sodnija iu tiste gostilniške seje, da Je ta ljubi njen mož zopet iskal sveta iu zavetja pri nji Z vsemi moževimi . nauieuj je bila zadovpljfla, m že v mislih lutro preudarjala, de bp poroka Čisto tiha, potepa gre mladi par za nekaj časa ere z morje v Draga-maeijo ali kakor se pravi, da Janko popolnoma okreva, medtem se jima uredi stanovanje in potem prevzame Janko lahko štaeuno «li karkoli — manjka se dela pri hiši! Julka je sedela v temi iu brez luči v svoji izbi na. postelji, hladila si je vročo glavo v blazinah; ali naj umre za jetiko ali naj gre v samostan — to dvoje je premišljevala in vntes se tako bridko jokala, da je bila nazadnje sama prepričana, da ni na svetu ne-srečnejŠega bitja od nje. Po hodniku je zaeula očetove korake. Vzravnala se je in si obrisala. solze. Odprle so se duri in oče je za-klieal v sobo: — Julka ! Glas mu je donel odločno., pa prijazno. Julka je rekla: — Kaj je? — in je vzdihnila, da bi kamnu srce počilo. . ' — Pridi, pridi! — je rekel o-ee. — Urno, urno! — Glava me boli, — je s trudnim glasom zastokala Čopka, —1 ne bom večerjala. . — Bo že boljše, — je rekel oče. — Janko te pozdravlja. — se je lagal iu potem čakal na učinek. Čopka je vstala in iz teme strmela v očeta, stoječega v durib. kaj to pomeni. — Pozdravlja te. — je rekel župan in si naprej izmišljeval, — naročil je. naj ti povem .... toda če te glava boli. se rajši pomeniva jutri. Ali greš spat? Pa dobro spi! Polagoma je zapiral duri. Počasi in boječe je prišla Čopka k očetu na hodnik in njene velike črne oči so tako plašno gledale v očetove šegave, da je oet. pritisnil to ljubo gla\ieo svojega deteta na svoja prsa, jo poljubi' na čelo in rekel: — Čopka, moja Čopkica, moja zijaliea. moja revica. saj ti ne branim — se pa vzemi ta z Jan kom. če se imata rada! Čopka se je oklenila očeta oko li vratu in potem je tako ihtela in se vmes jokala, da je prestrašena pritekla mama gledat, kaj se je zgodilo. Deseto poglavje. POŠTNI NABIRALNIK. t Tisto noe niso pri županovih nič spali, razburjenost je bila prevelika. Župana je tlačila skrb: Zdaj, ko je vse že tako lepo napeljano, če bi vendarle še zadnji hip kaj navskriž prišlo in podrlo načrte! Navsezgodaj je bil že na nogah, stopal po hiši in okoli hiše, priganjal hlapee, v prodajalni ošteval zaspanega komi ja in venomer gledal na uro. In ko je ura kazala osem, se mu je zdelo, da je to že dovolj primeren čas za obisk pri Podr-žajevih. Poklical je svojo Čopko in šla sta tja. Sprejel ju je tajnik prijazen i;i vesel. Z lica se mu je bralo ugod no stanje Jankove bolezni. Veselil ga je obisk in kar izpustiti ni mogel roke županove in roke -Ttti-kine, obe je hkj-atu stiskal. — Janko je vso noč dobro, spal. — je pravil iu jc vedel obisk v jedilnico. — Zjutraj se je zbudil jasnih oči in zdaj se krega, da je lačen. Lačen je iu se krega in mati je pri njem z jnlekom. Sedli so. Župan je izjavljal, da ga zelo veseli, res zelo veseli, da se je zdravje na boljše obrnilo, hvala: Bogu! Pripravljal se je, kako bi še nekaj povedal, poglavitno, - -in čakal je na ugodno priliko, da ne bi stvar prenerodna in prisiljena izgledaj. Potrkalo je na duri iu je Mrna .gospodinja, gospe nadu-eitejjeva. S jmtrko® v* lastne -GLAS * SAB0ti&-i. MSiRCl,-191*' duri je izrazila svoje spoštovanje častnemu obisku in hkratu dokazala svojo visoko omiko. Z vljudnimi pokloni se je bližala županu in ( opki in delala sila majhna usta. — Dobro jutro, dobro jutro — tako prijazen obisk, taka čast! — — Kaj pa Janko? — je vprašal skrbni nadučitelj, — Ali si kar samega pustila ? Pa taca« jaz tja stopim ____ — Počakaj no! — ga je zadrževala žena in sklepala roki. — Sam me je semkaj zapodil. S postelje je videl mimo okna prihajati gospodo, pa ?ie je kar nagnal, da moram semkaj in da se lepo zahvaljuje za snočne »pozdrave. —Ali se sme k njemu 1 — je vprašal župan. — Tako ga bo veselilo! Kako ste prijazni, gospod župan! Kar prosim! Hitela je pot kazat. Onostran veže je odprla duri. gospod župan je vstopil, za njim se je v zadregi noter zmuznila Julka — to-i da z nadučiteljevima vred je ob-j stala kar pri durih. V beli postelji je ležal Janko, bil je bled. glavo je imel zavezano. oči pa so jasno in veselo gledale župana, ki se je prijazno do-teknil bolnikove roke. Zupana je tiščalo v grlu, smi-I lil se mu je mladenič, smilil pa se je tudi sam sebi, da je v takem položaju. Hotel je govoriti možate, naklonjene besede, toda vse. kar je spravil iz ust. je bilo: — Dobro, dobro, Janko! Janko je odgovoril: — Hvala. hvala! — oči pa so mu uhajale tja proti durim in milo vabečemu njegovemu pogledu se je vdala Čopka in stopila k postelji. Janko ji je nudil svojo bledo roko, rahlo je stisnila — rdeča je bila ko mak in pogledavala je Janka in pogledavala je očeta. In ko sta se tako z Jankom držala za roki, je položil od razburjenje nemi oče župan še svojo šapo na njuni roki in nič ni rekel in Janku sta zardeli liei, prijel je županovo šapo in jo poljubil. Nadučitelj in njegova žena pri durih nista vedeia, kaj to pomeni.... Županu se je nerodno zdelo, da je on — veljak in prvak — taka mila Jera — ki se bo navse-l zadnje še jokati pričel. Obrnil j se je, ne bev, ne mev ni dejal in j šel je vun. Tajnica je stopila za . njim v vežo — morebiti se mu je • kaj zamerilo .... Župan pa je gledal kvišku in j se obračal, kakor bi pajka iskal po obokanem stropu, nekaj je požiral in v nosu mu ni bilo vse v redu, obrnil je preplašeni tajnici hrbet, pokazal je s paleem črez ramo proti Jankovi sobi in s precejšnjo težavo izpregovoril: — Naj se — pa — vzameta. — ker — se imata — rada! Kar hitro in brez pozdrava je šel iz hiše, pred pragom se je pa zavedel, da z mokrimi očmi ne more iti mimo ljudi — kaj bodo •, deli! Pa je stopil na onostran ' proti hlevu in v hlev — saj res, ► rjavka je še tu. tu je še niso do-; mov gnali, pa zdaj tako lahko tukaj ostane. Počohal jo je, ohladi- l la se mu je glava in potem jo je - naokoli nbral domov. - J Vse. kar je bilo še treba, je - j nadučitelj e vim razložila Čopka, -jsaj ni bila neumna, mutasta pa tu- jdi ne! Isti dan je prišel zopet zdrav--; nik. Zavzel se je. ■! — Glej ga, kdo bi si mislil! Iz- - j borno! Trda buča je nekaj vrgla! I Glej ga, glej ga, sodnik se je že - j bal, da bo umrl. predno se zasli-» ši, na. zdaj pa niti komisije ne l bo — ali se bo jezil sodnik! Niti - težka poškodba ne bo. kar za lali-. ko bo šteta! Da, da. nič ne bo s I komisijo! Črez deset dni sta bila poleg , Krunoslava Batiča in Slavice tudi ; enkrat za trikrat oklieana Julka i in Janko. Velikanska razburje- I nost po Muhoboru! Sodnija. dvig sodnih opravil, gostilniški razpo- , ri: vse to je stopilo v ozadje spri-; čo tej izredni novici in se pozabilo. ! j Pri poroki se je seveda trlo lju-. j di. gospod Kregar je v cerkvi pel - j "solo", kar se je v Muhoboru vsa-• j kikrat smatralo za dogodek, in da- > j si zaradi svetega postnega časa ni II bjlo nič svatbe in sta se Janko in [jJulka kar odpeljala, vendar tisti . j dan ni manjkalo ne pijače, ne je-[ ! di na županov račun. - j Janko in Julka sta se že vozila po morju, ko je prišlo od sodišča vabilo za Janka, naj pride pričat - zastran svoje poškodbe. Pa se je moralo zaslišanje odložiti zaradi odsotnosti price. Črez tri tedne se je vrnil mladi par. oba srečna in cvetoča. Drugi dan se je peljal Janko v Luče. Tast mu ni rekel ne tako. ne tako. zanašal se je na Janka, da že sam ve, kako in kaj naj izjavi pred sodnijo. saj se je učil pravoznanstva. Vendar ga je komaj pričakal, da se je vrnil. — No. kako je bilo? — ga je v-; praCal in držal se je čuda resno. i — Ah. nič, — je odgovoril Jan-i ko dobre volje, kakor vedno, — j povedal sem. kar sem vedel, v de j setih minutah sem bil gotov. Od ("Zlatega volka" vas vsi prav lepo i pozdravljajo. ' — Za božjo voljo, torej si pri-<"-al? Ali nisi odrekel pričevanja? Zupanu se je kar temnilo pred očmi. Janko je začnden pogledal ta sta. — Odrekel, kako odrekel? Zakaj ? Povedal sem, da ne vem, kako sem ujel poškodbo. Saj res ne vem. Na tisto se še spominjam, da sem šel skoz vrt, potem pa nič več do tja, ko sem se doma znašel v postelji. Sodnik me je vprašal, kaj mislim, kdo me je. Kaj jaz vem! Mislim, da me sploh ni nikdo. — Veter je bil, morebiti je kako vejo odlomil ali kako opeko vrgel s strehe, pa sem jo dobil po buči. Scdnik je rekel: *"Že mogoče", in da bo ustavil poizvedbe. — Tako. tako? — je rekel župan. Pa mu je bilo tudi prav. Dobro da se ni brez potrebe sam izdal tastu. In življenje v Muhoboru je teklo in teče v starem tiru naprej. S sodnijo seveda ni bilo nič. Zato pa je neumorno delavni poslanec dr. Gad Muhoborcem iz 1 posloval od naklonjene vlade, ki je baš zopet potrebovala slovenske ' glasove, primeren nadomestek: — ' nov poštni nabiralnik. NA PRODAJ j imam Lubasovo harmoniko nemškega. dela, trikrat uglašeno, tri-vrstno, prav fino in le malo rabljeno. Katerega zanima, ima sedaj najlepšo priliko poceni kupiti fino harmoniko. Vprašajte pri: Prank Škul, j 1:107 E. 54. St., Cleveland, Ohio. _(1-3—8)_ S10VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR v za leto 1916. Velja s poštnino vred 35^centov» Obseg berila: - Domovini in narodu. (Pesem.J — Običajni Koledar. Strains KteyilEl, •— Krogla. — Maska. — Bazkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem Času. — Jasna noč. — Moja ura. —Svetovna vojna in katoliika Cerkev. — Duševni blisk. —» Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. Eksplozivne snovi, s—« V lekarni 44Avstrija". ~ Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. « Julija Bomain. — Bmena pošast. »-* Doživljaji % zraku. —- Podzemljsko mesto v WieliczkL Čustvena udova. m Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. < Urednik. Pohab* ljenec. ■— Le BetaiL ^ O vzrokih svetovne vojne. » Petindvajset frankov, Kako nastane strelni jarek. -- Kdo je bili — Klasični topovi. Pes v Vojni. ■— Belgijska armada. Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčke^ * ljubi denar. •— Srečanje. > Mobilizacija v Venezueli. —• Špecialitet*. Prvi polet iz Evrope v Ameriko. Čudne zgodbe. — Bdeči trak. —• Preglii dogodkov sreiovne vojn—> Kitaj ski tipi. Smeinice, — Oglasi, Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami.»— Sestanek nemlkega In avstrijskega cesarja. —* Prevažanje avstrijskih čet preko reke Ban. — Turška artilerija na Oalipolisu. Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalČj* ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavaierijeka patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Rattjanski beraatjeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Ita« lijanaka gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ban jeni Busi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.^ Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški froii« ti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradn. — Ameriški podmorski čoln, Vojni arsenal w Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali i— Fort štv. 10 pred PrzenQtilom, katerega so Nemci zavzel z ba jonetnim naskokom. A«* ptrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarski dete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v B*» mm* Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. —. Prizor iz Lvova, — fTčmek avstrijske granata v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. Buski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj« Uikobl — Triglavsko pogorje SLOVENIC PUBLISHING CO., i _ * UttUtTLANDTftTUn, RWT01X.V.T GLŽS NABOPA, 1. MABCA.1916. S Jugislovanskt B Katol. Jednota E Inltorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI UBADHIXI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Jollet, 111 NADZORNIKI: MIKE ZUN1CH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA. Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitra sv. Srca Jezusa, Jtev, 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glaaflo: "GLAS NARODA." NOVICE IZ STARE DOMOVINE. -i 'Ah- i KRANJSKO. Padli so na italijanskem bojišču : p. Sec Alojzij Majdi«"-, pešec I'!.(! i. Semi -a in podd«**etnik K»>zl.-včar iz -Sent Vida pri Zh- tičini. Ranjena sta bila na italijanskem bojišču: ljubljanski občinski svetovalec Toma/. Novak in -asnikar Pran Pite. Nahajala se v ljubljanski tobačni Tovarni. Umrli so v Ljubljani: Helena Kolega, mizarji'va />-nn. »J-J let. — Ana Štrukelj, lastuii-a hotela in liiiua posest niča. To let. — Roza-iija Zabkar. občinska sirota. 18 let. — Katarina .h-lenič, hiralku, l»2 let. — Ivan Prosen, kurjačev sin. 5 let. Gospa Bnkšekova, bivša članica slovenskega gledališča v Ljubljani, je angaževana na mestnem gledališču v Varaždinu. Vpokojen je Viktor Taehretnik, nr. d rev i ti en t državnih zfleznic v Ljubljani. Ob tej priliki je bil pomaknjen v 7. čin ovni razred. Preobrat pri kadilcih. Iz Ljubljane poročajo: Pri kadilcih, ki pusijo sva lč ice, se je zgodil velik preobrat. Ker ni nikjer več dobiti svalčic, »o se nekateri oprijeli -«modk, drugi pi{4 nekatori so pa oKtali trdovratni, čes, če se motam sedaj vzdržati kajenja, ko nimam, ne bodem tega odvadil za vedno. In teko vidimo kadilce ivalei«' sedaj po ulicah s smod-kann, pipami in s praznim: usti. Stokanje pa je vendar še. ŠTAJERSKO. Žrtve vojne. Iz Sv« tinj pri Ormožu poru«'a jo: Tudi od nas je svetovna vojna zahtevala že več žrtev, med drugim tudi kar iri sinove Matije Uratu^a iz Cerovea. Sin l-Vaue. ki je ilui.il pri «S7. peš-polku, je z*- t>. novembra 1914 pa del na srbskem bojišču; Alojzij pri 2<>. lovskem bataljonu je padel že meseca avgusta 1914 v (Ja-lieiji; Jakob, ki je odšel v službovanje meseca oktobra 1914, je pa padel dne 18. avgusta 1915 na italijanskem bojišču; služil je pri poljskih topničarjih. Franc zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Vsi trije so bili pridni sinovi, krepka pomoč sta rišem tet splošno znani kot vzor delavnosti Bridko jo zadela njih izguba domače ter sploh vse, ki so jih po-„ znali. — Marko Ilarb, doma od Sv. Petra niže Maribora, poročs 20. januarja z južnega bojišča: Iz naše župnije nam jo pobrala nemila smrt dva mladeniča, brata Karla in Antona Drajzibner. Slu žila sta oba pri 47. pešpolku. Tež ko sta zapustila dem in se pošto vila od svojih ljubih domačih pr" odhodu na bojno polje. A bila sta se tudi v najlepši mladosti: Anten .v 23. in Karal v 21. letu. Borila sta se že dolge mesece v Ga- 1 li-'iji in sedaj d granate, liil je vpoklican dne 10. avgusta in sicer s kot črnovojnik. Srčno si je ie že-i lel videti svoj dragi dom. predno je >cl na bojišče, pa njegova že-tlj.t ul se mu izpolnila. Prestal je i budi* boje na severnem bojišča, sedaj pa je bi! vzet iz bojne vrst« in presajen v drugo domačijo, kjer ne pokajo puške in ne grme topovi, liil je edini sin in mladenič. vn.d?u spoštovanja, dobrih in poštenih starišer, ki so ga že zgodaj v mladosti navajali na lepo življenje. — Iz Razbora pri Slov. Gradcu poročajo: Izvedeli smo žalostno novico, ki je pream-uiia zopet rahločutno in Ijubezni-polno materino srce. Padel je na južnem bojišču Frane Karničnik, blag in povsod spoštovan nilade-oič. Pre<| letom je padel tudi brat Anton in tako je ostala stara ma-miea samn. žalujoča. Vse nade, vsi upi so ji splavali po vodi. Uničene so vse obljubo, ki sta jih dajala blaga sinova svoj i materi pred odhodom in počiti bi moralo materino srce, predstavljajoč si: No vidimo se nikdar več! Iz župnija Sv. Benedikt v Slov. gor., poročajo: Do.šlo je žalostno na-inanilo. da je ob soški bojne fronti padel dne 21. novembra, od granate zadet, 21 let star mladenič Tomaž Lorbek. Prvega pol leta je bil na srbski meji. a meseca julija jo bil premeščen na italijansko bojišče k strojnim puškam. A njegovi trije bratje se nahajajo že od začetka vojne na bojiščih. Pokojni mladenič je za mo pregnali sovražnika s prvega hriba. Potem smo se pomešali s 6. stolni j o, katera se .ie preveč na desno potegnila, in tako sem ostal jaz zraven. Ko smo prišli čez železno progo ravno pri postaji Krasne, pokleknem za hrastov steber in ustrelim. Mislim ustreliti drugič, pa mi prileti od-zadaj v nogo nekaj s tako močjo, da me vrže na hrbet. Noga je bila pod kolenom drobna, le malo se je še na eni strani držala za kožo. Potem sem moral biti čisto miren, drugače bi bil cilj kazal Rusom. Prosil sem nekega nadpo-ročnika od našega polka, da bi mi dal enega moža, ki bi me v stran zavlekel in zavezal rano. Ta ml je rekel: Leži mimo in čakaj,, da pridejo >anitejci. Tako sem se udal v voljo božjo in mirno ležal, pa sem vsied izgube krvi čisto o-slabel. To se je zgodilo okoli ene popoldne. Ob 4. uri so šli naši nazaj in Rusov je prihrumelo kakor listja. Eden mi je takoj vzel vse, samo ure ni videl, ki jo imam še danes, potem pa me je pustil ležati. Zaprl sem zopet oči. Ko se je že mračilo, prideta dva sanitejca, ki sta mi rano zavezala in odšla dalje. Potem prideta druga dva, ki sta me hotela odnesti, pa sem začel od bolečin kričati. Tako sta me pustila. Naenkrat je začela lii-ša goreti in zadi za menoj drvarnica. Klical sem. pa nikogar ni bilo. Peklo me je. da mi ni bilo obstati, in začel sem se vleči po tleh kakor kača in skozi neki plot. Kako sem late odbil, sam ne vem. Ko sem se malo oddal j ti, sem obležal. Noč je bila strašjio dolga. Neki dober Rus mi je nosil vodo za piti, kolikorkrat sem klical Drugi dan so me naložili na voz in mnogo drugih ter peljali dva dni, potem pa en dan in eno noČ vlakom do Kremenca. Tam sem prišel v bolnišnico, kjer so mi nogo odrezali. Koliko časa sem bil tam, ne vem. Potem sem prišel v Ravno, kjer sem bil zopet operiran. ker j^bila kost predolga. Postrežbo sem imet prav dobro. Dne 4. oktobra sem prišel v Kijev, in že prvi dan je rekel zdravnik, da bom operiran, ker je kost predol ga. Prestrašil sem se, potem sem pa le dovolil in sem bil 16. okt. zvečer operiran. Napravili pa so dobro, ker čez 6 dni mi je že niti potegnil ven in se je rana prav naglo celila. Dne 4. novembra sem prišel v Moskvo, kjer je bilo prav slabo, in 17. novembra v Nižni Novgorod; tam je bilo zopet malo bolje, samo rana ni zacelila in ni bila večja, kakor tedaj, ko sem šel iz Kijeva. Taka je ostala do konca februarja 1915. Ostal sem v bolnišnici še do 15. aprila, ker Ne grize, Ne ščegeta, . Ima pravi okus, Se dobro kadi! To j« tobak Prince Albert vsako minuto v dnevu. Vedno je prijetni, ker je tako dober in tako drugačen v okusu od drugih. Vsakemu je najbolj zadovoljiv. To določi patentiran proces, po katerem pripravljajo ta tobak — in ki odstrani grizenje in neprijetno ščegetanje. >r1nce Albert tke national joy smoke Vam bo dal mnogo užitka pipe. Pokaditi morete, kolikor se vam poljubi in ne bo nadlegovalo vašega jezika. Našli boste, da je ravno pravi tobak za vaš okus in vsakrat, ko boste nažgali novo pipo, ga. boste bolj cenili, ker je tako mil, okusen in po Kupit« Prince Ubert življajoč. Prince Albert je ravno tako dober, če ga kadite v pipi ali pa zvitega v cigareto. R.J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C. povsod v rdečih vrečicah po 5e; rdečih »kat-Ijah po 10*; ali pa v posodah po en ali pol funta, ki imajo na vrhu vlažile« z gobico. Na zadnji itraai te riitft lut-ti« baste citati: tested July 30th ki re Jtiiltl, da trije kade piv* kjer i* Mpref ie fjtt! ven zdravih k transportu v Sibirijo, in voziii smo se od 19. aprila do 10. maja v Antipiho pri Čiti daleč v notranjo Azijo. Tam je bilo pa konec vsega. Stanovanje konjski hlev, še gnoj je bil notri, in vse živo tistih prijaznih živalic, ki ne bežijo od človeka. Za hrano smo dobivali zjutraj čaj. o-poJdne malo mesa, juho -in prose-no kašo. toda tako .-»uho, da bi bila še za setev dobra, zvečer juho. /. oljem za beljeno, pa 2 Junta krnha, bilo <_rn je pa najbrž samo en funt. Zadnji čas ni bilo več čaja in meso samo dvakrat na teden. Bil sem že tako slab, da me ni bilo drugega kakor ko^t in koža. Najini j ' pa je bilo, ker od doma ve> j"-as nisem dobil nobenega poročila, čeravno sem večkrat pisal. Iv. Sibirije nisem pisal, ker nisem imel denarja; vedno sem mislil na povratek v domovino. Vesela noč je biia IG. avj^ista. Ob 11. uri nas je prišel neki Rus klicat, da moramo biti ob štirih zjutraj pripravljeni na odhod. Spati nisem mogel več. Drugi dan smo šli v mesto Cita. Za zdravega je eno uro daleč, mi pa smo hodili večinoma ob bergljah, pa zdržali smo, ker je šlo proti domu. Dne 18. avgusta smo se odpeljali z vlakom, ustavili smo se v Aeinskem, Moskvi, Petrogradu in v Torneji, zadnjem ruskem mestu, in povsod jih je nekaj prišlo zraven. Dne 1 -"». septembra ob eni uri popoldne smo stopili na švedsko zemljo. Bilo mi je tako pri sreu, da nisem vedel, ali bi jokal, ali kaj bi počel; poprej samo zaničevanje in zdaj naenkrat prijazni pozdravi, od vseh strani darila, cvetlice, hrana in še mnogo drugih reči. Skozi Nemčijo je bilo tudi krasno. Dne 20. septembra sem prišel v Intomerice na Češkem. Odtam sem takoj pisal eno karto domu, kjer so mislili, da nisem več živ. Z veseljem sem potem sprejel poročilo, da so doma še vsi zdravi; drugih seveda že mnogo manjka. Sedaj sem na Dunaju v bolnišnici. Sam že stojim, čeravno me bolj na eno stran vleče. Tukaj mi gre čisto dobro. Zdaj imam nogo iz grpsa in železa, potem dobim usnjato. Fmerjeno že imam; s tisto bom menda tudi šel domu. da bom začel kaj delati. Imenovanje. Pri zagrebškem polskotopničarskem polku št. 37 je bil imenovan za poročnika v rezervi dr. Fran Hrašovcc iz Celja. Smrtna kosa. Iz Frama poročajo, da je dne 28. januarja po kratki mučni bolezni umrl župnik Fran Muršič. — V Celju je umrl vpok. višjesodni svetnik A. Balog. KOROftKO. Prebiranje županov in občinskih odbornikov se je vršilo dne 24. za Spodnjo in dne 25. in 26. januarja za Zgornjo Koroško. Poizkušati samomor ruskega ujetnika. Neki pri krojaškem mojstru Sat tier ju v Celovcu zaposleni ruski vojni ujetnik si je Prevoz mrličev. Truplo v Ce-i lovcu umrlega vojaka Janeza j Plevnika, posestnika v Mostah pri1, . Ljubljani; so dne 25. januarja na; kl mi ka'1 dolgujejo, da poravnajo pokopališču v Trnjivasi pri Ce-|svoj do1-' kcr to -ie 1Jjlh dolžnost, lovcu izkopali in prepeljali v Mo-| ste. Truplo lani umrlega črnovoj- nika Tomaža Lužnika, posestnika 1 patl po drugem načinu. ________ OPOMIN. Podpisana opozarjam vse one. Kdor izmed dolžnikov se ne oglasi, bom prisiljena z njim posto- iz Apač. ?o prepeljali v Apače. PRIMORSKO. Iz ruskega ujetništva «o se o- gla>ili: Fran Dri« i/. Oeljabinska in Jakob Cvek iz Ostropola v vo-linjski guberniji; oba sta doma iz Iludejužne. Dalje Fran Stuein. rojen v Zakojei. iz Tatarska v Sibiriji. Žalosten položaj. | 7. Nabrežine poročajo: Kdor pozna naš Kras. ve, da s svojimi pridelki ne more niti pol leta prehran it i svojega j prebivalstva. Kraševei se bavijo doma največ z vinogradništvom in živinorejo, poleg tega pa zahajajo iskat zaslužka, da si morejo Ilelen Kuralt, R. D. 34, C. 204, Snvder Ave.. (29-2—1-3) Barberton, Ohio. glovanako-Amerikaitab! KOLEDAR ZA LETO 1919 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi nekateri naii zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Clere-land, Ohio. Charles Kar linger, 3942 St Clair Ave. Cleveland, 0. Pr. Leskovic, Box 44, Franklin, Kan*. Ivan Pajk, 465 Chestnnt St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St, M. Chicago, HI. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Kudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 632 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. M. Peruiek, Ely, Minn. In več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Rok Firm, Frontenac Kansas. Jakob PetriČ, Chisholm Minn. Frank Oabrenjja, Johnstown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Misn. Mat. Kamp, La Salle, HI. Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis. Wi». EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani TV*. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam. J OS. SCIIAKABON. POZOR ROJAKI! ____,___ . , ... t, i N»ju*pe5nije mazilo z« ženske lase. kakor tudi nakupovat potrebnega ziveza. Po- ' za m.^lte brke in brado. Od tepn mar.iJa zrastejo v JJS !.»«■ ,„j; V..W. ;; . i.: Stih tednih krneni Irosti ir. doltfi Iasj0 kakor tudi leg nie»t pa je turn .Nabre/.iua, ki moikim kr»*ni brki....... s svojo kamnoseško ODGOVOR onemu iz Alta, Utah, ki naju je iskal v št. 27—29 Glas Naroda. Zakaj hoeete seznati za naju naslov, izvolite takoj odgovoriti v istu ali pa na naslov: 1804 "Wesi *22nd Plaee, Chicasro, 111. (29-2—2-3! Ivanka Gaber. in brada in nebouo odpadali in Inriii jfviin osiveli. Revtnatizem, kostib«! a!i trjranj«? v mknb 1,111,1 n •>1-' nojrah in v križu, v ofiinih dneh popn!numa ozdrn- daie zasluziti nmosrim družinam vim, rane. opek! i nrbule. ture Ira^.e in Krint«. •J ^ mj-iM^tui. inu/,ui.i4u potne nof?e, kurje exfesa. ozet.line v par dneh po- , _ kraških doinaeinov. na tudi takim P°lnom včeraj popival. — Plai.ila -1 I. vratom in jih posknšaln odpreti. — Vse njuno prizadevanje je Lilo brezuspešno. 1'omair:ijte \ — r*k«l Absint ženski. — Dajte kak ze-lezen kol ali kaj podobnefra. je tolkel po \ratih, da so mu začele krvaveti roke. — Slednjič s.- jima .k posrečilo odpreti vrata Šla na na cesto in ga za-eela zasledovati. Lecoq ^je pa kmal izprevidel, da jja ne bo mogoče dobiti, k^r je bil Že pred desetimi minutami pobegnil. lludn'ii je n-kel Ahkintii — t»-mu človeku pa ne bova pri--la ktnalo d«-, /ivejra. Neprestano nama je na sledu. — Vedno se pojavi tam, kjer najmanj pričakujeva. — Strašno mora biti predrzen — Vrniva »e k Antoniji. X >r»čna ienvk.i j.- stala vsa preplašena v svoji sobi in d rial a o-troka v naročju. — Za božjo voljo, kaj --e je zgodilo? — je vprašala in se tresla po vsem životu. — Kaj se jt zgodilo? — Oni človek, ki je bil deležen umora pri • Gr-nadirju" je bil tukaj. — Prišel je k vam. misleč, da ste sami. — Ko je naju zagledal, je pobegnil. — Morilec' -— j. /amrmrnla Antonija in sklenila roke — Moj Bosr, moj Bog! — Skoraj gotovo je prijatelj vašega moia* — Oh, gospod, kcj pa vendar mislite? Zakaj pa ne ? — Sa ■ -Te ravnokar rekli, da zahaja vaš mož v Ki.i bo družbo. — Le pomiril«- se in nikar se ne razburjajte. — Vi imate jako dobro sredstvo, da se iznebite vsakega suma. — »laz? — Kako mislite T Odgovorite n*i llH moja vprašanja. — Ce boste pravilno in odkritosrčno odgovorili, vam ne bo ni«"* zgodilo. . — Le vprašajte, gospod. Ali pu/nate kakega prijatelja vašega moža, ki bi bil zmožen takega zločina. Ni srečnima j. n« kaj <\;sa molčala. — Najbrže se je spomnila moževih pretenj. Nikar s. n>' h..jte — je rekel Leeoq. — Vaš mož ne bo nikdar izvedel, ka j ■»te mi povedali. — Mi prav dobro vemo, kaj ste in kako je vaše življenj". — Nam je dobro znano, kako je vaš mož postopal z vami. — Moj mo/ je z menoj dobro postopal. — Mož mož me ni prete-! pal. — To so si izmislili sosedje. — Kaj pa vaša tašča? — Moji t,jš."«> j»j prec#'j sitni;, »■»d« hudega ini ni nič storila. — Oua ima dobro srce. — Zakaj ste pa šli od nje, če jt- res tako dobra? Antonija je zardela. — iz družili vzrokov st-m šla oil nje. — V njeno gostilno so zahajali pijanci, in pijanci, saj veste____Samo zaradi njih sem šla. Naenkrat je utihnila, prebledela in zakričala: — Toto! Ti nesrečen otrok. Leeoq s,e je ozrl. ;— Petletni deček Toto se je bil priplazil do Le-coqovega površnika in začel preiskovati žepe. — Žepni tat!.— Pre-j drzen žepni tat! Da. da, je rekla nesrečnica — tako je, ne morem poma "ati — Hudobni ljudje ga večkrat vzamejo seboj v mesto in ga u- • ijo razne lumparij«*. Ce kdo zasači pri tatvini, ga hudobni ljudje i»r. j. Ako tatvino dobro izvrši, mu dajo za najrrado eden ali dva sou**. Z rokami si jr pokrila obraz in rekla med jokom t — Jaz pa nočem, da bi bil moj sin lump! Žena je zamolčala, da je njen mož naučil otroka krasti. — Ali je Polvta toliko ljubila, ali se ga je toliko bala, tega si detektiv ni mogel raztolmačiti. — še ua dvoje vprašanj mi morate odgovoriti, potem vas bom pa pustil na miru. — Ali poznat* nekega Gustava, ki je zahajal v vašo krčmo? — Ne. ^.»poJ, tepa imena nisem še nikdar slišala. — Tega Človeka ne poznam. — Lachenm ra pa gotovo poznate1 — Da. Laeheneura poznam. Lecoq se je komu j premagal, da ni od veselja zakričal. — Prepričan je bil, tla ran bo v kratkem jasen ta zapleten slučaj. — Kaj je pa ta človek ? - To je čisto drugačen go*pod kot so ljudje, ki so zahajali v gostilno moje tašče. — Samo enkrat sem ga videla, toda njegov o-braz mi je ostal za vedno v spominu. — Bilo je neke nedelje. — Stal je poleg voza sredi polja in govoril z mojim možem Polvtom. — Ko 'e j, odpeljal, mi je rekel moj mož: — Poglej ga starca! — Ta naju bo še osrečil. — Lachencur ^e mi je zdel zelo dostojen gospod. — Dovolj! — je je prekinil Leeoq. Zdaj morate svojo izjavo ponoviti pred sodnikom. — Spodaj imam voz. — l'-e hočete, lahko vzamete otroka >eboj. — Hitro, mudi se! ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE. Preiskovalni sodnik Segmueller je bil eden onih uradnikov, ki so z vso dušo udani svojemu poklicu. — Ni torej čudno, če se je teko zanimal za umor, ki se je dogodil v krčnu pri 4,Greuadirju". Tisti dan je bil prišel par minut prej v urad kakor ponavadi. — Ali še ni Leeoqa? — je vprašal svojega tajnika. — Ne. gospod preiskovalni sodnik. — Danes ga se nisem videl. — čudno, čudno. — Kam je vendar šel? — Saj sem mu izrecno naroČil, da mora biti še pred deveto uro pri meni. Nekaj časa je hodil zamišljen semtertja, slednjič je pa naročil sodnijskemu slugi, da naj pogleda, če je Lecoq kje v bližini. Sluga je odšel, preiskovalni sodnik se pa še ni pomiril. — Zakaj bi izgubljal čas — je rekel sam pri sebi. — Zdaj lahko zaslišim Polyta, sina stare Chupin. Četrt ure pozneje so ga že pripeljali. — Človeku se je že na o-brazu poznalo, da je profesijonalen zločinec. Ko je povedal, da je rojen v Parizu in da je star trideset let. je umolknil in čakal nadaljnih vprašanj. — Sodišče zahteva od vas — je rekel preiskovalni sodnik, da mu daste pojasnilo o nekaterih osebah, ki so zahajale v krčmo vaše matere. — Veliko ljudi je zahajalo tja — je rekel lopov samozavestno. — Ali poznate nekega Gustava? — Ne gospod. -. ____ — Mogoče poznate človeka z imenom Lachenenr? —- Lachencur? — To ime sem danes vprvie slišal. — Pazite, pazite — Policija ve veliko. Lopov ni niti s trepalnicami ganil. — Resnico govorim, gospod. — Zakaj bi lagal. V trem trenutku ao se pa odprla vrata in vstopila je Antonija z malim Totom v naročju. — Ko je zagledala svojega moža, je skočila vsa vesela k njemu in ga hotela objeti. — Polyt jo je tako strašno pogledal s svojimi črnimi očmi, da je obstala kakor okamenela. Zatem je začel kričati: — Samo moj največji sovražnik bi lahko trdil, da jaz poznam i človeka po imenu Laeheneur. — Do smrti bi sovražil onega človeka, ki bi izpregovoril to laž! Nikdar bi ne odpustil!. PETINDVAJSETO POGLAVJE Niti sodnik, niti Leeoq nista vedela kaj početi. — Uboga ženska je začudeno gledala svojega moža. Zakaj jo je tako čudno pogledal, zakaj je rekel omenjene besede? Hotela ga je vprašati, toda Leeoq jo je prijel okoli pasu in jo nee^l na hodnik. — Ali naj zapišem, kaj je rekel Polyt? — je vprašal tajnik preiskovalnega sodnika. — Da, natančno zapišite. — Nadaljujmo. — To je bila torej vaša žena ? — je vprašal preiskovalni sodnik Polvta. — Da. moja žena. — Objeti vas je hotela. — Zakaj ji niste pustili? — Saj bi jo! — Mogoče bi jo! — Zakaj se pa niste zmenili za svojega otroka? — Tukaj ni pripraven prostor, da bi razkazoval svoje občutke. — Lažete. — Vi ste hoteli, da je vaša žena slišala vaio izjavo. — Jaz nisem podal nikake izjave. — Potem so bile torej besede, ki ste jih izpregovorili čisto brez vsakega smisla? (Nadaljevanje prihodnjič), NAZNANILO. Cenjenim naročnikom ▼ Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik dobit« "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAROD! VSAKOVRSTNE TI8KOVM DEVBiTJJE PO KIOLIB CENAH DELO OKUSNO * ■ • < « UEVBSUJE PREVODE DRUGI: JEZIKE * • ** aKUSKO ORGANIZIRANA « * * roWSMOST MM DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAHFLET1 CENIKI I T. D. m naboCua roluin lil MENIC PUBLISHING GO. S2 Cortiandt St., New York, M.I. Kaj pravijo pisatelji, nCenJakl ln državnik! o knjigi Berte pL Suttner. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim ulitkom prebral ln v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga »elo vpliva ca človeka ln obsega nebroj leplb misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla mu (lump Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo člove&tvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. JakobovskI: To knjigo bi človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grieglacb ln sem bral knjigo z naslovom "Doll a orožjem !"' Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolali ne smelo manjkati. Na Bvetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, Id bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj brat.... C. Neumann Hofer: — To je najbolj Sa knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... ' Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po* sudil. Nej bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi »I žnjo križemsvet m učili vse narode.... Finančni minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim ▼ posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta Be rta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. mrifa., da se ne bo nikdo več navdnfieval za vojno, če bo prebral to knjiga CENA M CENTOV. Naročajte Jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Veliki vojni atlas "•»iskainoh se evropskih držav in p» koPmii sirih posest** vseh vetesil n>boetfa 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh in vsaka stran je 10V2 pri 1SV2 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni a tla* otianga devet nunlh taraljevldor na S straneh, vsaka stran S pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company ■ K Cortlandt Street New York. N Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, Se so bili osleparjeni, oropani ali ee so z njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Boom 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petili popoldno in ob | sredah od osme do devete uro. zvečer. i Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-j gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po-j poldne in ob sredah od sedme doj devete ure zvečer. (lx v t) | EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR Pfetarr Piblie J v GKEATKB NEW TORKU ANTON BURGAR «S CORTLANDT STREET. NEW YOU, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem is popravljani po najnlSJlb cenab. a delo trpežno tn zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem podu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka korfino kdo zabteva bres nadaljnih vprašanj. _ _ JOHN WENZEL, 1*17 East SZnd 8t„ Cleveland. Ohlm Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 23 palcih Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko oblega kaka driav«. koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih iadij i. i 4. V salogi imamo todt Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri naa Je dobiti tadi velike zemljevide posamezni t držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 60 centov. Naročila in denar pošljite aai Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N Y i jziofrjcfrzjvrjz Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do flobregm sem se preprKal, da dospejo denarne pošiljata tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre? bolelo pofiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej Bi nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikov la znancem v staro domovino! 100 K velja sedaj $1100 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. .t. ^r. _ . _ ________ • -V v - •