Zaključek Mercatorjeve humanitarne akcije!
Donacija reševalnega vozila zdravstvenemu domu v Novem mestu v petek, 24.11.2000, ob 17.00 v Mercator Center Novo mesto!
wji Mercator/a//'boljši sosed
Št. 47 (2674), leto L1 »Novo mesto, četrtek, 23. novembra 2000 »Cena: 220 tolarjev
DOLENJA VAS - Po odprtju nekdanjega zaprtega območja Kočevske Reke in Gotenice leta 1990 so člani Lovske družine Dolenja vas leto kasneje ustanovili komisijo za vrnitev okrog tisoč hektarjev lovskih površin v okolici Grčaric. Oblast jim jih je leta 1947 odvzela zaradi prvega varnostnega območja Gotenice, prešle pa so pod podjetje Snežnik, danes delniško družbo v večinski lasti države, ki upravlja tudi Gojitveno lovišče Snežnik.
Po večletnih prizadevanjih in podpori lokalne oblasti kakor tudi države je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odredbo o spremembi meje gojitvenega lovišča Snežnik Kočevska Reka. Objavljena je bila v Uradnem listu RS, št. 100, dne 17. oktobra. Člani Lovske družine Dolenja vas so verjeli, da so končno ugodili njihovim zahtevam, saj hočejo gospodariti na svojem in za vselej urediti tudi to sivo liso na nekdaj zaprtemu območju. Lovska meja naj bi po tej odredbi šla po obstoječi cesti Grčarice-Gotenica, Gojitveno lovišče Snežnik bi imelo še naprej v ribniški občini-okrog 1200 hektarjev lovišča.
Nekdanji starešina družine Anton Adamič pravi, da je bil nemalo presenečen, ko je pred kratkim prejel obvestilo odvetniške pisarne Mira Senice & odvetniki iz Ljubljane. Ti ga obveščajo "o prepovedi lova ozi-
roma izvajanju aktivnosti na območju Gojitvenega lovišča Snežnik Kočevska Reka”. Zoper odredbe je delniška družba Snežnik vložila tožbo pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani, sprožila pa je tudi ustrezne postopke pred Upravnim sodiščem RS ter postopke pri inšpekcijskih organih.
Snežniku je bilo lovišče dodeljeno v upravljanje za nedoločen čas dodeljeno na podlagi sporazuma (!) 6. julija leta 1982. Zato je le on edino upravičen in odgovoren za izvajanje lova in drugih nalog v zvezi z varstvom divjadi na celotnem gojitvenem območju. Zaradi tega naj LD Dolenja vas ali posamezni njeni člani (lovci) ne izvajajo nobenih aktivnosti, saj za to nimajo zakonskih pravic.
Lovci se sprašujejo, zakaj se nekateri tako zlahka požvižgajo na odredbo kmetijskega ministrstva, do nebes pa povzdigujejo "sporazum o dodelitvi lovišča v upravljanje za nedoločen čas”. Zato lovci ne bodo vrgli puške v koruzo, saj zahtevajo le tisto, kar je nekdaj bilo njihovo.
M. G.
ul, 07/393 04 54, 393 04 64 I
Vabljeni na Citroenovo karavano dostavnih vozil v torek, 28. novembra, od 8. do 19. ure!
Zagotoviti gradnjo celotne verige
Posavje zahteva od slovenske vlade, da z izgradnjo hoštanjske hidroelektrarne ne prične, dokler ni jasna finančna konstrukcija
KRKA, ČIGAVA Sl?! - Medlem ko Kostanjevica ramišlja o tem, kako bi reko Krko kar najbolj vpregla v turistično ponudbo, ji reka tudi dobesedno prinaša skrbi. Posebno ob močnejšem deževju, kakršno je tudi v zadnjem času, ko narasla reka prinaša s seboj ne le veje, ampak tudi odpadke človeške civilizacije. Ob mostu v Kostanjevici se vodni tovor zatakne in se postopoma veča, kot kaže tudi fotografija z minulega ponedeljka, ko sta Krka in Sava v spodnjem toku prizanesljivo tekli skoraj v celoti v svojih strugah. Ob nesnagi v Krki se Kostanjevičani v zadnjem času pogosto menijo, kdo bo čistil reko pri mostovih: ali cestarji, komunala, turistični delavci, potapljači ali kdo drug. Odstranjevanje vodne podrasti, ki poleti požene kvišku z rečnega dna v Kostanjevici, je morda še naloga lokalnih aktivistov. Toda vse veje in smeti, ki jih Krka pridobi v zgornjem toku pred Dolenjskimi Benetkami, kličejo v akcijo še mnoge druge južno od Ljubljane. (Foto: M. L.)
Za letališče tudi evropska skupnost
Civilno letališče v Cerkljah oh Krki še ni zaživelo, ker občina ne ustanovi ustreznega javnega zavoda - Strah, da hi občina tvegala - V ponedeljek izredna seja
Berite danes
stran 2:
• Župane najbolj
tiščijo ceste
stran 4:
•KZSuha krajina v novi sanaciji
stran 6:
• Država je Kočevsko namenila divjadi!
stran 7:
• Končno rešitev za grehe Clanna?
stran 8:
• Krška komunala pod Begradom?
stran 18:
• Čisto prava šola s petnajstimi učenci
BREŽICE - Civilno letališče v Cerkljah ob Krki bi po nekaterih predvidevanjih in pričakovanjih moralo v tem času že delovati. Vendar je še zmeraj le želja na papirju in v besedah. Občinski svet Brežice vsakič, ko razpravlja o tem načrtovanem objektu, zmore premalo vo|je za ustanovitev javnega zavoda, brez katerega ne morejo zagnati nevojaškega aerodroma. Opazno je tudi, da občinski svet o letališču kot točki dnevnega reda doslej sploh ni razpravljal, ker je župan točko umaknil z dnevnega reda.
skih) selitev in poslovnih potovanj poteka po nebu in da bi del tega letalskega prometa dosegel tudi načrtovano civilno letališče Cerklje ob Krki.
M. L.
Zaključek natečaja za najbolj urejeno hišo
KOSTEL - Tako kot običajno ob zaključku natečaja za najbolj urejeno stanovanjsko hišo, počitniško hišo in poslovni prostor v Kostelu TŠD Kostel kot organizator tudi letos pripravlja družabno srečanje za vse udeležence natečaja. Prireditev bo jutri ob 17. uri v prostorih OŠ Fara. Na njej bodo ob kratkem kulturnem programu razglasili nagrajence letošnjega že šestega natečaja, ki je tako kot prejšnja leta potekal v sklopu vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna pod geslom: Kostelci pometimo pred svojim pragom!
Potem ko so zagovorniki civilnega letališča Cerklje ob Krki dosegli, da je obrambno ministrstvo že za časa prejšnje vladavine LDS odobrilo uporabo sicer vojaškega cerkljanskega letališča tudi za civilne dejavnosti, so bile mnoge oči uprte v občino Brežice. Ta naj bi ustanovila omenjeni javni zavod, pod katerega okriljem bi delovalo civilno letališče. Zagovorniki letališča, med katerimi so tudi nekateri gospodarsko uspešni zasebni podjetniki in menedžerji iz Posavja, trdijo, da z ustanovitvijo takega javnega zavoda občina ne bi v ničemer tvegala. Lastniki letal in organizatorji dejavnosti na civilnem delu letališča bi pač - tako zagovorniki civilnega letališča - vlagali svoj denar in s tem tudi sami tvegali.
Na letališče Cerklje bi, če bi občina ustanovila javen zavod, takoj prispelo 25 do 30 letal, s ka-
Jez pred poplavami
RIBNICA-Zaradi obilnih padavin je še naprej zaprta cesta Ribnica-Ugar-Zadolje. Voda je poplavila most pri vojašnici na Ugarju in zalila okolico, tako daje prihod v Zadolje mogoč le čez Prigorico. Tam so pred leti zgradili jez, v katerega se stekajo številni potoki in reka Bistrica, ki je v preteklosti ob večjih padavinah redno poplavila tudi središče Ribnice. Ob močnem nalivu se Bistrica komaj za nekaj deset centimetrov, saj vodo že na Bregu odvajajo skozi “tunel” v zadrževalnik Prigorica.
terimi bi piloti tam letali in za katera bi tudi poiskali hangar. Lete in hangar plačujejo, zakaj te pristojbine ne bi plačevali Brežicam? To je eno od nenapisanih vprašanj, s katerim se zagovorniki letališča obračajo proti brežiškemu županu, češ ali bo ta prvi mož občine uspel združiti razdeljene Brežice in ustanoviti civilno letališče.
V Sloveniji bo čez pet let svetovno prvenstvo v aeronavtičnem športu, za katero bo iz Evropske skupnosti prispelo v Slovenijo veliko denarja. Poleg Lesc, kjer že imajo javen zavod, in Maribora organizatorji vidijo kot možno tekmovališče tudi Cerklje bo Krki, seveda le v primeru, če bo tam civilno letališče. Ob tem so iz Ljubljane že prispele informacije, da bi pristojni v vladi nakazali denar Brežicam tudi za to, da bi v Cerkljah ob Krki uredili letalski muzej. Ob tem je najbrž koristno upoštevati še dejstvo, da mnogo mednarodnih novodobnih (družin-
• Občinski svet Brežice bo na zahtevo 10 članov občinskega sveta -med temi so tudi pripadniki letališču nenaklonjene brežiške LDS -27. novembra na izredni seji spet obravnaval Predlog odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki.
Kdaj bo na vrsti Trebnje?
Primerjalna študija za pododsek avtoceste Korenitka Ponikve upoštevati celovito prometno zasnovo območja mesta Trebnje.
TREBNJE - Za celoten odsek avtoceste (AC) Bič - Hrastje je bila leta 1955 izdelana študija o variantah poteka AC na omenjenem odseku in ga razdelila na tri pododseke: Bič - Pluska, Pluska -Ponikve in Ponikve - Hrastje. Za odsek Bič - (Pluska) Korenitka in Ponikve - H rastje je potekalo vrednotenje inačic v dveh krogih. V drugem krogu so izbrali variante glavne trase poteka AC, tako daje za prvi odsek osnutek lokacijskega načrta že v fazi javne razgrnitve, za drugega (Ponikve - Hrastje) pa je ta lokacijski načrt v pripravi.
Za sporen odsek AC Pluska -Ponikve, ki poteka mimo Trebnjega, je bila primerjalna študija variant avtoceste na odseku Korenitka - Ponikve izdelana avgusta lani. Medresorsko usklajevanje te študije vodi Urad RS za prostorsko planiranje.
Na odboru državnega zbora za infrastrukturo in okolje so sklenili, da mora primerjalna študija za pododsek Korenitka - Ponikve upoštevati tudi celovito prometno
zasnovo območja mesta Trebnje. Potem ko bo investitor končal naloge, ki mu jih je naložil omenjeni odbor, Trebanjci pričakujejo, da bodo potekala usklajevanja tudi med investitorjem in občino, pred uradno javno razgrnitvijo pa tudi s širšo javnostjo, pravi Štefan Ve-lačič, vodja občinskega oddelka za okolje.
P. P
Sodelujte v nagradnem žrebanju!
Oglejte si televizijski e pot Halo in odgovor/te na vprašanje. Kdo je na drugem telefonu?	Možne	rešitve:
	
	
	
Po krajši prekinitvi padavin se bo ob koncu tedna deževno obdobje spet nadaljevalo.
SIVIS z vašo rešitvijo pošljite na številko 040 Med tistimi, ki boste poslali pravilen odgovor, bomo 15. decembra izžrebali 16 nagrajencev.
Več o nagradni igri si oglejte na spletni strani halo.eimobil.si ali pokličite 080 40 40.
ISSN 0416-2242
9 770416 f22400
SEVNICA - Predstavniki Posavja so v vseh dosedanjih razgovorih zahtevali, da se podpiše ena koncesijska pogodba za celotno verigo hidroelektrarn na Spodnji Savi in da za vsako posamezno H E pred pričetkom njene izgradnje sklene aneks h koncesijski pogodbi, ker bodo takrat zahteve državne in lokalne infrastrukture jasnejše.
Kot je poudaril predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju Kristijan Janc na ponedeljkovi novinarski konferenci na sevni-škem gradu, od vlade zahtevajo, naj ta kot koncendent v smislu 5. člena zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save uskladi vsebino koncesijske pogodbe z zahtevami in predlogi lokalni skupnosti Posavja še pred njenim podpisom s koncesionarjem.
Vodja strokovne skupine Posavja Niko Galeša pa je prepričal večino zbranih kolegov, županov in Poslancev, da mora Posavje vztrajati, da se izgradnja HE Boštanj ne
začne, dokler ni jasna finančna konstrukcija za izgradnjo te hidroelektrarne. Zato Posavci zahtevajo od vlade investicijski program za izgradnjo celotne verige ter terminski plan izgradnje celotne verige na spodnji Savi. Naposled je treba preprečiti, da bi prišlo do zastoja pri gradnji celotne verige ali morda samo do izgradnje HE Boštanj tudi zaradi ekoloških, prostorskih in drugih vidikov, zaradi zaščite pred poplavami, pa tudi zavoljo ekonomičnosti, saj je naložba za desetino cenejša, če bodo gradili celotno verigo.
Poslanec Branko Kelemima je podrobneje opisal, kako si je prizadeval, daje za H E Boštanj zdaj zagotovljeno 5,8 milijarde tolarjev, čeprav obstaja nevarnost, da bi nova vlada razveljavila te že sprejete sklepe Bajukove vlade. “Če se sklepi vlade in prizadevanja ministra Jožeta Zagožna izničijo, elektrarn ne bo še nekaj let,” je vzel v bran strankarskega kolega Kelemina.
P. P.
Nočejo umiranja na obroke!
Zanesljivo zagotoviti vire za izgradnjo celotne spodnjesavske verige, ne le boštanjske hidroelektrarne, bo eden najtrših orehov, ki ga bodo lahko Posavci strli, če bodo popolnoma enotni v pogovorih z vlado in drugimi odgovornimi gospodi v Ljubljani. Nujno pa si bodo morati poiskati vsaj zaveznike, če botrov ne bodo našli med samozadostnimi "močvirniki".
Toda kot je nakazala ponedeljkova novinarska konferenca, niti posavska enotnost ni tako trdna, kot bi to radi Posavci in kot zatrjujejo tukajšnji politki. Če gre le za slabo obveščenost, zadeva še ni tako huda. Poslanec Jože Avšii pa je, sicer uglajeno povedat, da nekatere stvari prvikrat sliši tako kot novinarji, in da zato o tem, o čemer bi se morali poprej dogovoriti (seve politiki oz. strokovna skupina, v kateri pa so zvečine taisti osebki!), noče polemizirati... Malo pozneje smo le zvedeli, da je ime! poslanec in bivši brežiški župan v mislih odločno stališče, naj Posavje zahteva od slovenske vlade, da z izgradnjo boštanjske hidroelektrarne ne prične, dokler ni jasna njena finančna konstrukcija. Njegov rojak Ferdo Pinterič se je vprašat, ali to pomeni, da se bodo odpovedali skoraj 6 milijardam tolarjev, in v šali dodal, da je škoda, ker še nimajo pripravljenih papirjev za HE Mokrice, za zadnjo predvideno HE v verigi.
Zagovorniki odločnega stališča do vlade pa poudarjajo, da nočejo, da bi se ponovila zgodba s HE Vrhovo, ki so jo gradili dolgih 7 let, ravno zato, ker ni bilo jasno opredeljenih finančnih virov. Nočejo umiranja na obroke!
PAVEL PERC
Puške ne bodo vrgli v koruzo
Lovska družina Dolenja vas zahteva le tisto, kar je nekdaj bilo njeno ■ Nekateri se očitno požvižgajo na odredbo kmetijskega ministrstva
NAŠA A /V U
ETA
Obdobje podkupnin?
Dr. Boris Šuštar se je znašel v priporu, potem ko so ga osumili jemanja podkupnine. Pristojne službe so menile, da je dobro, če je osumljeni državni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti za zapahi, da ne bi uničil sledov očitanega mu nezakonitega dejanja, zbežal ali zagrozil pričam. Zanimivo je, da sta policija in pravosodje omenjala dr. Borisa Šuštarja s polnim imenom že v trenutku, ko je policija še preiskovala odvetniško pisarno Šuštarjevega pooblaščenca Mira Senice in iskala dokazno gradivo zoper osumljenega državnega sekretarja. Mora biti tako v doslednem boju zoper korupcijo nove dobe? Vsekakor najnovejša korupcijska afera v vladi odpira in zaostruje nekaj vprašanj. Ali je tisti, ki iz kakršnih koli razlogov ponudi podkupnino, manj kriv od tistega, ki ponujeni denar sprejme? Ali slovenska podjetja na domačem trgu uspešno delujejo tudi s pomočjo korupcije? Včasih podkupovanje presega državne meje. Katera država naj kaznuje korupcijo, prva, iz katere ponudijo denar, ali druga, kjer nekdo sprejme podkupnino? Ali naj kaznujeta obe. vsaka svoje? Pravica ima tu več obrazov. Prav neverjetno se sliši, da je v tako čislani Nemčiji še pred leti štela za davčno olajšavo podkupnina slovenskim direktorjem. Verjetno ob primeru Šuštar razmišljate o podkupovanju na najvišji državni ravni in tudi drugače. V anketi ste lahko nanizali nekaj misli o tem.
LOVRO REMS, upokojeni obrtnik iz Črnomlja: “Ne verjamem, da je v Sloveniji malo korupcije, znajo pa jo ljudje mojstrsko prikriti. Najverjetneje se podkupovalec in podkupljeni pogovarjata o poslu med štirimi stenami. Prav verjetno pa je tudi, da podkupljeni ve za grehe nadrejenih, zato se počuti varnega. Menim, da se država najbrž vse premalo bori proti podkupovanju.”
DAMIR DRAKULIČ, gradbeni tehnik iz Metlike: “Sem proti korupciji, menim pa, daje drobnih podkupovanj veliko povsod in vsak dan. Za nekatere je korupcija tudi darilo, s katerim seje nekdo nekomu zahvalil. Podkupovanje po navadi razgali kdo, ki je nevoščljiv, ker sam ni dobil podkupnine. Glede afere Šuštar pa menim, da jo je morda obelodanil nekdo zato, da bi zaščitil sebe."
MILAN RIŽNAR, vodja gostinstva v Hotelih Otočec, iz Novega mesta: “Gotovo je korupcije precej več, kot se je razkrije. Bog ve, če se sploh še kakšen velik posel pri nas opravi na povsem pošten način. Podkupnino vzame tisti, ki mu jo ponudijo, to pa niso mali ljudje. Gre za polom moralnih vrednot, kar načenja celo družbo, zato bi morale biti kazni za korupcijo najstrožje.“
TONE ŠKRJANEC, upokojenec iz Kočevja: "Podkupovanje ni nekaj, kar bi bilo od danes. Bilo ga je veliko včasih, gaje zdaj in ga bo tudi v prihodnje, in to povsod, pa naj gre za posle, službo, zdravnika ali kaj drugega.
' Človek si ne more niti misliti, kaj vse se je dalo včasih dobiti samo za liter .šnopsa še posebno..., če ga je človek rad pil.“
ROBERT HORVAT, iz Šmarjete, zaposlen pri Trati, d.o.o.. Novo mesto: “Mislim, da je podkupovanje razširjeno predvsem v politiki, tam je preveč tega. Morali pa bi gledati enako na vse ljudi, ne pa po tem, kdo koliko komu da. Ne vem, ali je res toliko ljudi, ki dajejo podkupnine. Če že odkrijejo podkupovanje, bi morala slediti neka kazen, namesto da se o tem samo govori."
SLAVKO NIKOLIČ iz Račje vasi: “O tem, ali so podkupnine, ne razmišljam. Ne pogovarjamo se o tem, kaj počnejo predsedniki in kaj delajo v politiki. Poslušam poročila na televiziji in še kakšen film pogledam. Nič zato, če ne vem za tisto podkupovanje pri vladi. Če v vladi res sprejemajo podkupnine, je to narobe in državi ni v čast."
MILAN ZUPANC, kmet, doma iz Dobrove pri Senovem: “Po vsej verjetnosti v državi je podkupovanje. Eden podkupnino ponudi, drugi jo vzame. Oba sta kriva, oboje je po mojem kaznivo. Za posameznika denar za podkupnino ni vržen stran, saj od podkupovanja pričakuje korist. Narodu pa podkupovanje nič ne koristi. Če je v državi podkupovanje, to ni ugledno."
MOJCA POPLAS, poslovodkinja v prodajalni Sanolabora v Sevnici: “Nimam kakšnih izkušenj s korupcijo, toda verjamem, daje te tudi pri nas kar precej. Skladno z rekom, da riba pri glavi smrdi, menim, daje seje korupcija verjetno najbolj prijela in udomačila prav v vrhovih, bodisi v oblastni ali podjetniški sferi."
ANDREJA TOMAŽIN, pedagoški vodja organizacijske enote Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica s Čateža pri Trebnjem: “Prikrite korupcije je verjetno dosti tudi v naši mladi državi. To me ne preseneča, vendar jo obsojam kot moralno zavrženo dejanje. O njenih razsežnostih zaradi njene subtilne narave lahko le ugibamo."
Vroče
okrog mleka
Ministrstvo neresno v pogajanja o tržnem redu
LJUBLJANA - Strokovni odbor za mleko pri Kmetijsko-gozdarski zbornici in pogajalska skupina za pripravo tržnega reda za mleko menita, da ministrstvo za kmetijstvo pogajanj na tem področju ne jemlje dovolj resno, čeprav ima tržni red za mleko izjemen pomen za prihodnost slovenske živinoreje in kmetijstva. Trdita, da ministrstvo ni argumentirano zavrnilo stališč pogajalske skupine, poleg tega pa je odgovorilo z veliko zamudo, in to samo Zadružni zvezi, ne pa tudi zbornici. S pogajalsko skupino se pogovarjata podsekretarja, čeprav skupina pri pogajanjih pričakuje udeležbo ministra. »
Pogajalska skupina opozarja, da ministrstvo ne sme objaviti uredbe o ureditvi trga z mlekom, preden je ne uskladi z njo, ne more pa se začeti niti dogovarjanje o oblikovanju in višini tržne cene mleka z mlekarsko industrijo. Ker predvideva, da pogodb*z mlekarsko industrijo do 1. januarja 2001 še ne bo, zahteva, naj ministrstvo za pol leta podaljša in prilagodi sedanjo uredbo o odkupnih cenah kravjega mleka.
Pogajalska skupina opozarja, da mora Slovenija nujno uskladiti laboratorijske metode za določanje sestave mleka z EU, nujno pa bi bilo tudi preverjanje usklajenosti slovenske kmetijske zakonodaje z evropsko. Med drugim navaja, da pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil nalaga kmetom, ki delajo pri molži, zdravniške preglede na vsakih 6 mesecev, česar v EU ne poznajo.
B. D. G.
y
Zupane najbolj tiščijo ceste
Na srečanju županov dolenjskih in belokranjskih občin v Semiču največ časa namenili cestam Za dogovarjanje o deponiranju smeti še dovolj časa - Leta 2002 boljše napajanje z elektriko
stavil center za ravnanje z odpadki v Leskovcu, kamor bodo lahko privažali odpadke ne le iz šestih občin, ki so nastale iz nekdanje novomeške občine, temveč tudi iz Posavja in Bele krajine. Semiški župan Janko Bukovec je imel pomisleke glede stroškov pri deponiranju belokranjskih odpadkov v Leskovcu, doslej pa se o tem tudi
SEMIČ - Pred tednom dni so se v Semiču zbrali župani Semiča, Mirne Peči, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Škocjana (manjkali pa so župani Črnomlja, Metlike, Šentjerneja in Trebnjega), predstavniki nekaterih ministrstev, podjetij in ustanov. Beseda je tekla o cestah, deponiranju odpadkov, elektrifikaciji in Smučarsko-rekreacijskem centru Rog-Črmošnjice.
Državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze Žare Pregelj je dejal, da ne more preveč obljubiti in tudi vlivati posebnih upov, ker prihaja nov minister in se obeta nova ureditev na ministrstvu. Prihodnje leto bo za ceste najbrž na voljo tudi manj denarja. Čez približno deset let pa naj bi prišel na vrsto koridor od Novega mesta proti Karlovcu. “Obetajo se lokalne težave, kod naj bi koridor šel.
Izkušnje nas učijo, da nastanejo problemi, če gradnja cest prehiti lokalni razvoj. Zato je pomembno pravočasno umestiti koridor v prostor, ki gre med Novim mestom in Karlovcem lahko le proti Metliki, a tudi za Črnomelj in Semič bo potrebno najti povezavo z ostalo Slovenijo,” je menil Pregelj.
Žužemberški župan Franc Škufca je opozoril, da bodo ubrali drugačno pot, če v njihovi občini ne bodo začeli z naložbami v ceste.
Pregelj je priznal, da je obnova ceste od Ivančne Gorice do Črnomlja nujna in prednostna in da bo to moral upoštevati tudi prihodnji minister, sicer bodo morali cesto za tovorni promet zapreti. Je pa Škufca izvedel, da ne bo pomagalo prav nobeno izsiljevanje, ker je za pripravo dokumentacije potreben čas. Tako bodo prihodnje leto lahko obnavljali cesto le na Muljavi. Glede avtoceste od Ljubljane proti Brežicam pa so župani izvedeli, naj bi bila do leta 2005 končana glavnina del.
Jože Derganc, sekretar za okolje, prostor in komunalne zadeve v mestni občini Novo mesto, je pred-
O združitvi naselij
SEMIČ - V prostorih občine Semič sta vsak dan od 7. do 15. ure vse do 20. decembra javno razgrnjena osnutek združitve naselij Coklovca, Gaber, Kašča, Kot, Mladica, Sadinja vas, Semič, Sela pri Semiču, Trata, Vavpča vas in Vrtača v enovito naselje Semič ter osnutek uvedbe uličnega sistema v Semiču. Podjetja in druge organizacije, organi, društva in občani lahko dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo na občino Semič.
niso dogovorili nič natančneje. Vendar je dr. Tone Starc, župan mestne občine Novo mesto, menil, daje za usklajevanje še dovolj časa. Nikola Ladika iz metliške občine pa je povedal, da so naročili primerjalno študijo, iz katere je mogoče razbrati, da bi bil cenejši zbirni center za odpadke v Beli krajini, kot pa da bi jih vozili čez Gorjance.
Nekoliko bolj optimistična je bila napoved predstavnika Elek-tra Ljubljane, da so že stekla dela na RTP v Krškem, z naložbo, ki bo zaključena v tretji četrtini leta 2002, pa se obetajo boljši časi pri elektrifikaciji Dolenjske in Bele krajine. Direktor Smučarsko-re-kreacijskega centra Rog-Črmoš-njice Peter Henčič pa je predstavil smernice razvoja družbe. O tem več na 5. strani.
M. BEZEK-JAKŠE
Natečaj Proza 2000
NOVO MESTO - Založba Goga išče mlade in manj mlade, predvsem pa ustvarjalne pisce proze. Prispevke, natisnjene in spiralno vezane, pošljite na naslov Založba Goga, Prešernov trg 8, 8000 Novo mesto, s pripisom Proza 2000. Zadnji rok za oddajo je 31. januar 2001. Avtorjem najboljših prispevkov bo založba izdala knjigo, ostale pa bodo nagradili s knjižnimi nagradami.
IJUDJE ODPRTIH ROK - V akciji Ljudje odprtih rok je strokovna žirija med 31 plemenitimi ljudmi izbrala izjemno osebnost leta , darovalko in dobrotnico leta 2000, letos prvič pa so bralci revije Naša žena, ki je organizatorica te akcije, izbrali tudi dobrega človeka. To čast so pripisati Tinci Kuhelj iz Šmarja pri Šentjerneju, za dobrotnico leta 2000pa je žirija izbrala Novomeščanko Branko Bukovec. Med izbranimi ljudmi odprtih rok so iz naših krajev še: Jožica Zupančič iz Pišec, KareI Gržan iz Razbora pod Lisco, Jernej Lampret iz Šentvida pri Stični in dr. Dušan Senica iz Sevnice. Posnetek je s svečane prireditve v Narodni galeriji v Ljubljani: na sredini je darovalka leta 2000 mednarodno priznana pianistka in čembalistka Marina Horak, levo je Tinca Kuhelj in desno Branka Bukovec. ( L. J.)
PRIZNANJA KRKINIM KRVODAJALCEM - Pred dobrim tednom dni so v Tovarni zdravil Krka podelili priznanja 181 krvodajalcem, ki so kri darovali od pet- do osemdesetkrat, sicer pa je v Krkini družini krvodajalcev kar 595 delavcev. Predsednica novomeškega območnega združenja Rdečega križa Anica Bukovec in namestnica generalnega sekretarja RK Slovenije Darja Horvat sta se vodstvu Krke zahvalili za dolgoletno podporo humanitarnim dejavnostim in poudarile, da si ..takih Krk“ želijo še več. Za 80-krat darovano kri so priznanje dobili Jože Mervar, Franc Bregač (na sliki levo) in Janez Rangus (desno), ki sta v sredino vzela sedemdesetkratnega darovalca Mirka Niliča. (Foto: M. Žnidaršič)
MOBITEL PODARIL RAČUNALNIKE - Družba Mobitel je minuli petek v okviru svoje družbene akcije 8netK (Osemnetka), katere namen je zagotoviti vsem osnovnošolcem računalniško pismenost, s štirimi računalniki razveselila otroke podružnične osnovne šole Podgrad pri Novem mestu. Ob tem pomembnem dogodku za šolo, ki jo letos od L do 4. razreda obiskuje 52 učencev in 14 malošolarjev, so otroci pripravili prikupen program, v katerem so nastopili z lastnimi pesmicami o računalniku. V akciji bo Mobitel kot njen nosilec in pobudnik podaril 50 opremljenih računalnikov 19 šotam, kijih najbolj potrebujejo. K sodelovanju so vabljena tudi vsa podjetja in Slovenci, da bi darovali svoje rabljene ati nove računalnike oziroma prispevali denar za nakup računalniške opreme. V Mobitelu upajo, da bodo osnovnošolci s pomočjo akcije dobili vsaj 1000 računalnikov, njihovi predstavniki pa bodo z njimi med drugim obiskali tudi OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu in OŠ Šentjernej. Na sliki: vodja projekta 8netK Samo Burja in vodja podružnične šole Martina Kuzma ob podpisu darilne pogodbe. (Foto: M. Žnidaršič)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Za Fructalom je bil Union
Po nekaj obetavnih dneh, ko so bili tečaji delnic vsak dan višji, borzniki pa so navdušeno spremljali povečani promet, se je prejšnji teden rast tečajev upočasnila. Borzni posredniki so sklenili za 4,7 milijarde tolarjev poslov z vrednostnimi papirji, kar je malo več od letošnjega povprečja. Vendar je treba omeniti, da je bila slaba polovica vseh poslov opravljena s svežnji, vsaj 30 milijonov tolarjev vrednimi kupoprodajnimi posti. Tako je bilo prodanih precej delnic Petrola, Save, Krke in pida Krona Senior.
Spremembe delniških tečajev so bile zelo različne. V kotaciji A, kjer se trguje z delnicami najpomembnejših podjetij, so se delnice Radenske močno pocenile -za 7,45 odst., medtem ko je tečaj Mercatorjevih delnic za natančno toliko zrasel. V povprečju so se prejšnji teden delnice v tej kotaciji pocenile za četrt odstotka. Ob še vedno velikem prometu sta se pocenili Uidi obe farmacevtski delnici: Krkina za L 7 odst. (na 26.900 SIT) in Lekova za 0,9 odst. (na 40.200 SIT).
Zanimive so bile tudi delnice Intereurope, ki so se ob prometu 116 milijonov tolarjev podražile za 5,5 odst., kar je zasluga skorajšnje prodaje Simobila (Intereuropa je njegov delničar), pa tudi do-
brih letošnjih poslovnih rezultatov in znova začetih razgovorov o združitvi Intereurope in Luke Koper v globalni logistični servis. Avstrijski Mobil kom, ki kupuje Simobil, bi moral pogajanja za-' ključiti konec prejšnjega tedna, vendar se govori, da je bil rok podaljšan za 14 dni.
Potem ko je Pivovarna Union navidezno ustavila nakupe Fructalovih delnic, so te delnice prejšnji teden spet kraljevale na prostem trgu. V torek jih je bilo mogoče kupiti še po 2.370 SIT, v dveh dneh pa je tečaj zrasel za dobro četrtino in presegel 3.000 SIT. Za koga so bili opravljeni veliki nakupi (poslov je bilo za 425 milijonov SIT), smo zvedeli, ko je Pivovarna Union obvestila javnost, da ima namen objaviti javno ponudbo za odkup delnic Fructala.
Na trgu delnic pooblaščenih investicijskih družb so se tečaji v povprečju zvišali za dober odstotek. Največ, za II odst., je zrase! tečaj pida Modra linija, vendar je promet s to delnico zanemarljiv. Pomembnejši je porast tečaja pri pidih Infond Zlat (za 7 odst.) in Maksima I (za 8 odst.), saj je šlo za veliko večji obseg poslov.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. (07) 371-82-21, 371-82-27
Novomeška kronika
URE - Pred časom je Zdravko Budna - Sine, lastnik znane novomeške urarske firme, na Glavnem trgu v nekdanji Pickovi trgovini odprl lepo prenovljen in sodobno urejen urarski lokal. Konec prejšnjega tedna pa je v Poslovnem centru v Bršljinu pri restavraciji McDonalds odprl še lokal Calypso. Pod to blagovno znamko firma Festina, katere zastopnik je Budna, nudi predvsem cenejše in sodobno oblikovane ure za mlade. V bršljin-skem lokalu Budna opravlja tudi manjša popravila, zamenjava baterije in paščke. Še vedno pa je njegov glavni stan na Glavnem trgu.
CENTER - Šmihelska osnovna šola je za današnje čase in standarde na nesrečnem mestu, tik ob prometni cesti. Preden otroci prestopijo šolski prag ali ko po končanem pouku zapuščajo šolo, so na nevarni cesti. In kot da to še ne bi bilo dovolj, nasproti šole na dvorišču nekdanjega šmihelskega samostana delu pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov deluje še izpitni center za voznike motornih vozil. Tako da je promet še hujši, avtomobilska gneča še večja, prav tako nevarnost za otroke. Šmi-helske šolarje pa že s tako in tako skopih in omejenih površin izrivajo še avtošole. A kljub raznim pobudam nič ne kaže, da se bo izpitni center v doglednem času preselil na primernejšo lokacijo. Državna birokracija, v katere pristojnost sodi izpitni center, pa naravnost pove, daje najboljša in najbližja rešitev tega problema čimprejšnja izgradnja osnovne šole Drska.
GOLA RESNICA - Dober mesec po volitvah na plankah, podih, štalah in drugih primernih oglaševalskih mestih v novomeških volilnih okrajih še vedno visijo plakati, s katerih volilce nagovarjajo kandidati vseh možnih strank, naj jih volijo. A pomagalo ni nič, saj ni bil
FHJNGiiOM
franc HUDOKLIN
nihče izvoljen. Šentjernejski župan Hudoklin, katerega slika še danes visi na zapuščeni kmečki hiši v Rakovniku pri Novem mestu, je morda kakšen glas manj dobil tudi zato, ker je ljudi na poti na volišče bolj pritegnila gola resnica iz vulkanizerskega koledarja kot pa kandidatov ponos.
Ena gospa je rekla, da se z volitvami razmnožujejo le leni in požrešnj voli, zato Dolenjci niso nobenega svojega poslali v parlamentarno štalo.
Prevajalska šola
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Od četrtka do nedelje bo v penzionu Domen v Šmarjeških Toplicah potekala prevajalska šola za nemški in angleški jezik pod mentorstovm Irene Samide in Jakoba Kenda v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in območne izpostave Trebnje.
“Občina” v Novolesu
STRAŽA PRI NOVEM MESTU - Člani novomeškega občinskega sveta in občinske uprave se bodo jutri dopoldne mudili na delovnem srečanju v tovarni Novoles v Straži, kjer se bodo seznanili z njenim delovanjem in razvojnimi načrti ter začrtali bodoče sodelovanje in tesnejše medsebojne odnose.
MM*
i Z M A Ž I H O 3 C J N
MM*
Industrijski izgled je preteklost
7 milijonov mark za 8.000 kv. metrov - Več prostora za klasične delavnice - Poslej tudi hitra popravila in salon rabljenih vozil - Begrad gradil hitro
NOVO MESTO - “Na trg prihajajo Američani in drugi tujci s svojo filozofijo trgovanja, zato smo se jim prilagodili s hitrimi servisi,” je prejšnjo sredo tik pred otvoritvijo 7 milijonov mark vredne naložbe dejal Vlado Bahč, generalni direktor skupine TPV. Kar 5 milijonov mark so vložili samo v prenovo koncesijske dejavnosti družbe TPV Avto. Tako so ob Kandijski cesti pridobili okrog 8.000 kv. metrov pokritih površin ter spremenili industrijsko podobo ulice. Izvajalec je bil novomeški Begrad.
Osrednja pridobitev naložbe so delavnice za hitri servis Renault minuta, ki je namenjen vzdrževanje ter vgradnji obrabnih delov in dodatne opreme za vozila vseh znamk. Nova je tudi butična samopostrežna prodajalna, še posebej zanimiva pa prodaja rabljenih avtomobilov z bogatim salonom za predstavitev vozil in garažno hišo. Kupcem je na voljo tudi bančni avtomat. Razširili so klasične servisne, kleparske in ličarske delavnice, postavili novo avtopralnico ter oddelek za hitra karoserijska popravila in menjavo stekel, v kratkem pa bodo dokončali tudi okrepčevalnico.
V TPV Avtu so lani prodali okrog 800 novih in nekaj manj kot 700 rabljenih vozil. Letos so povečali tudi prihodke iz servisnih storitev, tako da pričakujejo za 3,5 milijarde tolarjev prometa, kar je petino več kot lani. Zaradi pravkar zaključene zajetne naložbe so si za prihodnje leto zapisali še višje ci-
lje: prodali naj bi po 1000 novih in ravno toliko tudi rabljenih avtomobilov. “Želimo biti vodilni Renaultov koncesionar na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter si priboriti tudi vodilno vlogo na tem območju v prodaji rabljenih avtomobilov,” je napovedal direktor Bahč.
Ker je trg rabljenih avtomobilov v Sloveniji kar dvakrat večji od trga novih, saj Slovenci letno kupimo okrog 70.000 novih in 140.000 rabljenih avtomobilov, si želi TPV Avto na njem odrezati večji kos pogače. Trg rabljenih avtomobilov je še neurejen, v TPV Avtu pa nameravajo kupcem ponuditi soliden
nakup in več varnosti, da ne bodo več prisiljeni kupovati mačka v Žaklju.
Skupina TPV ocenjuje, da bo letošnje leto zaključila z 9 milijardami tolarjev konsolidiranega prometa, kar je za 5 odst. več kot leto prej, in z okrog 160 milijoni tolarjev dobička (lani 142 milijonov). Izboljšanje poslovanja je odraz dodatnih poslov v vsaki od TPV-jevih družb, ki skupno še vedno polovico prihodkov ustvarijo s sosednjim Revozom.
V kleti nove zgradbe so prenovili tudi proizvodni del, ki je, čeprav sredi gradbišča, stekla že sredi septembra. Med drugim so tu na novo uvedli izdelavo pedalnih sklopov. V TPV-ju so pripravljeni na morebitno povečano proizvodnjo v Revozu, saj menijo, da ji bodo kos brez večjih širitev, samo z dodatnimi vlaganji v opremo.
B. D. G.
HITRI SERVIS IN SALON ZA RABUENE- TPV Avto se s 5 milijonov mark vredno naložbo (fotografija z otvoritve) v delavnice za hitri servis avtomobilov, trgovino z dodatno opremo in salon rabljenih avtomobilov prilagaja potrebam strank. Danes nihče več nima časa čakati in se naročati za manjša popravila vozit. Družba želi postati tudi vodilna v širši regiji za prodajo rabljenih avtomobilov. (Foto: B. D. G.)
V cerkvi našli grobnico
Med prenovo cerkve sv. Petra v Šentpetru našli grobnico Schtveigerjev Lerchenfeldov in ostanke prvotnega prezbiterija
■
Rušenja ne bo
Mikličevi hodo zemljo odkupili
NOVO MESTO - Romska družina Miklič z Ruperčvrha je septembra letos dobila obvestilo o odstranitvi njene brunarice, ker je travnik, kjer ta stoji, zdaj last graščaka Anatola Fabiančiča. Seveda je v družini, v kateri živita poleg očeta Romana in mame Regine še dva otroka, 10-letni Jasmin in 16-letni Bogdan, zavladala prava panika, kako bodo kar naenkrat ostali brez svojega doma, ki so si ga tu postavili pred nekaj leti. Sicer pa Mikličev rod tu živi že okrog petdeset let. Mikličevi pravijo, da je tega kriva novomeška občina, ki jim je takrat dovolila naselitev na tem prostoru. Rešitev bo prinesel ureditveni načrt romskega naselja, s katerim bodo kmetijska zemljišča postala stavbna, Romi pa bodo morali urediti odkup zemljišč.
V petek, 13. septembra, do podrtja Mikličeve barake ni prišlo, rubež je bil odložen na preteklo sredo, 22. novembra, vendar se to ni zgodilo. “Srečen sem, da smo prišli do drugačne rešitve. Zemljišče z desetimi ari bomo odkupili. Dogovarjal sem se z lastnikom, včeraj sem imel ugoden pogovor z županom. Uredili bomo lokacijsko dokumentacijo, skratka, naš problem bo rešen," je dejal sin Bogdan Miklič, o ceni zemljišča in načinu plačila pa ni želel govoriti.
L. M.
ŠENTPETER - “Ko je februarja letos v naši župnijski cerkvi sv. Petra odpovedala dotrajana kurjava, smo se po temeljitem premisleku odločili, da bomo v cerkev položili talni ogrevalni sistem, to priložnost pa izkoristili še za zamenjavo dotrajanih tlakov iz leta 1916 in estetsko ureditev same cerkve,“ je povedal šentpeterski župnik Blaž Gregorc. Na prenovo so se pripravljali dobre pol leta, dela, ki sojih začeli 25. septembra, pa naj bi se končala še pred koncem tega meseca.
Pri odstranjevanju starih tlakov in kamnitih plošč - tla so namreč poglobili za pol metra - so naleteli na grobnico, ostanke obodnih zidov prvotnega prezbiterija in temelje oltarne menze. Kot je povedala Marinka Dražumerič iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije strokovno sodeloval pri obnovi cerkve, se letnica 1761 na nagrobni plošči, katera je pokrivala vhod v lepo zgrajeno grobnico s krstami, ujema z letnico smrti Franca Karla barona Schweigerja plemenitega Lerchenfelda, kije bil v tistem času lastnik gospostva Otočec. Odkriti ostanki obodnih zidov prvotnega prezbiterija pa so pokazali, da je današnji prezbiterij podaljšan za 7 do 8 metrov. Odstranitev starega prezbiterija in gradnjo sedanjega, pa tudi ostale spremembe v ladji cerkve lahko po besedah Dražu-meričeve povezujemo z letom 1863, ko je cerkev postala župnijska, do takrat pa je bil tu vikariat župnije Bela Cerkev.
Prenova cerkve šentpeterske župnije, ki poteka po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika z Brezovice pri Ljubljani, obsega več faz. “Prva faza, v kateri smo položili preko 1000 metrov ogrevalnih cevi, in zamenjava dotrajanih tlakov se počasi bližata h koncu. V prihodnosti pa želimo zamenjati še leseni daritveni oltar s kamnitim, postaviti nov ambon (pult za branje beril) in krstni kamen ter cerkev tudi prebeliti," je razložil župnik Gregorc. Kako hitro bodo
položili nove tlake in uresničili vse zastavljene načrte, je odvisno od denarja, ki ga zbirajo po župniji. Za novo ogrevanje in tlake bi po predračunu morali odšteti 10 milijonov tolarjev, vendar so z veliko prostovoljne pomoči faranov to vsoto skoraj za polovico zmanjšali.
M. ŽNIDARŠIČ
Za veseli december
NOVO MESTO - V tednu med 13. in 17. novembrom so za Veseli december na žiro račun društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto št. 52100 - 678 - 80209 nakazali: avtoprevoznik Mirko Gazvoda, s.p., Lutrško Selo, 10.000 tolarjev; Čarles, Drago Krštinc, Straža, 3.000; Elektrotehniško društvo Dolenjske. 10.000; Krka, d.d. Novo mesto, 2.137.000 ; Inval, Rajmund Gorenc, Novo mesto, 5.000; Ambient d.o.o., Robert Kupec, Novo mesto, 3.000; Ancon - Jakob Andoljšek, Novo mesto, 15.000; roletarstvo Aleksander Bayer, Novo mesto, 3.000; Avtoelektri-ka Peter Verbič, s.p., Novo mesto, 5.000; Avtoprevozništo Romana Ja-kobčič, s.p., Novo mesto, 5.000; odvetnica Gozdana Petrič, Novo mesto, 10.000; Zoran Ercegovčevič, s.p.. Novo mesto, 20.000; Foto Asja Novo mesto, 20.000; Kitajska restavracija Tsing tao, Novo mesto, 3.000; HKS Kmetijstva in gozdarstva, 2.000; BME, d.o.o., 5.000; Trins, d.o.o., Novo mesto, 5.000; Par-ketarstvo Matej Ravbar, s.p.. Novo mesto, notarska pisarna Andrej Tiran Novo mesto, 10.000 in Dom starejših občanov Novo mesto 20.000 tolarjev.
NOVOLETNE USTVARJALNE DELAVNICE-Na oddelku za transfuziologijo so na pobudo Sindikata zdravstva in socialnega varstva v Splošni bolnišnici Novo mesto minuli teden prvič potekale novoletne ustvarjalne delavnice. Od ponedeljka do petka popoldan je pod vodstvom Jane Štrukelj skupno okoli 20 delavcev novomeške bolnišnice vlivalo porcelanasto maso v kalup, izdelovalo adventne venčke, voščilnice in darilne embalaže, aranžiralo darila ter se preizkusilo v poslikavi stekla z obstojnimi in dekorativnimi barvami. Ideja za omenjene delavnice se je v sindikatu porodita po nedavni razstavi ročnih del zaposlenih v bolnišnici, spomladi oz. pred veliko nočjo pa želijo pripraviti še delavnico aranžiranja cvetja. (Foto: M. Žnidaršič)
Najboljši cviček doslej
Količinsko manjša, a po kakovosti najboljša letina cvička - Precej napak
NOVO MESTO - Lojz Cvelbar, najemnik vinske kleti Bajnof pod Trško goro in eden največjih zasebnih pridelovalcev cvička, pravi, da je letošnja letina cvička količinsko za desetino manjša od normalne, kakovost pa je najboljša doslej. Letos je Cvelbar pridelal okoli
60.000 litrov cvička, na ocenjevanju na Kmemtijskem inštitutu v Ljubljani, kije sestavni del analize, potrebne za stekleničenje vina, pa je njegov cviček dobil 16,5 točke, kar je največ doslej in pomeni, da je njegov letošnji trškogorski cviček kakovostno vino.
Cvelbar na Trški gori obdeluje 7 hektarjev vinogradov, v katerih je
21.000 trsov, in to sort za cviček:
žametovke, modre frankinje, kraljevine, laškega rizlinga, rumenega plavca, portugalke. Pravi, da so tudi druga vina letos odlična, pri svetovanju, za katero se nanj obračajo vinogradniki, zlasti viken-darji, pa opaža, daje v vinu veliko napak in bolezpi, kar je sploh značilnost v kakovostno boljših letinah, ko je težje kletariti. Tako je precej bekserja (žveplovodika -vonja po gnilih jajcih), cika in ne-povretega sladkorja.
Tako kot lani bo Cvelbar tudi iz letošnje letine proizvedel določeno količino penine, in to po tradicionalni šampanjski metodi, za katero za osnovo uporablja šardone.
A. B.
Kako usmeriti v poklicne šole?
Ker je zadnja leta vse manj zanimanja za poklicno izobraževanje, je lani s podporo programa Phare Mocca stekel projekt spodbujanja poklicnega izobraževanja
NOVO MESTO - Začeli so v dveh osnovnih šolah; na eni od celjskih in OŠ Center v Novem mestu. Projekt podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije, kot partnerja pa se na novomeškem območju vključujeta Šolski center in Revoz. Letos se bodo projekta lotili že na 12 in v prihodnjem letu še na več šolah, saj želijo na koncu vključiti vse šole.
TOPU BO ŽUPNIJSKA CERKEV - V novih tlakih bo nakazan obod starega prezbiterija in položaj vhoda v grobnico, za župnikom Blažem Gregorcem (na sliki) pa je leseni daritveni oltar, ki ga želijo zamenjati s kamnitim. (Foto: M. Ž.)
Kaj prinaša projekt? Šolske svetovalke spoznajo nove metode svetovanja, podjetja in poklice. Učenci prepoznavajo in razvijajo interese, spoznavajo podjetja, poklice, možne zaposlitve in bodoče šole. Podjetja in obrtniki pridejo do pravih kadrov, srednje in poklicne šole pa si zagotavljajo dovolj velik vpis tudi za poklice, za katere zdaj ni zanimanja: za zidarje, lesarje, del strojniških poklicev.
Kot je pretekli teden v Novem mestu na srečanju partnerjev v projektu dejal Božo Kočevar, član komisije za izobraževanje pri GZS, gre tako pri starših kot tudi pri učencih in učiteljih za ukoreninjeno miselnost, da gre za umazane poklice in težko fizično delo. “Zato jim moramo poklice predstaviti in jih prepričati o njihovi sodobnosti. Avtomehanik se je nekdaj valjal pod avtomobilom, danes pa mora poznati elektroniko, računalništvo, diagnostiko. Strojni ključavničar je danes prav-
zaprav strojni mehanik, ker je vzdrževalec, vodja strojnih linij ipd. Tudi na ostalih področjih so se poklici izredno posodobili ali pa se v kratkem še bodo. Poklicna šola ne zapira možnosti za nadaljnje šolanje. Podjetja in obrtniki za vodenje tehnoloških poslov najbolj potrebujejo kadre, ki so šli po poti
Božo Kočevar
od poklica do višje ali celo visoke strokovne šole. Težava pa je v tem, da se v poklicne šole vpisujejo v glavnem slabi ali kvečjemu povprečni učenci. Tu bo treba kaj spremeniti," je na posvetu poudaril Kočevar.
Po zastavljenem projektu se učenci o poklicu informirajo neposredno ob stiku s proizvodnim procesom. Vse se začne z motivacijskimi predstavitvami za učence od 5. do 8. razredov osnovne šole, pri katerih sodeluje tudi predstavnik podjetja ali poklicne oz. strokovne srednje šole. Na enournih delavnicah se učenci seznanijo s procesi proizvodnje in preizkusijo orodja. Za tiste, ki jih poklicno izobraževanje zanima, sledi 8 delavnic, od tega so zadnje tri že prilagojene posameznikom. Za zaključek učenci pripravijo predstavitev dela v delavnicah za druge učence, posebna predstavitev pa je namenjena tudi staršem. Za projekt so potrebne posebej opremljene delavnice, še pomembnejša pa je vloga svetovalcev na šoli in mentorjev. Delavnice potekajo v poklicnih šolah z obiski v podjetjih ali obratno.
B. D. G.
***** j	tč jn	JN Ši J	H O J	J\l	*****	
¥
Sentjernejske črepinje
2ENSKE V PODGORJU - Med 220 zaposlenimi v šenljernejskem Podgorju je skoraj tretjina žensk, ki se še posebej obnesejo pri finejših delih. (Foto: A. B.)
BREZ ČEBEL MU NEKAJ MANJKA - Jože Grandovec (na sliki z ženo Ano) iz Soteske skrbi zadnjih 9 let za 70 panjev čebel. Čebelnjaka na vzpetini za soteškim gradom privabita marsikaterega mimoidočega, ki si zaželi domače-ga (pogosto pravijo "tistega divjega") medu. Ljudje vse bolj cenijo domača zdravila in med. Čeprav mnogi ne dajo veliko na kakovost, pa drugi vedo, kaj hočejo. Najbolj cenjen je, kot pravita Grandovčeva, čisti hojev med, še posebej, če je z Roga. (Foto: B. D. G.)
Najbolj cenijo hojev med
Kadar medi hoja, je na obronkih Kočevskega Roga precejšnja gneča - Za hobi in za dodatni zaslužek
SOTESKA - “Za drugo delo nisem, ker sem invalidsko upokojen, brez čebel pa kar ne morem biti,” pravi Jože Grandovec iz Soteske. Več kot tri desetletja že čebelari; sprva je imel po 10, zadnja leta pa skrbi za 70 panjev. S ponosom pokaže čisti hojev med, opremljen z nalepko tamkajšnjega društva čebelarjev. “Kdo ve, kod vse po svetu so ga že jedli,” doda žena Ana.
Jožetov čebelnjak stoji pri hiši takoj za sotesko graščino, drugega pa si je napravil na kolesih, da ga odpelje na Rog. “Ljudje povprašujejo po čistem roškem medu, še posebej cenjen pa je hojev, ki dosega tudi 40 odst. višjo ceno od drugih vrst medu. Cvetlični med ali med s sadnega drevja je vprašljiv zaradi škropljenja, cvetličnega pa je zadnja leta tudi veliko manj, saj kmetje kosijo bolj zgodaj, kot so včasih, še pred cvetenjem,” pravi.
Vrtec na Bučki
BUČKA - V podružnični šoli na Bučki bodo v začetku prihodnjega šolskega leta odprli oddelek vrtca v okviru vrtca, ki deluje v škocjanski osnovni šoli. To so dokončno sklenili občinski svetniki, denar za ureditev, okoli 5 milijonov tolarjev, pa bo šel iz občinskega proračuna.
Vesel bo, če bo društvu uspelo zaščititi znamko roškega medu in urediti v Podstenicah skupno polnilnico medu.
Letina letos ni obilna, zato računajo na 600 do 800 kg medu. Večji del pridelka prodajo Medexu, ki pa ni dober odjemalec, zato je dobro, če čimveč meda prodajo na domu ali tudi drugim čebelarjem, ki jim medu zmanjka, pa si hočejo obdržati stranke.
Odkar na internetu objavljajo sporočila o tem, kdaj rastline medijo, je okrog območja, kjer je narava bogata in neokrnjena, precejšnja gneča. Prijave za postavitev tovornjakov zbira in razporeja po območju pristojno društvo. Kot pravi Jože Grandovec, je največja gneča okrog Vavte vasi, Drganjih sel, Dolenjskih Toplic in Podturna, saj semkaj pripeljejo čebele od vsepovsod, medtem ko gre višje na Kočevski Rog le redko kdo.
“S čebelarstvom se da dodatno zaslužiti, če vse sam narediš. Panje sem sam izdelal, tudi tiste na tovornjaku. Čebelarstvo je zame bolj ljubiteljsko, saj se pri čebelah umirim, potrebno pa je tudi veliko skrbi, da preprečiš bolezni,” opozarja. Upa, da bodo kmetje sejali več ajde, seveda takih sort, ki dobro medijo, ali kakih drugih rastlin za zeleno gnojilo, ki medijo pozno jeseni, da si lahko čebele naberejo zalogo za zimo in jim ni treba dajati sladkorja.	B	D	G
Z VESEUEM PRISLUHNILI PROGRAMU - Med številnimi humanitarnimi dejavnostmi KO RK Hinje je v ospredju stalna skrb za starejše in bolne krajane in krajanke. Med drugim vsako leto pripravi srečanje starostnikov nad 70. letom. To nedeljo so se srečati v OŠ Prevole, kjer so jim učenci, njihov pevski zborček in Kulturno društvo Hinje pripravili kulturni program. Zbrane je pozdravila predsednica KO RK Hinje Marija Pečjak, nato pa tudi sekretarka območnega združenja, ravnatelj šole in župan Franc Škufca. Najstarejši krajanki Mariji Blatnik z Vrha in najstarejšemu krajanu Antonu Papežu iz Hinj so izročili pleteno štruco. (Foto: S. MIRTIČ)
Razcvet šentjernejskega Podgorja
Po hudi krizi, ki je skorajda povzročila stečaj, se je Podgorje pobralo in je danes največje šentjernejsko podjetje in eno najuspešnejših v lesni branži v Sloveniji
ŠENTJERNEJ - Podgorje je eno najstarejših šentjernejskih podjetij, saj deluje že od leta 1955. Za razliko od nekdaj večje in trdnejše Iskre je prebrodilo hudo krizo in obstalo in je danes z 220 zaposlenimi in več kot 14 milijoni mark letnega prometa daleč največje podjetje v občini. Zadnja leta se rast proizvodnje povečuje za 20 odst. na leto in kaže, da bo njihova letošnja proizvodnja količinsko in vrednostno trikrat večja kot leta 1995.
Zadnja štiri leta, kar firmo vodi Potem ko je iz pepela Adrie Ca-Marijan Kostanjšek, univ. dipl. inž. ravan vstala nova Adria Mobil, je
lesarstva, posluje z dobičkom, še več, poravnali so tudi milijon in pol mark dolga, ki si ga je firma nabrala v letih krize od 1991 do 1995, ko je bila tik pred stečajem, in v zadnjih dveh letih investirali več kot 2 milijona mark v strojno opremo in gradnjo novih proizvodnih prostorov.
Od 1972, ko je je Podgorje priključilo k takratnemu lMV-ju, je tesno povezano s proizvodnjo počitniških prikolic, ves čas izdeluje pohištvene elemente za prikolice. Od 1991 je samostojno podjetje, katerega 20-odstotni lastniki so zaposleni in bivši zaposleni.
V najboljših prejšnjih časih, v letih 1985 - 90, ko je novomeška Adria Caravan, katere del so bili, prodala tudi po 15.000 prikolic in
3.000	avtodomov na leto, je imelo v Podgorju delo več kot 200 ljudi. V največji krizi, leta 1995, pa seje število zmanjšalo celo na 120. Danes je zaposlenih 220 ljudi, med njimi okoli 80 žensk, kar za te kraje in te čase ogromno pomeni. “Če bo šlo tako naprej, kot kaže sedaj in kot načrtujemo, bomo v petih letih prišli na več kot 300 zaposlenih in na 25 milijonov mark letne realizacije," napoveduje dinamični direktor Kostanjšek.
vseskozi njihov največji kupec. Sprva je Adria Mobil izdelala 3.500 prikolic na leto, sedaj jih že 8.500. A v času najhujše krize, ko je proizvodnja v Adrii stala in je bilo tudi Podgorje tik pred stečajem, so iskali druge kupce. Najprej so začeli delati pohištvene elemente za prikolice za nemškega proizvajalca Buerstnerja, kasneje pa še za švedski Cabby in drugega nemškega proizvajalca višjega cenovne-
Marijan Kostanjšek
PO ENEM MESECU LE ZAKOPALI - Prejšnji teden je bilo na osnovni šoli Prevole malo več nasmehov na obrazih kot običajno, saj so po mesecu dni končno dočakati prve stroje na gradbišču. Potem ko so v začetku oktobra že slovesno položili temeljni kamen za izgradnjo telovadnice, se je novomeško podjetje Vias pritožilo zoper izbiro izvajalca det. V petek dopoldne so delavci podjetja Tehnika iz Novega mesta le zakopali in vlili tudi prve mešalce betona za temelje, na katere bodo postavili dvigalo. Na sliki zadovoljni ravnatelj Jože Hribar. ",Samo da se je začelo, "je dejal. (Foto: B. D. G.)
ga razreda Niesmanna. To so tudi danes njihovi poglavitni kupci, največji pa še naprej ostaja Adria, za katero dela več kot 80 odst. proizvodnje Podgorja. "Za Adrio pri nas naredimo vse pohištvo za prikolice in avtodome, za tuje kupce pa dražje elemente, predvsem iz masivnega lesa,” pravi direktor. “Vezanost na Adrio je velika, a sedaj, ko gre njim dobro, je to dobro tudi za nas. Prav pa je, da imamo tudi tuje partnerje, saj smo se pri delu z njimi tudi marsičesa naučili, samostojno izvažamo in uvažamo, znanje se širi." Thdi sicer skrbijo za znanje in spodbujajo njegovo pridobivanje s štipendijami, izobraževanjem ob delu ter internim izobraževanjem, tudi za režijske delavce in vodilne v proizvodnji. Do prihodnjega poletja naj bi dobili certifikat kakovosti ISO 9001.
Plače so na povprečju lesne branže v Sloveniji in 55 odst. nad kolektivno pogodbo, predvsem pa so redne.
A. BARTELJ
Priznanja zvestim krvodajalcem
MIRNA PEČ, DOLENJSKE TOPLICE - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je pretekli petek pod večer v gostišču Rog podelilo priznanje krvodajalcem iz občine Dolenjske Toplice, dan pozneje pa v gostišču Novljan še darovalcem krvi iz mirnopeške občine. Pokrovitelja obeh prireditev sta bila župana: topliški Franci Vovk in mirnopeški Zvone Lah.
V Dolenjskih Toplicah so podelili 37 priznanj za okroglo število darovanj krvi. Štirje občani so letos prejeli priznanje za 40-krat podarjeno kri in trije za 45-krat. Siniša Trputec je kri daroval 50-krat, Jože Avguštin, Ivan Hrovat in Zvone Majer pa so se akcije udeležili že 60-krat.
V občini Mirna Peč so v soboto zvečer podelili priznanja 44 krvodajalcem. Med njimi so trije prejeli priznanja za 40-krat in dva za 45-krat darovano kri. Nada Ravnikar je kri darovala že 50-krat, medtem ko so se Darko Ajdič, Štefka Rozman in Franc Slak za to humanitarno dejanje odločili že 60-krat. V Območnem združenju Rdečega križa poudarjajo, da jim ne gre toliko za rekorderje, temveč želijo ljudi prepričati, da bi se vsak kdaj odločil darovati kri.
B. D. G.
KZ Suha krajina v novi sanaciji
Naložba v pekarno za 3 leta prepozna - Dolenjske pekarne kupile stroje, prevzele delavce in najele prostore - Z večjim odkupom in novimi dejavnostmi drugo leto pozitivno?
ŽUŽEMBERK - Obetavni dodatni program Kmetijske zadruge Suha krajina k Žužemberka, kije v letu 1996 odprla novo pekarno, je sicer prinesel v Suho krajino nova delovna mesta, ne pa tudi želenih pozitivnih rezultatov. Sedemdeset zaposlenih v trgovini in gostinstvu na Dvoru, v Žužemberku, Ajdovcu, Hinjah, kmetijsko-oskrbnem centru v Žužemberku, trgovini obutve, kooperaciji in predvsem v pekarni je že junija začutilo zaostrene razmere gospodarjenja. Takrat sta upravni in nadzorni odbor zadruge odstavila direktorja J. Skubeta in na njegovo mesto postavila inž. kmetijstva Ido Kastelic.
Nova direktorica je zaposlena v zadrugi že 17 let in je na začetku delala na odkupu, jemala vzorce, izdelovala programe agromelioracije ter nato še v komerciali. Sprejela je nehvaležno mesto direktorice v domačem kraju in se hkrati trdo oprijela sanacijskega programa, ki predvideva že v naslednjem letu pozitivno poslovanje. “Naložba v pekarno, ki je temeljila izključno na kreditih, je bila dobro zastavljena, a žal za kakšna tri leta prepozna, saj je bilo konkurence na tem področju že veliko. Premalo smo vlagali tudi v razvoj,” ugotavlja Kastelčeva in dodaja, da je bila sicer majhna zadruga tudi s pomočjo Mercatorja prisotna skoraj na celotnem slovenskem trgu.
Dolenjske pekarne so pred kratkim prevzele del zadruge - pekarno, kije prinašala izgubo, kupile so
stroje, prevzele vse delavce in vzele v najem prostore pekarne. Zadru-
Inž. Ida Kastelic
ga je morala zaradi likvidnostnih težav zapreti tudi trgovino z obutvijo in dati prostore v najem. Prednostna naloga sanacijskega programa je tudi boljša oskrba kmetov in hkrati skrajšanje plačilnega roka kmetom pri odkupu živine. Zajema tudi oživitev gojenja zdravilnih rastlin in ponovni odkup gob.
Pomanjkanje denarja je zaustavilo naložbo v večnamenskem domu na Dvoru. O njeni usodi se zdaj pogovarjajo z izvajalcem del. “Trgovino in bife na Dvoru, ki sta v lasti zadruge, naj bi prenovili v naslednjem letu, leta 2002 uredili oskrbni center v Žužemberku, nato pa obnovili gostišče v Žužemberku, vendar bomo potrebovali širšo pomoč. 45 zaposlenih je zmanjšalo stroške poslovanja na minimum, ob tem pa moramo povečati kooperacijski del in odkup ter izboljšati plačila in obveznosti do kmetov. To bo možno brez odpuščanja delavcev, ne bo pa šlo brez premestitev,” napoveduje inž. Ida Kastelic. Upa, da bo prihodnje leto, ko bo zadruga praznovala pomembno obletnico, delo zadruge spet uspešno in pozitivno.
SLAVKO MIRTIČ
MOSTOVI - Šentjernejska občina gradi mostove. Tudi tisti iz opozicije se bodo lahko kmalu prepričali, da trditev drži. V kratkem bodo namreč namesto sedanjega dotrajanega postavili nov most čez Kobilo v šentjernejski industrijski coni. Investitorje občina, gradilo bo pa novomeško VGP, ki ga vodi Šentjernejčan Roman Rajer. Gradnja bo veljala 5,4 milijona tolarjev, od tega bodo firme, ki delujejo v prostorih propadle Iskre, prispevale 2 milijona, ostalo pa občina. Če bo vreme primerno, bodo še letos zgradili tudi most čez Kobilo v Šmalčji vasi. Tako bo Kobila potok, čez katerega bo od Vrhpolja do konca Šentjerneja kar 10 mostov, od tega v samem občinskem središču 6.
ZIMA - Da je zima blizu, nas opozarja tudi zakon, po katerem je od srede novembra na avtomobilih obvezna zimska oprema. Na občini pa morajo poleg zimskih gum za službeni avto poskrbeti tudi za zimsko službo, ki bo skrbela, da bodo tudi ob sneženju ceste prevozne in da bo sneg očiščen na pločnikih, parkiriščih in drugih javnih površinah. Cest, za katere mora skrbeti občinska zimska služba, je 200 km; to pa v resnici znese še enkrat toliko, saj se vedno sneg pluži najprej v eno, potem pa v drugo smer. Za zimsko službo gre na leto iz občinskega proračuna 10 do 13 milijonov tolarjev. Zato se na občini priporočajo za molitev proti snegu. Pomaga sicer nič, škoditi pa tudi ne more.
Škocjanski ovinki
GSM - Občinska stavba v Škocjanu je bolj varna kot ameriški Pentagon. Vanjo ne prodre niti signal GSM. Pa tudi v celi občini imajo ljudje mobitele bolj za okras kot za uporabo, saj je škocjanski konec pravi izolirani otok v slovenskem mobitelskem morju. Tako je zadnjič šegavi škocjanski župan Janez Povšič direktorja Mobitela Toneta Majzlja, ki je doma iz znane šentjernejske gostilne, povabil, naj pride v Škocjan in poskuša po mobitelu poklicati samega sebe. Če iz mobitela ne bo nobenega glasu, se jih bo napo-slušal pa od župana.
STRELJANJE - Bolj kot zvonjenje mobitelov se v škocjanskem koncu sliši streljanje. Zadnje čase je tako, kot bi se v romskem naselju vsak večer znova začela vojna. “Civili” so prestrašeni in se na daleč izogibajo ciganski fronti. Streljanje je slišati tudi na priključku magistralne ceste, kjer pogosto “zasedajo” policisti. A pokanje, razen če do njega ne pride na cesti, očitno ni v pristojnosti prometnih policistov. Tisti iz drugih “tozdov” so pa daleč stran in nič ne slišijo. Vojna se nadaljuje.
Suhokranjski drobiž
VZORNICA - Poleg trdega dela od jutra do večera kmečke žene še kako potrebujejo sprostitev, razvedrilo in izmenjavo izkušenj, ki jih dobijo pri svojem delu. Žene se srečujejo na raznih kuharskih tečajih pa tudi ob razstavi suhokranjskih dobrot, ki jo
že več let pripravljajo v sodelovanju z Lovsko družino Plešivica in vinogradniki. Gonilna sila med kmečkimi ženami je tudi Slavka Legan iz Žužemberka (na sliki), ki so ji članice zaupale vodenje novega društva v prihodnje.
NASTOP - Pevci in pevke Kulturnega društva Dvor so se pod vodstvom prof. Franca Možeta v nedeljo predstavili v hinjski cerkvi s Tomčevo mašo, mašo pomembnega slovenskega skladatelja Matije Tomca, ki jo sestavlja več zahtevnih skladb.
UPORABNIKI - Kdo bo upravljavec nove, večnamenske dvorane na Dvoru, ki so jo pred kratkim odprli, se ta trenutek še ne ve. Takih, ki se zanimajo za uporabo 'orane in dveh pisarn, je več. Po mnenju občine Žužemberk bodo prostori na voljo vsem krajanom, društvom, šoli in vrtcu ter različnim interesnim združenjem, ki bi prostore potrebovali za svojo dejavnost.
Sprehod po Metliki
URA - Metliški župan Slavko Dragovanje - preverjeno - eno uro pred svojimi občani. Spomladi, ko je že veljal poletni čas, sije kupil ročno uro, ki so mu jo v trgovini tudi naravnali na pravi čas. A ko je hotel konec oktobra uro naravnati na zimski čas, se mu je odlomil vijak za naravnavanje časa. Tako sta župan in njegova ura za uro pred ostalimi. Županu ostane vsaj tolažba, da bomo čez štiri mesece zopet prešli na poletni čas...
ZMOTE - Toni Gašperič je na slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa zaslužnemu Metličanu En-gelbertu Ganglu njegovega vnuka Matjaža Turka najprej preimenoval v Tomaža, nato pa še v Engel-bertovega nečaka. A Matjaž je preživel, Toni tudi, prav tako pa so ob dobrotah belokranjskih vinogradnikov in metliških kmečkih žensk na napake hitro pozabili številni obiskovalci prireditve.
OGLAŠEVANJE - Kovinske oglasne table, ki so se po Metliki namnožile kot gobe po dežju, so vse prej kot lepe. Še najlepše so tiste, ki jih še niso uporabili, saj sicer visijo plakati na njih kot nekakšni smrklji.
Črnomaljski drobir
v '........'........*........
CESTA - Črnomaljcem, ki so se že prej v Ljubljano in iz nje vozili skozi Muljavo in se pripeljali na hitro cesto ali z nje izstopili pri Ivančni Gorici, pride sedaj, ko so nekoliko nižje od Ivančne Gorice proti Novemu mestu postavili cestninsko postajo, cesta po dolini Krke še kako prav. Izognejo se namreč plačilu cestnine. A jim to ni dovolj, temveč želijo še, da bi se vozili po lepi cesti. Črnomaljci s pomočjo sosedov Semičanov sedaj samo moledujejo za boljšo cesto, kaj kmalu pa se lahko zgodi, da bodo, tako kot na primer Žužemberčani, postali bolj revolucionarni.
RAZSVETLJAVA - Viničani pa sitnarijo, da bi potrebovali v svojem kraju javno razsvetljavo. Do nje so še toliko bolj upravičeni zadnje čase, ko tudi na viniškem koncu prihaja v našo državo vse več ilegalnih pribežnikov. Ker pa je razsvetljava slaba oz. nikakršna, ni čudno, da se reveži izgubijo...
Semiške tropine
V	..... -J
VEDRA - Semičani še niso pozabili obljube enega ob semiških občinskih svetnikov, ki je pred dvema letoma dejal, da bo pojedel kanto zemlje, če bo v poslovno-servisni coni na Vrtači čez pet let delalo sto ljudi. Še sreča, da je svetnik takrat govoril o delovnih kapacitetah na Vrtači. Koliko veder zemlje bi moral namreč pojesti, če bi govoril o zabaviščnih zmogljivostih glede na to, da se je na martinovo samo v eni proizvodni hali hkrati zabavalo najmanj tisoč ljudi.
ZAPUŠČEN - Semiški župan Janko Bukovec je pred časom zagrozil, da bodo z vsakega zapuščenega avtomobila v občini pobrali potrebne podatke, ugotovili zadnjega uradnega lastnika ter ga močno oglobili. Zapuščeni nevozni avtomobili ob semiških cestah, po gozdovih in globačah so res
kmalu (skoraj) izginili. Eden (na fotografiji) pa je ob makadamski cesti, ki pelje od Štrekljevca proti križišču pri štirih rokah, le ostal. So ga pospravljalci avtomobilov spregledali ali je zadnji uradni lastnik tako imeniten, da se mu ne upajo stopiti na prste?
ZAMUDA - Kljub obljubam županov, da bodo točni, se je srečanje županov desetih dolenjskih in belokranjskih občin v Semiču pričelo s polurno zamudo in zgolj s semiškim županom Bukovcem. Medtem ko štirih županov sploh ni bilo, pa jih je pet zamudilo. In ko je škocjanski Povšič zahteval od novomeškega dr. Starca, da se v imenu vseh opraviči za zamudo, jim je slednji naredil medvedjo uslugo. Po pravici je povedal, da je za njihovo tričetrturno zamudo kriva fešta na novomeški upravni enoti.
J r-J O C J N
¥IW1Mp
Ladika direktor metliške Komunale
Metliški svetniki pretekli teden končali dva tedna prej prekinjeno točko dnevnega reda o imenovanju direktorja Komunale - Na tajnem glasovanju dobil največ glasov Nikola Ladika
METLIKA - Pred tednom dni so metliški svetniki na 3. izredni seji nadaljevali s pred dvema tednoma prekinjeno točko dnevnega reda o imenovanju direktorja javnega podjetja Komunala Metlika. Prekinili so jo, ker so svetniki menili, da ne morejo verodostojno odločati, če imajo na voljo le gradivo Nikole Ladike, torej enega od štirih kandidatov, ki so se prijavili na razpis za direktorja.
Seveda tudi tokrat ni šlo brez dolge razprave. Svetnika Jožeta Matekoviča je presenetilo, da so dobili enak predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot na prejšnji seji, torej da za direktorja imenujejo Nikolo Ladiko. Po njegovem so v razpravi pred dvema tednoma poudarili predvsem, da morajo dati enake možnosti vsem štirim kandidatom. Komisiji je sicer priznal pravico, da predlaga sklep, vendar je želel, da imajo svetniki možnost izbirati.
Svetniku Jožetu Mihelčiču, kije v začetku maja odstopil z mesta direktorja Komunale, je bilo žal, da Ladike ni bilo na seji, da bi mu povedal v obraz, za kar v šestih mesecih, kar je bil Ladika v. d. direktorja Komunale, ni imel priložnosti. Po njegovem je edini komunalni strokovnjak Marjan Kelvi-šar, ki je bil tudi direktor novo-
Po dolgih letih spet občinska priznanja
Slovesnosti ob metliškem občinskem prazniku do 1. decembra
METLIKA - Prireditve ob metliškem občinskem prazniku, ki so se začele na Martinovo soboto, se bodo nadaljevale do 1. decembra. Danes, 23. novembra, bo ob 16. uri pri tovarni Komet otvoritev njihove industrijske prodajalne. Prvih 50 kupcev, ki bodo kupili za več kot pet tisočakov, čakajo lepe nagrade. Istega dne ob 19. uri pa bo v metliškem kulturnem domu kulturni večer s članicami Društva kmečkih žena Metlika ob 25-letni-ci delovanja društva.
V petek, 24. novembra, bo ob 16. uri v suhorskem kulturnem domu svečanost ob prazniku krajevne skupnosti Suhor. 25. novembra, na predvečer praznika, pa bo v metliškem kulturnem domu svečanost ob prazniku občine Metlika, na kateri bodo podelili Toniju Gašperiču in Franzu Kropetu listini o imenovanju častnih občanov, medtem ko bodo Vladimira Škof, Belokranjsko muzejsko društvo in Nogometni klub Kolpa iz Podzemlja prejeli plakete kot najvišja občinska priznanja. Po slovesnosti bo ob 18. uri v metliški župnijski cerkvi sv. Mikolaja koncert Ljubljanskih madrigalistov. V petek, 1. decembra, pa bo v kulturnem domu na Suhorju srečanje mladih tamburaških skupin Bele krajine.
meške Komunale. “Njegov program je na visoki strokovni ravni, manjkajo pa mu, tako kot vsem ostalim, viri financiranja. Ker pa gre za politično odločitev, bi bil najbolj primeren Ivan Jakljič, moj sosed, ki je bil doslej nevidljiv,“ je menil Mihelčič ter se nato na široko razgovoril o Ladiki. Čeprav je dejal, da komentira predvsem njegov program ter se ustavil pri trdit-
vah, s katerimi se ni strinjal ali po njegovi oceni niso resnične, se je dotaknil še marsičesa drugega.
Zato seje razvnela razprava, ali je primerno govoriti o nekom, ki ga ni zraven, a tudi, ali bi potemtakem morali biti na seji vsi kandidati. Razen enega pa so se vsi svetniki strinjali s predlogom, da glasujejo tajno o vseh štirih kandidatih. Nikola Ladika je dobil 9 glasov, Ivan Jakljič 6, Marjan Kelvišar 1, Sašo Murtič nobenega glasu, medtem ko je bila ena glasovnica neveljavna. Tako je Ladika od 16. novembra naprej direktor metliške Komunale.	M. B.-J.
Gangl iztrgan pozabi
V Metliki so se zaslužnemu meščanu Engelbertu Ganglu oddolžili z doprsnim kipom in knjižico o plodnem in za mesto pomembnem delu
NA LEPOTNO TEKMOVANJE - Jože Stegne, predsednik Društva slovens-ko-hrvaškega prijateljstva iz Vinice, je pretekli teden pred Vinsko kletjo v Metliki izročil tri povratne letalske vozovnice, za katere so 1.800 DEM zbrali sponzorji. Karte so prejele Ruta /upor, mama miss Hrvaške, Livia Butuči, predstavnica direkcije za izbor miss Hrvaške, in Ljubica Ugarkovi), duša prireditev za lepotna tekmovanja v karlovški županiji. Vse tri bodo tako konec novembra z Brnika odpotovale v London, kjer si bodo ogledali izbor za miss sveta. (Foto: M. B.-J.)
METLIKA - Dolga leta je v mnogih Metličanih tlela želja, da bi postavili spomenik svojemu rojaku, častnemu meščanu, organizatorju sokolstva na Slovenskem in književniku Engelbertu Ganglu. Pol stoletja po njegovi smrti pa je končfto dozorela ideja, da je potrebno ponovno ovrednotiti njegovo življenje in delo in mu dati mesto, ki mu je med Metličani nekoč že pripadalo.
Preteklo soboto je namreč metliški župan Slavko Dragovan pred metliškim gradom odkril doprsni kip Engelbertu Ganglu, ki stoji ob kipu njegovega strica Alojza Gang-la. Morda je bil res potreben polstoletni molk, da so se Metličani otresli predsodkov in pogledali na Gangla bolj nepristransko in življenjsko ter ga poskušali oceniti predvsem kot človeka in Metličana, ki se je skoraj do konca življenja trudil za napredek mesta. Danes prav gotovo ni več toliko pomembna njegova takratna politična pripradnost, temveč to, kar je storil dobrega za Metliko. Tega pa ni bilo malo, saj je veliko pripomogel h gradnji vodovoda, sokolskega in dečjega doma v mestu, po njegovi zaslugi je Metlika leta 1931 dobila samostojni okraj.
Kdo je bil Engelbert Gangl in kaj vse je naredil v svojem 77-let-nem življenju, so na zgoščen, a prijeten način povedali dijaki črnomaljske gimnazije na literarnem večeru, ki so ga pripravili na osnovi raziskovalne naloge Maje Štubljar in pod mentorstvom Helene Vuk-šinič. Več o njegovem plodnem deluje mogoče prebrati tudi v knjižici, ki jo je v 500 izvodih izdalo Belokranjsko muzejsko društvo, ki je tudi postavilo doprsni kip, delo akademskega kiparja Jožefa Vršča-ja iz Črnomlja. Da pa je bil vreden vsega spoštovanja, je dokazalo tudi okrog 200 ljudi, ki so se mu poklonili ob odkritju kipa. Nanj niso pozabili člani Gasilskega društva
Metlika, katerega častni član je bil Gangl. Gasilski veteran Slavo Černič, kije stal tudi v častni straži ob Ganglovi krsti, ter Dana Orlič v imenu sokolov sta k spomeniku položila spominski venček. Oktet Vitis se je prav za to priložnost naučil zapeti po notah Viktorja Mihelčiča Ganglovo pesem. Mestna godba Metlika, katere delo je bilo prav tako Ganglova skrb, je v njegov spomin zaigrala nekaj skladb. Ganglov vnuk Matjaž Turk pa je prebral nekaj Ganglovih misli iz knjižice, ki jo je njegova mati dobila v dar od Engelberta, ko je bilo Matjažu tri leta.
M. BEZEK-JAKŠE
*
V SPOMIN POMEMBNEMU METLIČANU - Med številnimi, ki so se ob odkritju doprsnega kipa poklonili zaslužnemu Metličanu Engelbertu Ganglu, je bil tudi njegov vnuk Matjaž Turk (z brado). V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu, kjer je zmanjkalo prostora za vse obiskovalce, so prisluhnili kulturnemu programu ter si ogledali priložnostno razstavo o Ganglovem življenju in delu. (Foto: M. B.-J.)
S staro opremo delajo že čudeže
Iz črnomaljske gasilske zveze opozarjajo, da gasilci niso več kos posodabljanju opreme in vozil ■ Denar od prireditevln spoznorjev komaj zadošča za vzdrževanje gasilskih domov
ČRNOMELJ - Ni v navadi, da bi občinski svet dvakrat v enem letu obravnaval isto delovno področje, vendar se je na novembrski seji črnomaljskih svetnikov letos že drugič znašlo gradivo o požarni varnosti v občini. V letošnjem letu so imeli črnomaljski gasilci neobičajno veliko intervencij, med i\jimi tudi zahtevnejše, v katerih je nastala velika materialna škoda. Zelo veliko dela pa so zaradi suše imeli tudi pri oskrbi občanov s pitno vodo.
Do oktobra so gasilci v črnomaljski občini, ki so vključeni v 27 društev, morali posredovati kar 57-krat, kar je za četrtino več kot v celem lanskem letu. Največ, kar 22, je bilo travniških požarov, 7-krat pa so posredovali na deponiji lesnih odpadkov v Ručetni vasi. Intervencije so veljale skoraj 4 milijone tolarjev, samo posredovanja na deponiji v Ručetni vasi pa so jih veljala 753 tisočakov.
Črnomaljski gasilci so lahko veseli, da so še kos vse številnejšim požarom, saj so njihova vozila že neverjetno stara. Od 31 vozil jih je 13 starih od 20 do 30 let ali celo starejših. A četudi so mnogi prepričani, da se starih vozil ne izplača posodabljati, so zaradi po-
Zasneževanje smučišč ni snobovstvo
V Smučarsko-rekreacijskem centru Rog-Črmošnjice začeli graditi zasneievalni sistem -Smučati bo mogoče tudi do štiri mesece - Asfaltna cesta, vodovod, hotelsko-apartmajsko naselje
manjkanja denarja prisiljeni predelovati stara.in kupovati rabljena vozila. Težave zaradi zastarelosti imajo tudi z motornimi brizgalnami, kajti večina je starih več kot 30 let, nobena pa ni mlajša od desetletja. Poleg tega imajo v društvih le petino potrebne osebne zaščitne opreme, medtem ko je zaščitnih dihalnih naprav le 15 odst. od zahtevanih.
V črnomaljski gasilski zvezi so izračunali, da bi za delo, predvsem pa za posodobitev vozil, opreme in izobraževanje v naslednjih devetih
Ples podeželske mladine
ŠTREKLJEVEC - Društvo podeželske mladine Semič vljudno vabi na ples z ansamblom Krka, ki bo v soboto, 25. novembra, ob 20. uri v gasilskem domu na Štrek-ljevcu.
letih, potrebovali 645 milijonov tolarjev. Zato so občinski upravi in svetnikom predlagali, da bi od pri-
• Ker je avto črnomaljske Komunale za prevoz pitne vode dotrajal, sojo dovažali gasilci. Zaradi velike suše so v devetih mesecih letos pripeljali vodo kar 1.098-krat, vse lansko leto pa 320-krat. Zaradi slabih poti in zaraščenosti je kljub rednemu vzdrževanju gasilsko vozilo precej poškodovano, gasilci pa opozarjajo, da so gasilska vozila predraga za komunalno dejavnost.
hodnjega leta namenili za požar-nost varnost 3 odst. občinskega proračuna.
M. B.-J.
Blagoslov križevega pota
STARI TRG - Župnija Stari trg ob Kolpi vabi v nedeljo, 26. novembra, ob 15. uri na blagoslov novega križevega pota v Starem trgu in obnovljene kapele sv. Andreja. Po blagoslovu bo v farni cerkvi dekanijski svetovalni shod.
SEMIČ - Smučarsko-rekreacijski center (SRC) Rog-Črmošnjice postaja s 45 hektari smučišč in petimi vlečniškimi sistemi, ki lahko na uro prepeljejo štiri tisoč smučarjev, vse pomembnejše smučišče ne le na Dolenjskem in v Beli krajini, temveč tudi za del Hrvaške. Konec preteklega meseca so odprli skoraj štiri kilometre asfaltne ceste do smučišča, začeli pa so tudi z gradnjo dosneževalnega sistema.
Kot je na srečanju dolenjskih in belokranjskih županov pred tednom dni v Semiču dejal direktor družbe SRC Rog-Črmošnjice Peter Henčič, je na smučišču že novembra mrzlo in suho vreme, le letošnje leto je izjema. ..Medtem ko je bilo lansko zimo 75 smučarskih dni, pa bi bilo z dosneževanjem smučanje mogoče 110 do 120 dni v sezoni. Zasneževanje ni ne tehnološka novost ne snobovstvo, ampak potreba, brez katere ni več mogoče privabiti na bele poljane velikih množic ljudi," je pojasnil
Henčič. Ker pa ni vodnih virov, so se odločili, da si bodo pri zasneževanju pomagali s 35.000 prost, metrov veliko naravno vrtačo. Sicer pa je Henčič z zadovoljstvom povedal, da imajo tudi 2.800 metrov dolgo progo za superveleslalom z višinsko razliko 550 metrov. Progo jim zavidajo na mnogih znanih slovenskih smučiščih.
V družbi SRC Rog-Črmošnjice so trenutno 4 zaposleni. V smučarski sezoni naj bi jih bilo 15, ko pa bo zgrajen zasneževalni sistem, kar pa se ne bo zgodilo še to zimo, jih
ne bo moglo biti zaposlenih manj kot 10. Tudi semiški župan je bil zadovoljen, da je pogodbo o ustanovitvi družbe SRC Rog-Črmoš-njice, ki je zaživela junija letos, podpisalo osem dolenjskih in belokranjskih občin ter Krka Zdravilišča. Pričakuje pa, da se bodo za ta korak odločili tudi v trebanjski in šentjernejski občini. Semiška občina je dobro voljo pri spodbujanju razvoja turizma pokazala tudi s tem, da je dala smučarskemu centru svoja zemljišča v brezplačen najem. Da pa se zares obeta pravi turistični razcvet, potrjuje podpisano pismo o nameri graditi 100 apartmajev ter hotel s 100 ležišči in 300 sedeži.
M. B.-J.
SREČANJE STREJŠIH - Krajevna organizacija Rdečega križa Lokvica in lokviška krajevna skupnost sta preteklo soboto pripravili tradicionalno srečanje krajanov, starejših od 65 let. Od 45 starostnikov se jih se srečanja udeležilo okrog 50. Pozdravil jih je predsednik KS Tone Muc, kije predstavil tudi delo, načrte in težave v KS. Mladi so jim pripravili prijeten kulturni program, nato pa so se zabavali ob plesu in obujanju spominov na mlade dni. (Foto: M. B.-J.)
ttMMt i ^ i j J.\ š: J h o EJ č i J j tok&i
h
Država je Kočevsko namenila divjadi!
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Ervin Kuhar je v Kočevju predstavil zbornico in pomen bližnjih volitev v njene organe na lokalni ravni - Nujno čimprej sprejeti svojo strategijo
KOČEVJE - Na povabilo direktorice kočevske drevesnice Pinus Ljube Turk-Šega je v nedeljo Kočevje obiskal direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ervin Kuhar. Sicer le maloštevilnim zbranim kmetom z območja bodoče kočevske in ribniške izpostave kočevske območne enote zbornice, ki ima sedež v Ribnici, je v skoraj dveh urah predstavil načrtovano organiziranost in delo zbornice ter pomen in potek volitev v območne svete in odbore lokalnih izpostav, ki bodo 3. decembra letos.
PRODAJNA RAZSTAVA - Članice Društva podeželskih žena Kočevske in Kmetijska svetovalna služba sta v Likovnem salonu pripravili prodajno razstavo ročnih del članic društva. Prte, bluze, cvetje, slike, zavese, suho sadje, kruh in druge izdelke je razstavljalo 80 članic društva. Posebno pozornost so pritegnili motivi Kočevske (cvetje, živalski in rastlinski svet), ki jih je iz slanega testa izdelala Marija Mestek. Obiskovalci so pohvalili pridne roke kočevskih žena, razstava pa je navdušita tudi članice Društva podeželskih žena Bele Krajine iz Črnomlja (na sliki). Ivanka Gornik je pohvalila članice kočevskega društva, ki so se tudi tokrat potrudile. (Foto: M. G.)
Edina res ekološka metoda
V Kočevju so predstavili biološko-dinamično sadjarstvo
KOČEVJE - Pinus, d.o.o., in Izobraževalni center za ekološko kmetijstvo v ustanavljanju sta v nedeljo v Kočevju pripravila strokovno predavanje o biološko-di-namičnem sadjarstvu. Izkušnje in spoznanja, ki jih je pridobil s proučevanjem kvalitete sadja in sadnih sadik v biološko-dinamični pridelavi s pomočjo kristalizacije in drugih metod, je številnim zbranim predstavil Claudio Cassera iz Inštituta za sadjarstvo, oddelka za biološko-dinamično sadjarstvo v Bolcanu, kije prišel v Slovenijo na povabilo društva Ajda.
“Vprašanje kvalitete se zastavlja kmetom že na samem začetku, ko se še odločajo za preusmeritev iz konvencionalnega na biološko-di-namičen način kmetovanja,” je povedal Cassera v uvodu predsta-
O BIOLOŠKO-DINAMIČNEM SADJARSTVU - Predavanje italijanskega strokovnjaka za biološko-dinamično sadjarstvo Claudia Cassere je prevajala predsednica društva Ajda Meta Vrhunc. (Foto: M. L.-S.)
vitve različnih pristopov v raziskovanju kvalitete sadja v biološko-dinamični pridelavi. Poudaril je, da je naloga kmeta, ki dela na biolo-ško-dinamičnem kmetovanju, da pridela hrano takšne kvalitete, ki v vsej svoji polnosti zadovoljuje človeka in njegove potrebe. V nadaljevanju je nato predstavil izkušnje, za katere je dejal, da so pokazale, da je po biološko-dinamični metodi možno pridelati ne le izjemno lepo, ampak tudi zdravo sadje, pri čemer zdravo pomeni, kot je dejal, “tisto polnost vseh kvalitet, ki človeka v njegovi več-slojnosti resnično prehranjujejo”.
“Z vsako kulturo lahko delamo na biološko-dinamičen način, torej tudi v sadjarstvu in kjerkoli na Zemlji,” je dejal Cassera, ki se z biološko-dinamično metodo ukvarja že od leta 1981, ko jo je spoznal, intenzivneje pa zadnjih 4 do 5 let. Poudaril je, daje biološko-dinamič-na metoda za mnoge nekaj povsem novega, kljub temu da ima svoje temelje že v letu 1924, ko so se odločili, da bodo skušali razviti metodo, ki bo delala v duhu življenja in za življenje. “Biološko-di-namična metoda je odprla pot bodočnosti tako za človeka kot naravo,” je poudaril in dodal, daje prva in edina res ekološka metoda. Povedal je še, da biološko-dinamič-na metoda ni recept, ki bi veljal in bi ga lahko uporabljali povsod, marveč da je nanjo potrebno gledati kot na celoto, ki se vedno prilagaja okolju, v katerem jo uporabljajo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Na uvodno pripombo udeležencev predstavitve, da so z aprilsko izvolitvijo 78-članskega sveta državne zbornice to začeli graditi od zgoraj navzdol, je Kuhar dejal, da bo samo letos tako, da bodo dvakrat volili, ter da je bilo to potrebno, ker šele svet lahko izvoli svoje hčere. V vsej Sloveniji bo 13 območnih zbornic, ki bodo imele skupno 60 izpostav. Kočevska zbornica bo imela najmanjši, 9-članski svet ter dve izpostavi, in sicer: za območje Kočevja, kjer imajo okoli 500 članov, ter za območje Ribnice, kjer je v zbornico včlanjenih okoli 1000 ljudi. Kuhar je ob tem še povedal, da želijo delo zbornice decentralizirati in da na lokalno organiziranost zbornice med drugim kaže tudi dejstvo, da list za decembrske volitve ne bodo tiskali v Ljubljani, ampak v lokalnih skupnostih. Za svet kočevske območne enote so predlagane štiri liste, je povedal, ter po tri liste, kot
so ga dopolnili udeleženci predstavitve, za izpostavi v Kočevju in Ribnici,
“Na Kočevskem imate čisto posebne in težke probleme v kmetij-
PREDSTAVITEV - Organiziranost zbornice in potek in pomen volitev v območne svete in odbore lokalnih izpostav je kmetom s širšega kočev-sko-ribniškega območja predstavil direktor zbornice Ervin Kuhar na povabilo direktorice Pinusa Ljube Turk-Šega. (Foto: M. L.-S.)
S težavo sprejeli priporočila
S ponedeljkove seje kočevskega sveta
KOČEVJE - Zaradi nejasnosti, na katere je naletel pri pregledu poročil in zaključnih računov javnih zavodov za preteklo leto ter nezadovoljivih pojasnil pristojnih, seje nadzorni odbor občine Kočevje maja letos odločil, da bo opravil nadzor v OŠ Zbora odposlancev ter v oddelku za družbene dejavnosti in oddelku za proračun in finance občine Kočevje. Njihovo ptOročilo o opravljenem nadzoru, ki je bilo na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta ta ponedeljek, pa je svetnike postavilo v položaj, ko so se morali odločiti, komu bodo verjeli: nadzornemu odboru ali občinski upravi.
Kot je povedala predsednica nadzornega odbora Marta Briški, so se pri nadzoru omejili le na financiranje dodatnih dejavnosti šole ter regresiranje prevozov otrok v šolo. Eden od razlogov za nadzor je namreč bil, da niso dobili dovolj razumljivega in logičnega pojasnila za velik porast sredstev za regresiranje prevozov v preteklem letu. Ker predstavljajo sred-
Radon ni najpomembnejši problem!
Takšno prepričanje odgovornih na kočevski občini naj bi potrdila tudi aprila letos začeta študija - Po do sedaj znanih podatkih Kočevska izstopa iz slovenskega povprečja, vendar naj bi zadeva ne bila alarmantna
KOČEVJE - »Višje koncentracije radona kot drugod po Sloveniji so kočevska posebnost, vendar pa ne gre za alarmantne podatke,« pravi načelnik oddelka za okolje in prostor na kočevski občini Leon Behin. Po njegovem mnenju je na Kočevskem radon sicer eden izmed problemov, vendar pa še zdaleč ne najpomembnejši. To naj bi namreč potrdili tudi rezultati zadnje aprila letos začete študije o radonu na območju Kočevja in njegove okolice.
Na problem višjih koncentracij radona kot drugod po Sloveniji so kočevsko in širšo javnost prvič opozorili leta 1994 dijaki kočevske gimnazije z raziskovalno nalogo Meritve radioaktivnosti na območju nekdanjega rudnika rjavega premoga v Kočevju. Temu je leta 1997 sledila izdelava Programa meritev radioaktivnosti v okviru sanacije širšega območja rudnika, ki ga je naročila kočevska občina. Na njegovi podlagi so leta 1998 začeli in lani nadaljevali z meritvami hitrosti izhajanja radona iz tal, koncentracij radona na prostem in v bivalnih objektih ter dnevnega nihanja hitrosti izhajanja radona iz tal na območju Rudniškega jezera. Te raziskave so pokazale, da se na samem odlagališču jalovine koncentracije radona na prostem gibljejo med 40 in 50 Bq/m\ kar je precej več, kot znašajo po mednarodnih raziskavah običajne kon-
centracije, saj se te gibljejo med 5 in 15 Bq/m3.
“V 20 odst. objektov, v katerih smo merili koncentracije radona, je bila ta v razponu med 400 in 1000 Bq/m ' in tako nad 400 Bq/ m3, kolikor sicer znaša v Nemčiji omejitev za novogradnje," pravi Behin in dodaja, da so šele koncentracije nad 1000 Bq/m3 tiste, ki jih je treba dovolj resno obravna-
Leon Behin
vati. “Prvi ukrep, s katerim lahko tudi od 3 do 5-krat zmanjšamo koncentracijo radona v objektih, je prezračevanje, če pa se tudi potem še vedno gibljejo nad 1500 Bq/m3, so že potrebni določeni gradbeni posegi,” pravi. Ker je ta raziskava pokazala, kot dodaja, da je tudi Kočevje z okolico bogatejše z radonom, so aprila letos začeli z novimi meritvami. Z njimi bodt) ugotovili, kakšne so koncentracije radona na prostem in v bivalnih objektih ter hitrosti izhajanja radona iz tal v samem mestu Kočevje in naseljih: Mahovnik, Trata, Mestni log, Dolga vas, Breg, Željne in Klinja vas.
Za zdaj so znani le trimesečni rezultati. Ti kažejo, da znašajo koncentracije radona na prostem v Kočevju in njegovi okolici v povprečju okoli 30 Bq/m3. “To je še vedno nad slovenskim povprečjem, vendar pa nižje kot na območju jezera,” pojasnjuje Behin in dodaja, da pa bo koncem marca prihodnje leto, ko bodo meritve končali, več znanega tudi o tem, kakšen je vpliv odlagališča jalovine na povečane kocentracije radona.
M. LESKOVŠEK-SVETE
stva za prevoze kar 41 odstotkov vseh, kijih namenja kočevska občina za potrebe vzgoje in izobraževanja, je bil to dodaten razlog za nadzor, s katerim pa so ugotovili, kot je poudarila, da je bila izjemno visoka cena prevozov rezultat napačnega pristopa pri opredeljevanju pogojev za javni razpis v letu 1999 ter podpisanih pogodb z izvajalci in aneksa, ki ni v skladu s pogodbo. Pripomb, ki jih je dala občinske uprava na njihovo poročilo, nadzorni odbor ni upošteval. Svetniki, ki so pripombe prejeli v pisni obliki na seji, pa se prav zato, kot so poudarili v obširni razpravi, niso mogli izreči o priporočilih, ki jih je dal nadzorni odbor tako glede sredstev, ki se namenjajo ža izvajanje občinskega programa, kot glede racionalnejše porabe denarja za prevoze. Dejstvo, da je nadzorni odbor na eni strani ugotovil, daje občinska uprava glede prevozov podpisala za občino škodljivo pogodbo in aneks, na drugi pa je namesto ukrepov dal priporočila, seje mnogim svetnikom zdelo nerazumljivo. Zato je Briškijeva pojasnila, da niso ugotovili, da bi občina sklenila nezakonito pogodbo, pač pa bi ta lahko bila cenovno ugodnejša, če bi upoštevali ceno prevozov na kilometer in ne na dan. Šele ko se je v bran pravice nadzornega odbora, da da priporočila, postavila tudi načelnica oddelka za proračun in finance Ana Štaudohar, so svetniki o priporočilih odbora glasovali in jih s 17 glasovi za tudi sprejeli.
M. L.-S.
Začeli z abonmajskimi predstavami
VELIKE LAŠČE - Prejšnji petek so v Levstikovem doiiiu začeli z novo sezono gledališčnih abonmajskih predstav. Prva je bila na sporedu predstava Skopuh (Moliere) v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Naslednja predstava, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (A. T. Linhart), v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, bo v petek, L decembra, /.a predstave letošnje sezone je bilo veliko zanimanja in je dvorana skoraj razprodana.
Ulični sistem bo
VELIKE LAŠČE - Uvedba uličnega sistema v naselju Velike Lašče, ki so jo zaradi možne zmede z naslovi prestavili na čas po državnozborskih volitvah, napreduje. Opravljen je bil prvi ogled na terenu, vendar bo potreben še eden. Odločitev o tem, kakšne naj bodo ulične table in tablice s hišnimi številkami ter kdo jih bo izdelal, še ni bila sprejeta, vendar pričakujejo, da bo del naselja dobil nove hišne številke že letos.
stvu, h katerim pa morate pristopiti in jih reševati drugače, kot jih rešujejo kmetje v Prekmurju ali na Primorskem,” je dejal. Dodal je, da je Kočevska v slovenskem prostoru posebnost zaradi divjadi in načrtovanega parka, ki je, kot je dejal, v nasprotju s kmetijstvom. “Kočevska je tisto območje, ki so ga namenili divjadi, zato je za vas zelo potrebno, da čimprej dobite svet in sprejmete svojo strategijo,” je dejal v podkrepitev pomena bližnjih volitev. Povedal je, da nameravajo imeti že v kratkem razgovor s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerim imajo, kot je dejal, na Kočevskem velike težave. “Kolikor bomo aktivni, toliko nas bo oblast tudi upoštevala,” je sklenil svojo predstavitev zbornice, za katero je še dejal, da bo zaradi pripomb, ki jih dobivajo iz vse Slovenije tudi zaradi previsokih najemnin za kmetijska zemljišča, za Sklad postala “zelo tečna”.
M. L.-S.
Zimska pomoč
VELIKE LAŠČE - Občina Velike Lašče bo tudi v letošnjem letu izvedla akcijo dodeljevanja enkratnih denarnih pomoči v obliki naročilnic za hrano, obleko ali kurjavo materialno ogroženim družinam in posameznikom. Upravičenost do pomoči bodo določili glede na dejanske razmere vlagatelja in članov skupnega gospodinjstva, zato je vlogi potrebno priložiti potrdilo o zadnjih treh neto prejemkih v letošnjem letu, v primeru nezaposlenosti potrdilo Zavoda za zaposlovanje, za dijake in študente pa potrdilo o rednem šolanju.
V Predstrugah gradijo kapelico
VIDEM - DOBREPOLJE - V Predstrugah so začeli z gradnjo kapelice, za ka\ero bo namenjenih okoli 2 milijona tolarjev. Vaščani Predstrug so se namreč odločili, da bodo letošnje denarno nadomestilo, ki jim pripada zaradi obratovanja kamnoloma v bližini vasi, porabili v ta namen. Komunalno podjetje Ljubljana, ki je lastnik kamnoloma, seje v letošnjem maju namreč obvezalo izplačevati občini Dobrepolje nadomestilo za varovanje okolja, cest in okolice, del katerega je namenjen neposredno vasi Predstruge.
Ob razstavi o živalih tudi predavanja
Velik obisk
LOŠKI POTOK - Letos ustanovljeno Turistično društvo je ob pomoči lovskih družin iz Drage in Loškega Potoka pred dnevi v dvorani gasilskega društva v Podpreski pripravilo razstavo o živalskem svetu tamkajšnjih krajev. Prva dva dneva sta bila namenjena obisku šolske mladine, ki ji je predaval Stane Lavrič. Ta je hkrati razstavil izreden fotografski opus živalskega sveta. Glavni del razstave je bil 11. novembra, ko je bilo pred polno dvorano več predavanj priznanih strokovnjakov gozdarske stroke, predstavili so publikacijo Srečanje z medvedom, dogajanje pa je popestril še lovski pevski zbor iz Dekanov. Zvečer so se ob kresu vrstile resnične in “resnične” lovske zgodbe. Razstavo so zaprli v nedeljo po izredno dobro obiskanem predavanju Janeza Konečnika iz Zavoda za gozdove iz Kočevja, ki je razstavljal tudi svoje umetniške fotografije gozdne krajine.
A.	K.
Rekreacija za ženske
LOŠKI POTOK - Ob četrtkih se v šolski telovadnici osnovne šole dr. Antona Debeljaka zberejo žene in dekleta, ki se sprostijo ob različnih telovadnih vajah, večer pa zaključijo z igro odbojke. Na pomlad običajno odigrajo prijateljsko tekmo v odbojki z rekreativno skupino iz Sodražice. Udeleženke rekreacije želijo, da se jim pridruži še več Potočank.
Drobne iz Kočevja
DIVJAD IN DIVJAČINA -
Vodja kočevske Eko kooperative in kmetovalec na kmetiji v Spodnjem Logu Jože Turk je na predstavitvi Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije minulo nedeljo v Kočevju dejal, naj ga ne razumejo narobe, da zagovarja divjačino, ko pojasnjuje nekatera svoja stališča. Nihče ga seveda ni razumel narobe, on sam pa je bil tisti, ki se je ob tem narobe izrazil. Na to ga je opozoril kmet iz Gotenice Marko Kocjančič, ki je dejal, da "divjačino” tudi on zagovarja , da pa je povsem nekaj drugega, ko gre za “divjad”!
ŠKODLJIVO NI NEZAKONITO - Predsednica nadzornega odbora občine Kočevje Marta Briški je na ponedeljkovi seji kočevskega občinskega sveta poudarila, da nikjer v poročilu o opravljenem nadzoru v OŠ Zbora odposlancev in v povezavi z njo tudi v oddelku za družbene dejavnosti ter oddelku za proračun in finance kočevske občine, ni zapisano, daje občina Kočevje sklenila nezakonito p6-godbo ali pa pogodbo v nasprotju z razpisnimi pogoji. Je pa sklenila škodljivo pogodbo, kar sicer lahko pomeni, da gre tudi za kaznivo dejanje, le da elementov kaznivega dejanja niso ugotovili. Škodljivo namreč samo po sebi še ne pomeni, daje nekaj tudi nezakonito in zato kaznivo. Nasprotno; pomeni namreč lahko tudi samo to, da glede plačevanja prevozov otrok v šolo lani niso ravnali najbolj racionalno oziroma da se je občina v konkretnem primeru obnašala kot ne ravno dober gospodar.
Ribniški zobotrebci
V- ■	-...'..•	'	..	>
KDO BO PODŽUPAN? - Tako kot kočevski župan Janko Veber že v drugo, je z letošnjimi držav-nozborovskimi volitvami postal poslanec v državnem zboru tudi ribniški župan Jože Tanko. Nihče v Ribnici ne dvomi, da se Tanko ne bo tudi svojega novega poslanskega dela lotil tako zavzeto in dosledno, kot se je županovanja. Se pa ob tem marsikomu v teh dneh postavlja vprašanje, komu bo Tanko toliko zaupal, da mu bo prepustil vajeti odločanja v času, ko bo sam sedel v Ljubljani v poslanskih klopeh. Nihče namreč ne dvomi, da se bo župan in novopečeni poslanec odločil za takšno rešitev, da preprosto ne bo mogel biti istočasno na dveh različnih krajih in da bo zato priznal, da Ribnica potrebuje podžupana. Vprašanje je torej samo še, kdo bo postal podžupan?!
r 1 " '.. ;	-v
Kostelski rižni
V :........................    ■/
JUTRI NAGRADE NAJLEPŠIM - Jutri, 24. novembra, bodo ob 17. uri v šoli v Fari razglasili rezultate letošnjega tekmovanja za najlepše urejeno kostelsko hišo ter podelili nagrade in priznanja. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi letošnje delo Turistično športnega društva Kostel, v kulturnem programu bosta nastopila ženski oktet Nagelj in domači pesnik Marjan Obranovič, na ogled pa bodo tudi fotografije o najlepše urejenih hišah.
NOVI KOZOLCI - Turistično športno društvo nadaljuje s postavljanjem turističnoinformativ-nih kozolčkov, s katerimi obeležujejo tudi naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti. Tako so te dni postavili kozolčke pri vasi Krkovo, pa nad slapom Nežica ko-zolček za kamen Kurja glavica, pri odcepu ceste ob Apneniškem Jarku (pri kamnolomu) pa še kozo-Iček za Plezalno steno. Prizadevajo pa si, da bi kljub dežju do jutri postavili še kozolček, kjer so nekdaj stale vislice (gavge) v bližni kostelskega gradu.
PRIPRAVE NA ZfMO - Cestarji so že s količki obeležili tudi lokalne ceste in vaške poti. ki jih vzdržujejo, da bo tudi ob visokem snegu videti, kje je pot oziroma cesta. To velja pohvaliti, hkrati pa Kostelci opozarjajo, da bi kazalo primerno zavarovati tudi nekatera nevarna mesta ob obkolpski cesti. Tako sploh ni zavarovana cesta pri nevarnem križišču med Kužljem in Lazi. Na območju Žage je nevarno pri vseh mostičkih, najbolj pa pri tistem, kjer je križišče za grad Kostel in kjer je že prišlo do hujše nesreče. Na odseku med Brs-nikom in Sapnikom pa je na cesti prišlo do nevarne udrtine. Vsi omenjeni odseki so še posebno nevarni pozimi, zato naj bi jih uredili, predno pride do hujše nesreče.
(P)OČRNJEN RDEČI KRIŽ - Dušan Mežnaršič, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Trebnje resno razmišlja o odstopu s te funkcije, ker ga boli srce, ko mu občinski svetniki vsako leto odrežejo manjši kos proračunske pogače, socialnih stisk, revščine in pomoči potrebnih pa je vse več. Pomladniki, ki so imeli doslej škarje in platno v občinskem svetu, so imeli precej več razumevanja za župnijske Karitas, kar bi bilo vse lepo in prav. Pa naj spet kdo reče, da ni barva tudi pomembna. Morda bi pa Rdeči križ, ker je po mnenju nekaterih preveč rdeč in bi ga preimenovali v - Črni križ...
CVETAN V KANADI - Mo-kronoški velemesar in mini-župan Trebelnega, je zadnjič izostal s simbolične primopredaje arheološke poti pri Sv. Petru v skrb krajanom. Zvedeli smo, da so Cvetana povabili čez veliko lužo sorodniki, te priložnosti pa ni hotel izpustiti iz rok, ker je kot strasten lovec že dolgo načrtoval "jago” na losa v prostrani čezmorski deželi. Torej tokrat Cvet-anu ni moč očitati “diplomatske bolezni", da se je pač umaknil zaradi dogodka, povezanega z neljubo zgodovino rušenja infor-mativih tabel o poprej imenovani taisti, a - mokronoški arheološki poti...
Sevniški paberki
KUBANSKA DOBRODOŠLICA - Po ugibanjih Delničarja naj bi bil najbogatejši Posavec direktor območne službe republiškega zavoda za za^islovanje Anton Koren - Toni. Toni se ob takih namigovanjih le prizanesljivo nasmehne, ker mu po malem taka slava že preseda. Toda kaj ima skupnega ta (dez)informacija in nedavno Tonijevo počitnikovanje na Kubi? Morda tudi Castro bere naše časopsie, tako kot je njegov sovjetski kolega Brežnjev prebiral “Dolenjca” in seje Fidel hotel prepričati, kakšen gost prihaja na njegov otok in je carinikom ukazal, naj temeljito pregledajo le Korenovo prtljago...
MATEJ IN ZVONE Z NAJDALJŠIM - Na srečanju porajajočega se kluba posavskih novinarjev na Studencu so se pomerili tudi v skoku v daljavo z mesta. Najdlje je skočil najmlajši novinar, dopisnik Dela Matej Košir, čast dolenjskega New York Timesa pa je z drugim mestom rešil Martin Luzar. Pri nežnejšem spolu je najdlje poletela Bojana Mavsar iz Posavskega Obzornika, za njo je pristala kot drugouvrščena "račka" Tamara Vonta iz POP TV.
Trebanjske iveri
V- 	.	...........
TREBNJE - Ali so podatki o višini plačil posameznikov javni in kdo ima pravico nad kontrolo plačevanja, je bilo na zadnji seji občinskega sveta sproženo vprašanje svetnikov v luči predloga, da bi povišali cene programov vrtcev. Ne le nekatere svetnike trebanjskega občinskega sveta k takim vprašanjem spodbujajo starši, ki svoje otroke vozijo v vrtec v razmeroma dragih avtomobilih, vrtec jim pa zvečine plačuje družba.
Zakon o varstvu osebnih podat- vprašljiva, ker je pogostost vlakov
kov in zakon o lokalni samoupravi podatek o višini plačila staršev za programe v vrtcih uvrščata med take vrste osebnih podatkov, ki jih “brez predhodnega pisnega soglasja nosilca podatka ni možno uporabljati v druge namene, kot določa 21. člen zakona o lokalni samoupravi”. Prav tako pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih določa, da so podatki na vlogi za uveljavljanje znižanega plačila in podatki o plačilu staršev osebni podatki, ki morajo biti varovani v skladu z zakonom, in da so vse osebe, ki imajo v postopku uveljavljanja znižanega plačila vpogled v osebne podatke, te podatke dolžne varovati kot osebno skrivnost. Tako odgovarja na zgornje vprašanje občinska uprava.
Svetnik Jože Rebolj je menil, da bi morali ob rekonstrukciji ceste Trebnje - Mirna vztrajati, da bi naredili nadvoz preko železniške proge. Župan Ciril Pungartnik mu je odgovoril, da je o tem v delu študija, izgradnja nadvoza pa je
na progi Trebnje - Sevnica tako majhna. Svetniku Marjanu Pavlinu je na vprašanje, zakaj že nekaj časa v Veliki Loki ni matičarja in svetnika Iztoka Repa, zakaj krajani naselij Ravne in Kostanjevica še niso vpisani v volilni imenik v občini Trebnje, odgovoril načelnik trebanjske upravne enote Milan Rman. Zaradi bolniške odsotnosti matičarja (od 11. septembra do 19. oktobra), ki deluje na matičnih uradih Dobrnič, Veliki Gaber in Velika Loka, so vse stranke takoj obvestili, da se za urejanje posameznih zadev lahko zglasijo na oddelku za up-
ravne notranje zadeve v Trebnjem. Podobno kot sta se naselji Ravne nad Šentrupertom in Kostanjevica na referendumu za ustanovitev občin iz litijske občine priključili trebanjski, sta se tudi naselji Ro-ženberk in Mali Cirnik izločili iz sevniške občine in se na referendumu odločili za priključitev k trebanjski občini. Na podlagi referenduma o ustanovitvi občin in o spremembah območij občin pa se ni spremenilo območje Upravne enote Trebnje Ker se krajanom teh naselij zdi nerazumljivo, da zadev ne morejo reševati v Upravni enoti Trebnje, je ta že 5. julija 1995 poslala Ministrstvu za notranje zadeve pobudo, da se meje trebanjske upravne enote prilagodijo mejam sedanje občine Trebnje. Odgovora iz bele Ljubljane še ni.
P. PERC
Srečanje pevskih zborov
TREBNJE - V četrtek, 30. novembra, ob 17. uri bo v domu starejših občanov v Trebnjem drugo medobmoč-no srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
Srečanje veteranov po 29 letih
Srečanje veterank in veteranov prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Trebnje - 200 udeležencev - Gasilska vaja
TREBNJE - V soboto popoldne je trebanjska gasilska zveza skupaj s Komisijo za veterane organizirala srečanje veterank in veteranov prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Trebnje, kije potekalo v Trebnjem v gasilskem domu.
Uvod v srečanje je bil prikaz vaje reševanja iz ponesrečenega vozila, ki ga je izvedla enota za tehnično reševanje Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje. Po ogledu vaje se je okrog 200 udeležencev zbralo v topli garaži gasilskega doma v Trebnjem, kjer je v nadaljevanju potekal kulturni program, ki so ga oblikovali učenec harmonike Glasbene šole Trebnje, Tilen Urbančič
Zemlja v centru v lasti SŽ
Občina skuša zemljišča Slovenskih železnic dobiti v svojo last
SEVNICA - Slovenske železnice so v Sevnici zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, ki se uporabljajo za javno dobro. Avtobusna postaja, Kvedrova cesta, zemljišče, kjer stoji Plečnikov spomenik, Trupejeva rampa, parkirišče nasproti Komunale ter parkirišče pri Gasilskem domu, so po besedah direktorja sevniške občinske uprave dr. vet. Zvoneta Košmerla v lasti Slovenskih železnic. Občina poskuša zemljišča pridobiti v svojo last pod čim bolj ugodnimi pogoji. V preteklosti so lastninskim odnosom posvečali premalo pozornosti in so javno infrastrukturo načrtovali in izdelovali na zemljiščih Slovenskih železnic.
Sevniški župan Kristijan Janc se je s pomočnikoma direktorja Slovenskih železnic Borisom Zrimcem in Dušanom Žičkarjem pogovarjal o dokončni ureditvi medsebojnih odnosov na osnovi dejanskega stanja in uporabnosti zemljišč. Direkcija za železniški promet bo izvedla
postopek, da nakladalni tiri nasproti Naselja heroja Maroka ne bodo več v uporabi, saj v nasprotnem primeru niso dovoljeni posegi v neposredni bližini železniških tirov. Tako bi lahko v centru mesta pridobili nova parkirna mesta. Na osnovi izdelane prometne študije pa se bodo Občinarji dokončno dogovorili o pogojih in medsebojni razdelitvi zemljišč. Ravno tako se bo treba dokončno dogovoriti o dostopu do zazidalnega območja na Dolnjem Brezovem.
P. P.
in gasilska mladina z Vrhtrebnjega pod vodstvom Slavke Cesar. Dobrodošlico zbranim veterankam in veteranom je izrekel predsednik Komisije veteranov pri GZ Trebnje Peter Ravnikar. S prijaznimi besedami so navzoče nagovorili še predsednik Gasilske zveze Trebnje Anton Strah, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Alojz Muhič in župan občine Trebnje Ciril Pungartnik, ki je vsem veterankam in veteranom zaželel še dolgo in zdravo življenje. Po končanem prvem delu srečanja je sledila pogostitev in sproščen klepet ter glasba, s katero je polepšal to poldne mladi harmonikaš Simon Ceglar iz Velikega Gabra. V zbrani množici veterank in veteranov smo odkrili tudi najstarejšo veteranko, Francko Ilc iz PGD Velika Loka, ki ima že kar dobrih 79 let za seboj, in veterana Viktorja Germovška iz PGD Trebnje, ki jih šteje kar 91, kaže jih pa ne.
MOJCA FEMEC
Otvoritev samopostrežne trgovine v Šentrupertu
ŠENTRUPERT - Direktor trebanjske kmetijske zadruge Ludvik Jerman vabi v soboto, 25. novembra, ob 11. uri na otvoritev nove, sodobne samopostrežne trgovine v Šentrupertu.
Seminar za koračnice Na Kal in Mrzlico
TREBNJE - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in območna izpostava Trebnje bosta v soboto, 25. novembra, v Trebnjem organizirala republiški seminar za izvajanje koračnic, ki ga bo vodil uveljavljeni skladatelj Vinko Štrucl.
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 26. novembra, na planinsko turo na Kal in Mrzlico. Skupne hoje bo pet ur, odhod pa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Trebnje. Prijave do 25. novembra zbirata Marjan Pajk (040/504-094) in Ivica Vitez (041/883-823).
Na posnetku: Matej prejema košček ladijskega poda iz rok direktorja občinske uprave Zvoneta Košmerla, ki je kljub svoji korpu-lentni postavi izven konkurence poletel rekordnih 265 cm, tudi izven konkurence je bil najdaljši med župani edini župan, tudi gost srečanja, sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. P.)
Za skupno izkoriščanje vode iz vrtine v Lokah
PRIMOŽ - Predstavniki krajevnih skupnosti Primož in Studenec, predstavniki vodovodnih odborov in vodja oddelka za okolje in prostor na sevniški občini Roman Perčič so se na Primožu pogovarjali o možnostih za skupno izkoriščanje vode iz vodne vrtine v Lokah. S skupnim nastopom in povezovanjem vodovodnih sistemov bi veliko področje pridobilo kakovostno vodo z nižjimi stroški.
-I — CJ A 5> J J-J	O EJ C J i J MMUl
Še z audijem po otroka v vrtec?
Vprašanja in odgovori trebanjskim svetnikom - Koliko kdo plačuje za otroka v vrtcu, je osebni podatek - Matičar v Veliki Loki ozdravel - Krajani priključenih naselij nejevoljni
Končno rešitev za grehe Clanna?
Sevniška občina naj bi plačala “le” 38 milijonov tolarjev glavnice za najem prostorom državnih blagovnih rezerv v Loki za prosluli Clann - Kelemina za odpis 120 milijonov obresti
MOJE PESMI, MOJE SANJE - S pestrim koncertom ob 150-letnici boštan-jske šole so v nabito polni dvorani Partizana Boštanjčani znova opozorili na bogato kulturno izročilo, pevsko in glasbeno znanje, ki so ga mnogi pridobili prav v tej šoli, v pevskih zborih, pod vodstvom neutrudnih učiteljev. Precejšen del kulturnih dogodkov je po besedah predsednika Zveze kulturnih dejavnosti Sevnica Jožeta Novaka povezan z dejavnostjo tukajšnje šole. "Poiščite svoje sanje v skritem koščku srca, "je pozvala povezovalka ob koncu koncerta, ko so še združeni zapeli oktet Jurij Dalmatin, vokalna skupina Corona, ljudski pevci, mešani pevski zbor boštanjske župnije, Romana Košir, Moni Tkalec, Cili Patrol ter šolska zbora, med njimi tudi otroški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Udovč (na posnetku).
SEVNICA, LJUBLJANA - Ob sodelovanju Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Zavoda za blagovne rezerve in drugih služb v sestavi ministrstev je za sejo vlade pripravljen predlog o dokončni rešitvi problematike plačila najemnine sevniške občine za prostore blagovnih rezerv v Loki, kjer je delovalo proslulo ljubljansko podjetje obutve Clann. Na podlagi pravnomočne sodbe sodišče mora občina plačati zavodu za blagovne rezerve 38 milijonov glavnice s pripadajočimi obrestmi, kar znaša preko 150 milijonov tolarjev.
Navkljub številnim poskusom, da bi obveznost občini v celoti odpisali. ti niso bili uspešni. Zadnji predlog je, da bo občina plačala glavnico v treh obrokih. Sevniški župan Kristijan Janc je z direktorjem Zavoda za blagovne rezerve Alojzom Leskovškom uskladil predlog dogovora, ki ga mora potrditi še vlada.
Poslanec Branko Kelemina pa nam je .povedal, da se je že 7. novembra na ministrstvu za ekonom-
ske odnose dogovoril, da pošlje Zavodu za blagovne rezerve zahtevo, naj bi skupaj s sevniško občino pripravili predlog sporazuma o poravnavi obveznosti v zadevi Clann. Po tem predlogu naj bi občina plačala le glavnico, okrog 120 milijonov tolarjev obresti pa naj bi odpisali. Kelemina je še dejal, da bo govoril z več ministri in državnimi sekretarji, da bi predlog sporazuma o več kot sedem let starem sporu dobil podporo pri vladi in nje-
nih organih. Da pa bo predlog sploh uvrščen na dnevni red vlade, se bo Kelemina moral še dogovoriti z generalno sekretarko vlade.
P. P.
Priznanje tudi Loki
ZDOLE - Na regijskem posvetu predstavnikov turističnih društev, ki ga je organiziralo Turistično hortikulturno društvo Zdole, so podelili tudi priznanja “Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna". Iz sevniške občine je v kategoriji turistične kmetije prejela priznanje turistična kmetija Klenovšek - Grobelnik, v kategoriji krajev pa Loka pri Zidanem mostu. Posveta in podelitve priznanj seje udeležil tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj.
GOREUCE IN NOVI GRAD POVEZANA Z ASFALTOM - Preteklo soboto se navkljub kislemu vremenu v hribih na meji med sevniško in radeško občino zbralo veliko vaščanov Goreljc in Novega Grada pa tudi predstavniki obeh občin, kajti najstarejša krajana Pavla Strehar iz Novega Grada in Alojz Glavan iz Goreljc. sta prerezala trak na še zadnjih 320 m lokalne ceste, ki je po dolgih letih le dočakala asfaltno prevleko. Predsednica gradbenega odbora Andreja Tomažin se je zahvalila vsem za sodelovanje in pomoč pri okrog 3,5 milijona tolarjev vredni naložbi, zlasti radeški in sevniški občini. Cesto je blagoslovil radeški župnik Slavko Kalan. (Foto: P. Perc)
N ENA BEDEK RAZSTAVLJA V GRADU - Do 17. decembra bo v galeriji na sevniškem gradu odprta likovnih de! razstava sevniške slikarke Nene Bedek. Prejšnji petek se je zbralo ob otvoritvi veliko ljubiteljev likovne umetnosti, ki so najprej prisluhnili krajšemu kulturnemu programu sevniške glasbene šole. Nena se predstavlja z izborom izključno letošnjega opusa. Slikarske motive najde v arhitekturni in naravni krajini, v okolju svojega prebivanja, po besedah akademskega slikarja Alojza Konca pa v njenih delih prevladuje počlovečenje slike pred njeno pripovednostjo. Slikarki je ob razstavi v okviru občinskega praznovanja čestital tudi sevniški podžupan Andrej Strice tj (na posnetku).
SREČANJE - Srečanje, ki je bilo ponovno organizirano v Gasilski zvezi Trebnje po 29 letih, se je v večernih urah sobote zaključilo s pozdravom: nasvidenje na naslednjem srečanju. (Foto: Studio F. Boršnar)
UMA
J	J\l	JN	EšJ J-J O J j\|
mm
■
SKRBIJO ZA CESTE- V četrtek, ko so bile znane take napovedi vremenoslovcev, vendar je bilo vreme razmeroma lepo, je imelo Cestno podjetje Novo mesto organizirano v Posavju dežuranje na domu, če bi se vreme poslabšalo, bi delavce poklicalo na sedeže svojih tukajšnjih izpostav. Ob bližajoči se zimi so se cestarji iz Krške vasi prejšnji četrtek odpravili na teren z opremo, s katero ceste na Brežiškem pripravljajo za zimo. (Foto: M. L.)
Peska in soli do konca leta
Cestno podjetje Novo mesto v Posavju pred napovedanim snegom pripravljeno - Samo in, razen v Krškem, s kooperanti
KRŠKA VAS - Cestno podjetje Novo mesto je bilo s svojimi ekipami že ob koncu prejšnjega tedna pripravljeno za ukrepe ob morebitnem napovedanem sneženju. Obvestila, po katerih se ravnajo, cestarji dnevno sproti dobivajo od hidrometeorološkega zavoda na vsako vdrževalno bazo.
Po besedah Roberta Salmiča, vodje sektorja Brežice in sektorja Krško pri Cestnem podjetju Novo mesto, je podjetje pripravilo dovolj peska in soli za posipanje cest, zaloge so dovolj velike za oskrbo cest do konca letošnjega leta, tudi če bo sneženje obilno. Ni odveč, kot je prepričan Salmič, tudi ob letošnji zimi ponoviti, naj se vozniki pripravijo za vožnjo v zimskih razmerah. “Poslušajo naj napovedi in navodila. Predvsem vozniki kamionov naj se ob sneženju ravnajo po navodilih in naj se umikajo iz prometa, preden bi na cesti povzročili zastoje," predlaga Salmič.
Cestno podjetje Novo mesto na svojem posavskem območju od Brežic do Sevnice samo pluži in posipava nekatere ceste, za zimsko oskrbo določenih cest pa skrbijo kooperanti. Cestno podjetje skrbi, samo ali s kooperanti, v Posavju za skupno 280 km državnih in 400 km lokalnih cest. Za tako zimsko
Kostanjevica na Krasu?
KOSTANJEVICA NA KRKI - Prebivalci Kostanjevice na Krki so bili pred časom nemalo presenečeni, ko so med nagrajenimi Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna " zaslišali delno ime svojega kraja. "Pa menda ni to naša Kostanjevica?" so se mnogi spraševali, kajti kraj je bil omenjen takoj za Novo Gorico. Ne za tisto “na Krasu", prav za dolenjsko Kostanjevico je šlo. Da bi bili pri Turistični zvezi Slovenije prihodnjič natančnejši pri imenovanju krajev, jim tokrat mi pripenjamo bodečo nežo!
oskrbo je pripravljenih za območje Sevnice 6 kamionskih plugov cestnega podjetja in 20 traktoristov kooperantov, za območje Krškega 6 kamionskih plugov cestnega podjetja in za brežiško območje 6 kamionskih plugov in 2 traktorja cestnega podjetja ter 4 traktoristi kooperanti in 2 kamiona kooperantov. Posipavajo s kamioni, nekateri traktoristi pa uporabljajo kmetijske posipalnike.
M. L.
Turistična društva izdajajo prospekte
Posvet o turizmu
ZDOLE - Okoli 100 predstavnikov turističnih društev iz Posavja seje 14. novembra zbralo v Domu Bena Zupančiča na Zdolah na posvetu, kjer so razpravljali o pomenu turizma. Predstavnik Turistične zveze Slovenije je poudaril, da turistično gospodarstvo v državi zelo napreduje, saj je njegova rast štiriodstotna, v prihodnje bo še višja. Kot je rekel, se naša država premalo posveča turizmu in premalo vlaga vanj. Druge države namenjajo razvoju turizma več denarja. Turistična taksa, ki jo plačujejo gostje in ki naj bi jo namenili za razvoj turizma, se največkrat porablja za drugo, zato je za turizem ostane bore malo. Turizem pri nas še gradimo, v glavnem na prostovoljnem delu in iznajdljivosti turističnih delavcev. Po navedbah predstavnika Ttiristične zveze Slovenije se pri nas ljudje vedno bolj zavedajo pomena turizma in se vključujejo v turistična društva. Še nedavno je bilo v državi 300 takih društev,- zdaj je to število naraslo na 600.
Predstavniki turističnih društev Posavja so povedali, kaj vse so storili za razvoj turizma in kako so olepšali svoje kraje, da bi privabili turiste. Kot so povedali, so izdali tudi prospekte, ki so jih natisnili tudi v tujih jezikih.
Posvet na Zdolah so zaključili ob pokušnji vin ter glasbi.
B. H.
m
*
r
i'
DEDIŠČINA, SAJ TE NE POZNAM! - Osnovna šola XIV. divizije Senovo je letošnji kulturni dan, 16. november, in dan odprtih vrat, 17. november namenila dediščini. "Dediščina nas, preprosto rečeno, obdaja. To so naše korenine, način življenja in dela naših prednikov. Zaradi naglice in današnjega načina življenja tega preprosto niti ne opazimo." Tako je pojasnil razloge za to, da učenci z mentorji in zunanjimi sodelavci na šoli na Senovem letos obdelujejo dediščino. Tokrat v šoli obujeno dediščino so mnogi opaziti. Na dnevu odprtih vrat, s katerega je fotografija, so v obujeni dediščini obiskovalci odkrivali nove spretnosti, (skoraj) pozabljene izdelke in tudi neznane besede iz bogate jezikovne lokalne in narodove zakladnice. (Foto: M. L.)
Krška komunala pod Begradom?
Zaplet, potem ko je Begrad z nakupom delnic postal lastnik 50,23 odstotka osnovnega kapitala krške družbe Kostak, še traja - Kdaj je "pobegnil’’ Togrel? - Begrad odločno
KRŠKO - Potem ko je Begrad, največje gradbeno podjetje za visoke gradnje v Beli krajini in na Dolenjskem, z nakupom delnic postal lastnik 50,23 odstotka osnovnega kapitala krške družbe Kostak, zaradi poznejših kapitalskih operacij zdaj še ni jasno, kaj se bo dogajalo v krškem gradbeništvu po omenjenem Begradovem prevzemu.
Begrad je nameraval s prevze- kov na tem trgu," pravi Franc Pa-
mom družbe Kostak priti v njeno hčerinsko podjetje Togrel. “Begrad bi skupaj s Togrelom, ki bi bil samostojen gospodarski subjekt v Krškem, lažje obvladoval komercialni prostor v Posavju, istočasno pa bi oba na trgu lahko nastopala s kompletnejšo ponudbo. Preko Begradove hčerinske družbe na Hrvaškem, AB Gradnje, d.o.o., bi skupaj nastopala na hrvaškem trgu, s čimer bi Togrel pridobil možnosti za prodajo betonskih izdel-
Lions klub Krško izdal voščilnice
KRŠKO - Lions klub Krško je v prednovoletnem času izdal voščilnice z motivi 12. likovnega natečaja Lions cluba international z naslovom Nov začetek za mir. Voščilnice so naredili Tjaša Lipar iz OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, Tina Brečko in Marko Kozinc iz OŠ Blanca in Urška Mirt iz OŠ Adama Bohoriča iz Brestanice. Klub bo denar, zbran s prodajo voščilnic, namenil za svoje letošnje človekoljubne akcije. Omenjeni likovni natečaj, s katerega so motivi na voščilnicah, so organizirali v Posavju med septembrom in decembrom lani.
O statusu
direktorja Drobniča
KRŠKO - Vsi trije župani posavskih občin so se z direktorjem Regijskega pospeševalnega centra Krško Mitjo Drobničem in njegovimi sodelavci pogovarjali o delu vnaprej. Vidni so napredki pri organiziranosti in delovanju centra, ki je potreben za uspešen razvoj regije in ki naj bi usklajeval delo pri izvajanju regijskih projektov. Kandidiranje na razpisih pri mednarodnih organizacijah brez regijskih povezav ni možno. Občine bodo tako tudi poslej sofinancirale delovanje centra, pričakujejo pa seveda tudi konkretne rezultate. Pogovarjali so se tudi o statusu direktorja, ki je sedaj zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve kot državni podsekretar. Končna odločitev o vodenju centra bo znana v prihodnjih dneh.
njan, direktor Begrada.
Zapletlo se je zaradi dokapitali-, zacije Togrela, katere končni učinek je doslej ta, daje Begrad v Ko-staku večinski lastnik in manjšinski v Togrelu, kjer je želel biti večin-
Nagradi v Kostanjevico na Krki in Brestanico
Tudi posvet
SLOVENSKE KONJICE - V petek, 17. novembra, sta bila v Slovenskih Konjicah posvet Turističnih društev Slovenije in podelitev priznanj s pestrim in bogatim kulturnim programom. Posveta so se med drugim udeležili tudi predstavniki TUrističnega društva Kostanjevica na Krki, krajevne skupnosti Kostanjevica in občine Krško, saj je bilo kulturno in turistično središče občine Krško Kostanjevica na Krki v akciji Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna” izbrana za najlepši izletniški kraj. Po posvetu je bila slovesnost, na kateri so podelili priznanja najbolj urejenim krajem, železniškim postajam, bencinskim servisom, turističnim kmetijam... Na posvetuje minister Janko Razgoršek dejal, da je razočaran nad delom Turistične zveze Slovenije in celotnim turističnim gospodarstvom. Poudaril je, da bo ministrstvo za turizem razpadlo v nekaj dneh. Predsedniku vlade bi bilo potrebno poslati apel za ohranitev ministrstva za turizem. Minister je, kot je dejal, skušal združiti konje turizma, a žal ni uspel, Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, pa je poudaril, da bi bilo potrebno v turizmu doseči večjo koordinacijo in da turizem v vladi potrebuje svojega predstavnika.
Priznanje sta za Kostanjevico prevzela župan občine Krško Franci Bogovič in predsednica Turističnega društva Kostanjevica na Krki Marjeta Jankovič. Priznanje je našlo svoje mesto vTurističnoin-formacijski pisarni v Kostanjevici. V kategoriji železniških postaj je priznanje prejela tudi železniška postaja Brestanica.
ski. Omenjeno dokapitalizacijo so namreč opravili tako, daje v Togrelu zdaj 47-odstotni lastnik Kostak, medtem ko je 53-odstotni lastnik družba OSA I. Togrel je s tako dokapitalizacijo nekako pobegnil Be-gradu, večinskemu lastniku Kosta-ka. Zdaj gre za zahtevno pravno vprašanje, ali so Togrel dokapitalizirali, še preden je Begrad z nakupom delnic postal lastnik 50,23 odstotka osnovnega kapitala krške družbe Kostak, ali že po Begradovem strateškem prevzemu.
Begrad zdaj ni več pripravljen zamenjati svojega večinskega deleža v Kostaku za manjšinsko lastništvo v Togrelu. Pred menjavo lastništev se bo moralo v krškem zgoditi še kaj. Begrad predlaga, naj bi najprej ustanovili delovno skupino, kjer bi “v povezavi z interesi občine” rešili spor med Kostakom, OSO I, Begradom.
Če taka pogajanja ne bodo za Begrad uspešna, bo ta koncern razvijal visoke gradnje v Kostaku na temelju Kostakove obstoječe gradbene dejavnosti. Ob takem izidu bi tudi komunalne dejavnosti v krški občini popolnoma nadziral Begrad kot večinski lastnik. Kaj to pomeni za občino, je vprašanje, zaradi katerega tudi krška občina podpira začetek vztrajnih pogajanj.
M. L.
LIONS KLUB ŠTUDENTOMA -Alenka Koritnik-Dular, predsednica Lions kluba Krško v letu 2000/2001 (na fotograf ji desno), ter Simon in Uroš Arnšek so 14. novembra podpisali pogodbo, po kateriju bo Lions klub Krško štipendiral v šolskem letu 2000/2001. Fanta, ki sta nadarjena in odlična študenta 3. letnika restavratorstva, klub štipendira že četrto leto. Ob podpisu pogodbe sta Simon in Uroš Arnšek predstavila članom kluba študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter pokazala nekaj svojih najnovejših del. (Foto: PR LC Krško, dr. sci. Darja Mirt)
“Sumimo, da je bila sabotaža”
Ob nočnem koncertu brežiške skupine Dickless Tracy v Mladinskem cetru Brežice zmanjkalo elektrike - Patricia Cular: “Nismo dobili nikakršnega odziva ustreznih ustanov”
BREŽICE - “V Mladinskem centru Brežice smo se v petek, 17. novembra, nameravali izpeljati koncertni večer sodobne hard-core in metal glasbe. Za prireditev smo pridobili tudi vsa ustrezna dovoljenja na Upravni enoti Brežice. Večerje bil posvečen brežiški skupini Dickless Tracy, kije na njem nameravala predstaviti svoj v samozaložbi izdani prvenec “The Ncw Donii-nation”.” Tako pravi Patricia Čular, direktorica Mladinskega centra Brežice.
Čularjeva poudarja, da seje skupina Dickless Tracy uveljavila tudi zunaj meja domovine, o čemer pričajo tako njena gostovanja v tujini kot tudi dejstvo, da so stalna pred-skupina glasbeno enako mislečih in na istem kulturnem področju ustvarjajočih tujih skupin, ki obiščejo slovenska koncertna prizorišča. Tako si je skupina pridobila vrsto zvestih navdušencev, ki redno spremljajo njene nastope. Tudi v malih Brežicah se je brezplačne-
• “Upravičeno sumimo, da je bila prireditev iz nam zaenkrat neznanih razlogov, milo rečeno, sabotira-na, saj imajo dostop do električnih omaric le redki posamezniki. Do zdaj nismo dobili nikakršnega odziva ustreznih ustanov. Bojimo se, da bi se tovrstna praksa ponavljala tudi v prihodnje in nam onemogočala redno izvajanje neprofitne mladinske kulturne ponudbe,” pravi Čularjeva.
ga koncertnega večera nameravalo udeležiti kakih 120 obiskovalcev, od katerih so mnogi iz drugih krajev Slovenije: Novega mesta, Železnikov, Bistrice ob Sotli, Celja in drugod.
Ogrevanje občinstva je bilo prepuščeno dvema predskupinama, in sicer: brežiški S.F.U. in boštanjski predskupini Deratizator. Slednja je po besedah direktorice Mladinskega centra Brežice nastop končala nekaj pred 22. uro. “Ob 22.05 je bilo vse pripravljeno za vrhunec večera - nastop skupine Dickless Tracy. Takoj po nekaj uvodnih zvokih je v celotnem Domu letalcev, v okviru katerega se nahajajo tudi prostori Mladinskega centra, zmanjkalo električne energije. Ker do izpada električne energije v bližnji soseski pa tudi v ostalih Brežicah ni prišlo, so se odgovorni za prireditev odločili za rutinski pregled varovalk v električni omarici koncertnega prostora. Varovalke so bile brezhibne. Nikakršnega
napredka ni prinesel niti klic na operativni center, kjer so vse sume na morebitno sabotažo prireditve, kategorično zavrnili. Dežurni v Elektru Brežice seje opravičil, ker je bil klican drugam. Kljub protestom in negodovanju so se razočarani obiskovalci morali raziti, saj klubski prostor Mladinskega centra zaradi izpada elektrike ni mogel nadaljevati s svojim obratovanjem do običajne 24. ure.” Tako
• Mladinski center Brežice je, zaskrbljena zaradi majhnih možnosti mladinskega kulturnega udejstvovanja ter njihovih posledic - mladih, prepuščenih brežiškim ulicam, alko-' holu, drogam ipd. - novembra leta 1997 ustanovila Občina Brežice.
pojasnjuje ogorčena Patricia Čular nedavni zlasti za obiskovalce koncerta šokantni dogodek.
Naslednje jutro po koncertnem večeru je tudi dežurni delavec Elek-tra potrdil brezhibno delovanje varovalk. Ker pa se je naslednje jutro elektrika kot po čudežu vrnila še pred njegovim prihodom, mu je preostalo le, da uradno zapečati do takrat nezapečateno električno omarico.
M. L.
Krške novice
KATRCA, RADI TE IMAJO - Renault 4, ki ga je odkril fotograf, je v teh dneh še pri Velikem Mraševu. Prej je bil bliže vasi. Te dni je “na kolesih , nekaj deset ur predtem je ležal
na strehi. Vse kaže, da je slovita katrca zdaj zavržena. Vendar jo imajo radi. Vsak dan jo kdo obišče, kaj odmontira z nje in del vzame s seboj, kar nekako že kaže tudi fotografija.
“TURBO” ODSTAVITEV -“V turbo kapitalizmu so v Kostaku skuhali golaž, kije Silvano Mozer odnesel v zrak.” Tako je nedavno rekel eden od krških občinskih svetnikov. Ali je bil golaž in ali jo je odneslo v zrak, je lahko stvar debate. Že zdaj pa je jasno, da so Mozerjevo odstavili z direktorskega mesta v krškem podjetju Kostak. Nekateri pravijo, da bo že kmalu v novi službi, menda še boljši.
METER ZASLUŽNOST1 -Krški Gaj zaslužnih občank in občanov še zmeraj buri domislijo mesta. Kako bodo izbrali osebnosti, ki jim bodo Gaju postavili spomenik, vedo vsi in nihče. Še najbolje je za tiste, ki so jim spomenik že postavili. ReS so ga, enega, preden so sploh začeli modrovati o metru za merjenje zaslužnosti. Se že ve, zakaj.
Jedrska elektrarna v oktobru
KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je v oktobru, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in izkoriščenost, proizvedla 499.690 MWh električne energije. Njeni vplivi na okolje so se gibali v zakonsko določenih okvirih. V oktobru je elektrarna uskladiščila 2 soda s srednje radioaktivno in 17 sodov z nizko radioaktivno vsebi- | no. S tem je število sodov z radioaktivnim materialom v nuklearki doseglo število 4.374.
Novo v Brežicah
V_______________________ ..——s
OSTANE NAJ, KOT JE BILO! - Nekako čudni so ti Breži-čani. Medtem ko se nad eno največjih mestnih sramot, propadajočo nekdanjo osnovno šolo za cerkvijo sv. Lovrenca, na moč zgražajo in obenem ne store prav nič konkretnega, da bi bila njena podoba drugačna, se zgražajo tudi nad sedanjim posegom v zunanjo podobo znamenitega vodovodnega stolpa-Tudi ta je dolga leta propadal, dokler ni občina vendarle namenila nekaj denarja (pol premalo) obnovi njegove zunanjosti. Ko je zbrala še drugo polovico in dala popraviti še ostrešje, je stolp postal zanimiv tudi za zasebno iniciativo (beri: gostinstvo), kar pa Brežičanom že ni več po volji. Stolp mora ostati takšen, kot je bil, pravijo. Torej je stara šola pravzaprav ravno po njihovi meri. Ravno takšna je, kot je - sram zbujajoča!
NAJ SE VE, KJE JE ZAČETEK EVROPE! - Pred časom, ne tako davno, so se ob glavnih vpadnicah na ozemlje brežiške občine zasvetile table, ki so na obstoj občinskih meja opozorile tudi tujce in tiste Slovence, ki še ne vedo natanko, kje se brežiška občina nahaja in ali je sploh še v Sloveniji. Lepo in pohvalno, čeprav same table delujejo precej bledo. Občina Brežice ima še to lastnost, da vstop vanjo z vzhodne strani hkrati predstavlja tudi vstop v republiko Slovenijo. Na slednje tujcev ne opozarja kakšna posebna tabla s prisrčno dobrodošlico, kot je drugod v navadi, temveč jih na prihod v prijazno in po evropskih merilih urejeno deželico na sončni strani Alp opozori neznansko tresenje in ropot izpod avtomobilskih koles, ki se umiri šele nekje pod mokriškim gradom. Nekdanja Cesta bratstva in enotnosti res ni, da bi se z njo postavljali. Ali pač - tako slabe ceste so danes prava redkost!
1»°
Mesaiji bi šli skupaj, če bo šlo
Nujnosti povezovanja se zavedajo tudi v dolenjskih in belokranjskih kmetijskih zadrugah, težje pa je, ko je treba storiti prve konkretne korake
NOVO MESTO - Na Dolenjskem in v Beli krajini se ta čas pogovarjajo o možnosti povezave mesnopredelovalnih obratov, ki zdaj delajo vsak zase v Novem mestu, Metliki in Črnomlju. Ker imajo podoben proizvodni program, si konkurirajo na trgu. V Novem mestu vidijo prihodnost v skupnem podjetju za to dejavnost, ki bi bilo v zadružni lasti, in ki ga bi bilo mogoče dokapitalizirati.
Zgorelo gospodarsko poslopje
MIHOVICA PRI ŠENTJERNEJU - 16. novembra je iz še neznanih vzrokov prišlo do požara na gospodarskem poslopju, velikem 12 krat 8 metrov, last F. K. , ki je v celoti zgorelo, v njem pa tudi šest nojev in okrog 1500 kilogramov sena. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz okoliških vasi. Škoda znaša okrog 4.500 tisoč tolarjev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na bolj skromno založeni novomeški tržnici ponujale: česen po 500 tolarjev kilogram, čebulo po 150, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500 do 600, solato po 200 do 400, koren, kolerabo, črno redkev, rdečo peso in ohrovt po 200, zelje po 100, rdeče zelje po 150, kislo zelje in repo po 200, šopek blitve po 100, košarico brstičnega ohrovta po 300 in zavitek hrena po 200. Šopek peteršilja je stal 50, kilogram kostanja 500, hrušk 200, jabolk 100, orehovih jedrc 1200, suhih sliv 800, suhih jabolk 1000 do 1200, ajdove tooke 450, zavitek domačega čaja 300, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000, steklenička pro-Polisa 300 in suhi šopek 250 do 650 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 104 do 3 mesece starih prašičev, 71, starih 3 do 5 mesecev, in 21 starejših. Prve so prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 8.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 290 do 350, kar pomeni 14.000 do 24.000, *n tretje po 300 do 370 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 37.000 tolarjev za žival.
Direktorju Kmetijske zadruge Krka Branku Premelču se zdi splošna zadruga še vedno najustreznejša oblika zadruge, ker pridelava s pomočjo lastne trgovine lažje pride do plačila pa tudi zato, ker pridelovalci lahko delno vplivajo na trg in trženje ter dobijo dragocene povratne informacije. “Velikost zadruge je pomembna, ker to zmanjšuje stroške. Zavedati se moramo, da smo vse slovenske zadruge skupaj komaj za eno evropsko, zato je nujno sodelovanje,” opozarja.
Meni, da bi s skupnim podjetjem za predelavo mesa vnesli več podjetništva v zadruge. Čeprav se v sosednjih zadrugah načeloma o sodelovanju strinjajo, pa se v praksi težko kaj premakne. "Zadruge imajo številno članstvo, ki se o takih korakih težko odloča. Za našo
Odličen posavski med
Na sejmu Sadje 2000 dobili 7 nagrad
GORNJA RADGONA - Na Pomurskem sejmu Sadje 2000 v Gornji Radgoni so potekali strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva in zeliščarstva, v okviru katerih so v soboto, 11. novembra, za odlično kakovost medu nagradili sedem predstavnikov čebelarskega društva Sevnica in Šentjanž.
Zlati medalji sta dobila Anton Cvelbar iz Birne vasi pri Šentjanžu in Janez Levstik iz Mrtovca pri Boštanju, oba za cvetlični med. S srebrno medaljo so bili nagrajeni cvetlični in kostanjev med Štefke in Alojza Flajsa iz Vrhovske gore pri Radečah, kostanjev med Janeza Levstika in ravno tako kostanjev med Antona Cvelbarja. Bronasto odličje sta prejela Viktor Kladnik iz Sevnice za kostanjev med in Marjan Papež iz Zgornjih Vodal pri Tržišču za cvetlični in kostanjev med. Posebnega priznanja je bil deležen tudi med divjega janeža, ki gaje v ocenitev poslal Niko Sajtl z Brega pri Sevnici.
Podelitvi nagrad je sledilo predavanje o pomenu širjenja novih medovnih rastlin za čebelarstvo, nato pa je Milan Meglič predstavil evropske izkušnje pri prodaji medu na domu in predstavil novo blagovno znamko slovenskega medu.
JANEZ LEVSTIK
Jt, kmetijsko svetovanje
Prihodnost je v naravni reji
Zdravje in počutje živali vpliva na kakovost njihovih proizvodov ■ Povečano povpraševanje po pridelkih ekoloških kmetij
V zadnjih letih smo doživeli na področju živinorejskih prehranskih proizvodov veliko afer, ki so povzročile zmanjšano potrošnjo mesa in mesnih izdelkov. Potrošniki so izgubljali zaupanje v te proizvode. To je v Evropi povečalo povpraševanje po prehranskih izdelkih iz ekološkega kmetij.
Ekološko kmetovanje v živinoreji naj bi temeljilo na pridelavi neoporečne hrane. Tokokrogi snovi naj bi bili zaključeni na sami kmetiji ■nje zato mnogo manjša možnost za'vnos nevarnih snovi. Reja naj bi bila živalim prijazna, zato naj bi bili proizvodi take reje vsestransko kakovostni.
In kaj vse to pomeni za rejca živali? Kot v vseh panogah, tako tudi v kmetijstvu,pomeni, da bo trg sprejemal le kakovostne proizvode. Tako bo ekološki pridelek ali proizvod pomenil dodatno kakovost. Tudi rejci, ki se ne bodo odločili za ekološko kmetovanje, se bodo morali prilagoditi določenim zahtevam in sprejemati določene omejitve. Način reje naj bi postal čim naravnejši, krma teh živali naj bi bila čim bolj prilagojena njihovim Potrebam in naj bi bila pridelana na sami kmetiji. Boljši pogoji reje (več Prostora, svetloba, zrak, nastil, omogočeno gibanje itd.) bi izboljšali počutje in zdravje živali in živalim podaljšali življenjsko dobo. To pomeni pri kravah molznicah tudi gospodarnejšo rejo.
Živali, ki se pasejo, imajo za človeško prehrano bolj zdravo meso od tistih, ki so vzrejene v hlevu. Jajca kokoši, ki lahko jedo zeleno travo, vsebujejo drugačen holesterol, tak, ki je človeku koristen in zdrav. Grobo ravnanje z živaljo pred zakolom ima velik vpliv na kvaliteto mesa. Mleko krav, ki se slabo počutijo ali je ogroženo njihovo zdravje, vsebuje veliko število somatskih celic. Takih in podobnih primerov je veliko.
Znanost odkriva vedno nove povezave med načini reje, prehrano, ravnanjem z živalmi in končnimi proizvodi. Rejci, ki se bodo odločili za ekološko kmetovanje pa tudi drugi, bodo morali vse več pozornosti nameniti počutju živali, kajti tudi od tega je v veliki meri odvisna kakovost njihovih proizvodov.
STANE BEVC, dipl.inž.
zadrugo pa je ključno, da do odločitve o morebitni povezavi pride še pred koncem leta. Če se ne bomo mogli dogovoriti v dolenjski regiji, bomo pogledali po partnerjih drugam, morda proti Laškemu, Sevnici ali še kam. Trdim pa, da bi bilo najbolj smiselno in koristno, če bi se povezali na našem območju, ker bi bili potem lahko tudi prepoznavni. Seveda pa to pomeni tudi odrekanje, saj v skupnem podjetju ne bi mogli več vsi delati vsega: zdaj vsi delamo hrenovke, kranjske klobase, enake salame; klavnici pa sta v Metliki in v Črnomlju,” pravi Premelč.
Stanje v mesnopredelovalni dejavnosti ne daje veliko časa za ok-
Revija o konjih
LJUBLJANA - V novembrski reviji o konjih lahko beremo o ocenjevanju žrebet slovenske toplokrvne reje, zanimiva je analiza izkušenega nemškega trenerja, kakšen naj bi bil konj za preskakovanje ovir, začeli pa so tudi s serijo člankov o vodilnih linijah Quarter Horse pasme. Nadalje pišejo o 73. kasaškem Derbiju Italije v Rimu, zadnjih kasaških dirkah letošnje tekmovalne sezone, zaključni galopski prireditvi, finalu Pokala Slovenije v preskakovanju ovir, tradicionalnem turnirju za Pokal narodov in Svetovni pokal v Zagrebu ter Paliu na morski plaži v italijanskem Lignanu. Rubrika veterina prinaša zapis o mesečni slepoti, kije najpogostejši vzrok za oslepitev konja. v intervjuju pa je pogovar z mag. Janezom Rusom, kije med drugim tudi vodja Republiške strokovne službe.
Branko Premeti
levanje. Kot poudarja Premelč, prodaja mesa in mesnih izdelkov sicer ostaja na ravni preteklih let, je pa manj donosna. Medtem ko so se trgovci organizirali in pritiskajo na dobavitelje, tem ostane le manjši del dobička ali sploh nič. Slovenija ima sploh prevelike zmogljivosti na področju predelave mesa, ki je ob veliki odprtosti za uvoz tega blaga zašla v resno krizo. Novi predpisi o sledljivosti mesa in kontroli pa prinašajo še dodatne stroške. Če ne bo povezovanja, bo prišlo celo do zapiranja obratov.
B. DUŠIČ GORNIK
Halo, veterinarji!
NOVO MESTO - Belokranjska veterinarska služba v Črnomlju sporoča uporabnikom, da ambulanto v Črnomlju odslej lahko pokličejo na tel. 3051184 ali 3053819, ambulanto v Metliki pa na tel. 3060592.
Največ zagat z žveplom
Na pobudo studenškega društva vinogradnikov prvo ocenjevanje mladih vin članov društva in sosednjih društev - 156 vzorcev
STUDENEC - “Letina 2000 je močan porabnik žvepla, zato z občasnimi analizami prisotnosti prostega žveplovega dioksida zagotovite, da bo vsebnost tega v vinu vedno najmanj 20 mgr/liter. Vsa vina, kjer še ni bil izvršen prvi pretok, ga je nujno izvršiti takoj, in sicer brezzračno, z žveplanjem -rdeče 0,7 del 5% žveplaste kisline na 100 litrov, belo pa 1 del na 100 litrov. Uporabljajte svežo žveplasto kislino!" je svetoval vinogradnikom štirih društev, ki so pred mar-tinovim v Jančevo gostilno na Studencu prinesli vzorce na ocenjevanje moštov, predsednik komisije za oceno rdečih vin, dipl. inž. Darko Marjetič.
Njegova komisija je ocenila 62 vzorcev cvička, 12 modre frankinje, po 3 vzorce modrega dolenjskega rdečega in žametne črnine, 2 vzorca portugalke ter po en vzorec modrega pinota in roseja. Pri cvičkih so zelo pogosto zaznali oksidacijo, pogosto so zaznali prisotnost povišanih hlapnih kislin, precej pogost pa je bil tudi “boek-
ser” (duh po gnilih jajcih). Marjetič poudarja, da je 28 izločenih vin veliko preveč glede na stanje grozdja.
Tudi svetovalka za vinarstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, dipl. inž., Katarina Merlin, predsednica komisije, ki je pretežno ocenjevala bela vina, je po poku-šanju 39 vzorcev mešanega belega vina opazila, daje še vedno največji problem uporaba žvepla, kajti kar nekaj vzorcev je bilo pre-žveplanih. “Žveplo je treba uporabiti pravi čas, v pravi količini, nikoli na pamet!” poudarja Mer-linova. Glede na letnik pa ni bila presenečena, da je bilo precej vzorcev, kjer je bil občuten mlečni cik, oksidacija in, kar je za letošnji letnik značilno, veliko žveplo-vodika (H,S). Po besedah predsednika DV Studenec Matjaža Jakšeta je bil namen ocenjevanja: pravočasno zaznati napake pri mladih vinih in pridobiti nasvete, kako kakovost vin še izboljšati, dosežen.
P. P.
r r%
KLASIRANJE TRSNIH CEPLJENK - Štiri Irsničarske družine, članice Kmetijske zadruge Metlika, so trsne cepljenke, potem ko so jih izpulile, na Vinomerju skupaj klasirale. Medtem ko ostalo delo opravi vsaka družina zase, pa Žugljevi in Pečaričevi iz Čuril, Koslelčevi iz Drašičev ter Prusovi s Krmačine Masirajo, skladiščijo in prodajajo cepljenke skupaj. Letos je zaradi suše cepljenj^ manj, okrog sto tisoč prvovrstnih pa bodo Masirali deset dni. Vinogradniki lahko cepljenke tudi že kupijo, povpraševanje pa je po besedah trsničarjev kar veliko. Vendar priporočajo, da bi jim zlasti tisti vinogradniki, ki obnavljajo vinograde in potrebujejo več trsnih cepljenk, svoje želje sporočili že spomladi. (Foto: M. B.-J.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Razdrobljenost
vinogradov
Kako pa je s tem v Švici?
Velikokrat je postavljeno vprašanje o usodi slovenskega vinogradništva v združeni Evropi. Velikost vinogradov v vinorodni deželi Posavje je v primerjavi s Primorsko in Podravjem manjša. Ali bomo finančno zmogli ohraniti naše lepe vinograde, ki krasijo vse južne lege na hribovitem svetu vinorodnega območja? Ali obstaja v Evropi gospodarsko uspešno vinogradništvo, tako razdrobljeno kakor v Sloveniji? Obstaja v Švici in še kje. Slišimo tudi in zdi se nam logično, daje Švicarjem lahko, saj imajo bogate banke. Toda njihove banke niso nič manj “židovske” od naših. Država sicer vzpodbuja obnovo vinogradov in kmetijstvo v višinskih predelih, toda rentabilnost pridelave vina je odvisna predvsem od dela vinogradnikov in vinarjev. Zaradi lažje primerjave našega vinogradništva s švicarskim nekaj podatkov o velikosti njihovih vinogradov.
Vseh vinogradov v Švici je 15.000 ha, v Sloveniji 22.500 ha. Povprečna velikost vinograda na eni kmetiji je 46 arov, v Evropi pa 154 arov. Večina švicarskih kmetij (62,5%) obdeluje še manjše parcele od povprečja in merijo do 20 arov. Pri 43% vinogradniških kmetij je vinograd manjši od 10 arov. Kmetije, ki imajo vinograde, manjše od 4 arov, niso zajete v statističnem poročilu, iz katerega črpam podatke. Samo 430 vinogradniških kmetij - vseh je 32.804 - ima vinograde, ki merijo več kot 5 ha. Te večje kmetije imajo v lasti 3.901 ha vinogradov, kar predstavlja 26,1% vseh švicarskih vinogradov.
Menim, da navedene številke zadostujejo za predstavo o razdrobljenosti vinogradov v Švici. Težko rečem, ali imamo v Sloveniji večjo ali manjšo razdrobljenost, ker uradni podatki ne obstajajo. Država sicer obljublja, da bomo imeli take podatke, čim bo zaživel v praksi register vinogradov. Imam občutek, da je razdrobljenost vinogradov v Sloveniji manjša od švicarske. Ta podatek nam daje tudi vero v bodočnost slovenskega vinogradništva po včlanitvi v Evropsko zvezo. Naša bodočnost pa ne bo svetla ob današnji organiziranosti na državni ravni in na ravni v vinorodnih okoliših. Švica ni včlanjena v EU, ima pa odprte meje za prost pretok blaga. V Sloveniji smo imeli, tudi še v SFRJ, konkurenco predvsem v namiznih vinih, ki so prihajala v cisternah. Ta posel ni temeljil na ekonomskih zakonitostih trga, urejala ga je država, predvsem v škodo slovenskega vinogradništva. V zadnjih letih so se sicer količine uvoženega vina v cisternah bistveno zmanjšale, vse ostalo teče po starem. Ta konkurenca vinom slovenskega porekla ni usposobila slovenskih vinarjev za trženje vina ob evropski konkurenci. Vina v steklenicah pa se iz Evrope, predvsem v letu 2000, uvažajo opazno in prodajni pristopi te konkurence so za slovenski trg novi. Kako so vzdržale konkurenco uvoženih vin v Švico njihova vina?
V obdobju 1999/2000 so Švicarji uvozili 171 milijonov litrov vina. Slovenija pridela okrog 100 milijonov litrov. Od uvoženih količin je bilo 85% rdečih in 15% belih vin. V Švici popijejo nekaj več uvoženega vina od svojega.
(Se nadaljuje) dr. JULIJ NEMANIČ
AFORIZMI
• Politiki pred volitvami pihajo na dušo, potem pa - na osebni dohodek.
• Izrek, ki se ga politiki zvesto držijo po volitvah: Obljubiti in narediti
'•t
je preveč.
• Ljubezen do politike gre najpogosteje - skozi delavski želodec.
• Taki, ki "skozi šivankino uho"pridejo v parlament, na sejah najbolj radi pikajo.
MARJAN BRADAČ
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Vpliv prehranskih navad
Hitri življenjski ritem dandanes marsikomu ne dovoljuje, da bi opoldanski obrok v miru použil doma, zato vse več ljudi, predvsem mladine, ta obrok zaužije kar “na nogah", bodisi v menzi, v restavraciji s t.i. hitro hrano ali kar med hitro hojo. Nad načinom takšnega prehranjevanja pa se zamislimo šele tedaj, ko začutimo ponavljajoče se bolečine v prebavilih in slabo prebavo ali zaznamo nenadne spremembe v telesni teži. K hitro pripravljeni hrani pa ne sodijo le hladne jedi, kot so klasično nadevani krušni izdelki - sendviči, temveč tudi topli obroki, med katere prištevamo: hamburger, hot-dog, ocvrt krompirček, male pice, burek, tople sendviče in podobno. Vendar je treba vedeti, daje navedena vrsta hitre hrane kot občasni obrok popolnoma primerna, narobe pa je, da takšen obrok največkrat kar vržemo vase in nam zato za nekaj ur obleži v želodcu.
Sporno s pravili zdravega prehranjevanja je tudi to, če jed zelo slabo prežvečimo, posledice prehranjevalnih navad namreč vodijo do akutnih in kroničnih obolenj prebavnega trakta. Ker je vzrok za takšne prehranjevalne navade naš način življenja, se odločajmo za sendviče s kuhanim ali surovim
pršutom, z narezano pečeno perutnino, tunino brez o(ja, lahkimi siri, namazi iz skute, jajc in zelenjave ter raznimi zelišči, saj so ta živila manj kalorična in lažje prebavljiva kot mastne, obarjene salame, mastni siri, slanina in podobno. Krušni izdelki naj bodo iz polnozrnate moke brez dodanih aditivov. Za prebavila so neprimerni mehki beli krušni izdelki, iz katerih se pripravijo hamburgeji. Topli sendviči so slabše prebavljivi in nemalokrat s pikantnim okusom prekrivajo kakovost živil.
Če imamo namen za obrok pojesti le sendvič, bodimo zahtevnejši pri izbiri pijač. Odsvetujejo se vse sladke, gazirane in zelo mrzle pijače, ker so visoko kalorične, malo hranljive ter slabo prebavljive. Hranljivo dopolnilo hitremu obroku je toplo in delno posneto mleko, jogurt, sveže iztisnjeni sadni in zelenjavni sokovi ter sadje. Za šolarje in vse ostale, ki po končanem napornem delu hitijo na vlak ali avtobus, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj nekaj prigrizka, kot so suhe slive, fige, rozine, marelice, jabolčni krhlji ali različna jedrca in semena (orehi, lešniki, bučno in sončnično seme), ki prav ugodno zapolnijo praznino v želodcu, prav gotovo drugače kot žvečilni gumi.
■
mmmKv:«-m■■:s ■" "
Fotografski Rock Otočec
Razstava fotografij v Galeriji Luna
NOVO MESTO-V Galeriji Luna je od srede prejšnjega tedna na ogled zanimiva razstava fotografij desetih avtorjev, ki so poslali svoja dela na letošnji natečaj Pro foto centra Cumulus. Tema natečaja je bila znamenita rokovska prireditev Rock Otočec 2000, ki je letos potekala tako kot lani ob letališču v Prečni pri Novem mestu. Razstavljenih je okrog trideset fotografij. Za današnji čas je kar nenavadno, da je večina fotografij črno-belih, prav tako nekoliko čudi, daje kar precej fotografij narejenih na manjši format, četudi bi gotovo prišle bolj do izraza na nekoliko večjem, da o tistih fotografijah formata razglednic sploh ne govorimo. Razstava je le razstava in ne spominski album.
Nize ali posamezne fotografije so za razstavo prispevali znani in manj znani fotografi: Uroš Abram, Damjan Demšar, Tomaž Grdin, Dean Jukič, Marko Klinc, Tom Me-žan, Peter Nose, Borut Peterlin, Anja Peternelj in Boštjan Pucelj. In kaj jih je najbolj pritegnilo? Očitno se na Rock Otočcu bolj zanimive stvari dogajajo na drugih prizoriščih kot na odru, saj je med tridesetimi fotografijami le ena, ki je zajela dogajanje na odru, večina sodelujočih pa je v objektiv lovila razigrano mladež pri uživanju v blatu, v trenutkih glasbene in drugačne zamaknjenosti, med počitkom, druženjem s prijatelji, skratka, na film so beležili utrip življenja, kot so si ga obiskovalci Rock Otočca 2000 ustvarili tistih nekaj dni vele-rokovsltf veselice. Tako razstava sporoča intuitivno spoznanje fotografov, da so prireditve take vrste za obiskovalce predvsem priložnost za sprostitev, druženje in zajemanje življenja. In vendar bi bilo prav zanimivo videti, kaj se je dogajalo na odru in v odrskem ozadju, kako teče mašinerija, kije poganjala prireditev, in kako se to dogajanje odraža na dejavnih posameznikih. Za ustvarjalnega fotografa gotovo dovolj privlačna tema.
M. MARKELJ
Metamorfoza oblik in pomenov
Velika samostojna slikarska razstava prof Branka Suhyja v Jakčevem domu v Novem mestu ■ Razstavljenih 40 slik, nastalih v zadnjih petih letih
NOVO MESTO - Jakčev dom, kjer je bila petnajst let na ogled stalna postavitev slik, ki jih je Božidar Jakac podaril rojstnemu Novemu mestu, je letos zaživel kot ugledno razstavišče tudi drugih umetnikov. Tako je v njem od začetka septembra do konca oktobra našla prostor osrednja razstava 6. Bienala slovenske grafike, od konca prejšnjega tedna pa je v vseh razstavnih prostorih, razen v tistem, kjer je bila tudi med bienalom razstava Jakčevih grafik, postavljena slikarska razstava novejših del akad. slikarja prof. Branka Suhyja.
Razstavo so odprli v petek, 17. novembra. Uvodni nagovor je imel direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, otvoritveni nagovor novomeški župan Tone Starc, razstavljavca in razstavljena dela pa je predstavil direktor Moderne galerije v Zagrebu Igor Zidič, ki je kot gonilne sile Suhyjeve ustvarjalnosti navedel notranjo nujo po izražanju, likovno izobrazbo in z njo povezane likovne spomine, okolje s svetovno razsežnostjo ter možnost spreminjanja življenjskega okolja. Slednje je v veliki meri zaznamovalo Suhyjevo slikarstvo z novimi vidiki, novimi predmeti, liki in drugačnimi lestvicami barv, kar vse odpira nove asociacije in za prvimi opažanji bolj kompleksne strukture obstoja. “V teksturi risbe znova opažamo picassovske abre-
Branko Suhy in Igor Zidič med otvoritvijo razstave v Jakčevem domu.
viature s skrivnim ciljem metamorfoze vseh oblik in tudi preobrazbe že preobraženega: skodelica kave se spremeni v vrč, vrč pa v sad, sad
Ne poveličan ne kvantač
Srečanje z dr. Borisom Paternujem v šentruperški osnovni šoli - O Prešernu kot dinamični osebnosti
ŠENTRUPERT - Bralno društvo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje je v počastitev dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna pripravilo v petek, 17. novembra, popoldan v Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka srečanje z akademikom dr. Borisom Paternujem, poznavalcem našega velikega mojstra pesniške besede. Ravnatelj šole in predsednik bralnega društva Jože Zupan je v uvodnem nagovoru predstavil gosta ter njegovo bogato in plodno strokovno pot, na kateri proučevanje Prešerna zavzema posebno opazno mesto, nato pa je besedo prevzel dr. Paternu, ki je poslušalcem na svež in zanimiv način spregovoril o velikem pesniku.
Opozoril je, da Prešeren v zavesti današnjih Slovencev živi na več načinov. Kljub svoji nesporni pesniški veličini ni samo mitizirani in poveličevani poet, kar lahko pri-
Srečanje oktetov
TREBNJE - V Kulturnem domu se bodo v soboto, 25. novembra, ob šestih zvečer zbrali vsi delujoči moški okteti na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja na prvem tovrstnem srečanju, ki naj bi postalo tradicionalno. Prvega srečanja se bo udeležilo osem oktetov.
Kolaž - dekolaž
NOVO MESTO - Danes, 23. novembra, bodo ob osmih zvečer v ka-vabaru Pri slonu odprli razstavo Kolaž - dekolaž Vesne Hodnik iz Novega mesta. Gre za serijo slik v kombinirani tehniki iz istoimenskega diplomskega dela. Otvoritev bo popestril nastop skupine bobnarjev.
Koncert sakralne glasbe
DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 24. novembra, bosta pri popoldanski maši ob petih popoldne v cerkvi sv. Ane pela pevska zbora Ivan Cankar z Vrhnike in zbor iz Logatca, po maši pa bo nastopil pevski zbor Revoz iz Novega mesta.
Akademik dr. Boris Paternu, velik poznavalec Prešerna.
naša tudi izpraznjeno in površno sprejemanje, ampak doživlja poskuse demitiziranja, razvrednotenja v zapitega pisca kvant in spolnega iztirjenca. Verjetno je prava pot do Prešerna zunaj obeh teh skrajnosti, v preudarnem odkrivanju pesnikove osebnosti in njegove poezije, pri čemer lahko pomaga odkrivanje tlorisa njegove notranje osebnostne strukture, kije pogojevala način odzivanja na življenjska iti ustvarjalna vprašanja. Dr. Paternu je iz podatkov o Prešernu, kot so zapisani v spominih njegove sestre Lenke in nezakonske hčere Ernestine Jelovšek, izrisal Prešerna kot osebnost, v kateri so dinamično delovale tako razkrojeval-ne kot graditeljske lastnosti. Bil je čustveno zelo občutljiv človek, nihajočih razpoloženj, nagnjen k obupu, hkrati pa človek razvitega intelekta in s tem samonadzora, discipliniran in zbran pri delu, na-
se preobrazi v vazo, vaza v kitaro, kitara v številko, številka v črko, črka v ženski torzo,” meni Zidič in ob slikah s popartističnimi motivi potrošniških predmetov (tube majoneze, steklenice kokakole, kozarca, palme, pršila, slamice v napitku) dodaja, da je prav presenetljivo, kaj vse je Suhyju uspelo stlačiti v izpraznjene oblike: tuba majoneze se spremeni v oklepno vozilo, tetrapaku poženejo prsi, slamica postane periskop podmornice... V Suhyjevem ustvarjanju vidi pi-cassovsko šolo, se pravi umetnostno šolo 20. stoletja, ko je vse mogoče, vse relativizirano, nič tabui-zirano in nič sveto kot aksiom, kot nekaj, kar je dano za vselej. V tem načinu ustvarjanja mnogih aspektov stvari je Suhy prišel do mojstrstva in do sijajne likovne tehnike.
M. MARKELJ
llf
čelen in dosleden, celo trmast, ter zelo samozavesten. Nosil je torej v prsih “pekel in nebo”, kot je v pesmi Pevcu sam prisodil pravemu pesniku. V Prešernovi osebnosti je ključ do njegove poezije, ki jo v mnogočem določa prav silovit razpon med afirmacijo in negacijo, med strahom in upom, s čimer se Prešeren kot klasik kaže tudi kot začetnik moderne poezije z njenim razkrojem subjekta, jezika in sveta.
Na koncu srečanja je dr. Paternu predstavil še svojo najnovejšo knjigo France Prešeren - pesmi in pisma. V nji so pesmi razvrščene tematsko (ljubezenske, bivanjske, domovinske, pesmi o pesništvu), dodane pa so jim prepesnitve ljudskih, nemške pesmi. Krst pri Savici in pisma. Vsako pesem spremlja interpretacija. Z obsežnim uvodom, pregledom Prešernovega življenja in dela ter opombami je knjiga pravi pesniški brevir za ljubitelje Prešerna.
M. MARKELJ
Poetične upodobitve
Razstava del akad. kiparja Marjana Keršiča-Belača
NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo v torek, 5. decembra, ob sedmih zvečer odprli razstavo del akademskega kiparja Marjana Keršiča-Belača in z njo počastili umetnikovo osemdesetletnico. Avtorja, njegovo življenjsko pot in delo bo v pogovoru z njim predstavil umetnostni zgodovinar in njegov dolgoletni sopotnik v gorah Franc Zupan iz Ljubljane, za prijetno vzdušje na otvoritvi pa bo poskrbel Mariborski kvartet flavt.
Marjan Keršič je doma z Ljubljanskega barja, kjer seje rodil leta 1920 v kmečki družini. Na pobudo strica, ki je odkril dečkovo nadarjenost, za risanje in kiparjenje, so starši leta 1935 fanta poslali v uk k akademskemu kiparju Borisu Kalinu. Po učni dobi je v letih 1938 do 1942 delal kot kiparjev pomočnik. Kalin, sam navdušen smučar, je svojega učenca jemal s seboj na smučarske ture v Kamniške Alpe in tako se je začela druga Keršičeva življenjska opredelitev - gorništvo. Že v prvem letu po vojni je bil sprejet na kiparski oddelek Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral in nato nadaljeval študij v specialki Borisa Kalina. V svojem kiparskem deluje Keršič vseskozi ostal zvest poetičnemu upodabljanju človeškega telesa, največ pozornosti pa posveča portretom, predvsem otroškim.
MiM
Medičarstvo in svečarstvo
NOVO MESTO - Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Dolenjski muzej praznuje petdesetletnico delovanja, bodo v petek, 24. novembra, ob šestih zvečer odprli etnološke razstavo Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem. Razstavo bo odprl direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stane Mr-vič, v kulturnem programu pa bo nastopila skupina Kurja koža.
RAZCVET POMIADI - V vsej zgodovini dolenjskega zborovskega petja je mešani pevski zbor Pomlad segel kakovostno najvišje in uspe! visoko raven potrditi s pomembnimi priznanji doma in na tujem. Njegova pot se dviga vse od leta 1992, ko je bil ustanovljen. Letos je dosegel izjemen uspeh, ko je na I. olimpiadi pevskih zborov v Linzu v zahtevni kategoriji sakralnega petja osvojil srebrno medaljo. Mestna občina Novo mesto je uspeh počastila s slovesnim sprejemom v petek, 17. novembra, zvečer v Hotelu Krka, na katerem je župan Tone Starc zboru podelil denarno nagrado. V imenu Pomladi sta jo sprejela zborovodkinja Jožica Prus, gotovo najbolj zaslužna za uspehe, in predsednik zbora Toni Meri in. Staša Vovk je z izbranimi besedami izrisala uspešno pot Pomladi, Iva Vrbanjič na čelu in Tadej Božič na saksofonu pa sta slovesnost oplemenitila z glasbo. Na sliki: pevke Pomladi si na sprejemu ogledujejo doslej osvojena priznanja. (Foto: M. Markelj)
h 'lsj
s
Film o Romih
NOVO MESTO - V študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 23. novembra, ob šestih zvečer predstavitev videofilma Cigani nekoč, Romi danes, ki ga je posnel letos Rom Bogdan Miklič.
PLAMEN OGREL OBČINSTVO - Polni dve uri petja, glasbe in plesa sta v nabito polni dvorani gostilne Luzar v Škocjanu pripravila dekliška pevska skupina in folklorna skupina, ki delujeta pod skupnim imenom Plamen. Dekleta so najprej odpela nekaj klasičnih pesmi in popevk, nato so po premoru, ki ga je zapolnil z igranjem na citre Darko Duh, nadaljevala z ljudskimi napevi. V tretjem delu nastopa so se pevkam pridružili plesalci s priložnostnim ansamblom in skupaj so s štajerskimi in dolenjskimi plesi dvignili veselo razpoloženje občinstva v dvorani, ki je za konec skupaj z nastopajočimi zapelo pesem o lepem Škocjanu, še lepših Škocjancih in najlepših Škocjankah. Tako je Plamen postavil piko na i uspešni letošnji sezoni, v kateri beležijo 27 samostojnih nastopov in veliko sodelovanj na skupnih prireditvah. (Foto: M. Markelj)
Gradovi in dvorci v porečju Krke
Kot 11. knjiga monumentalne zbirke Grajske stavbe v Sloveniji izvrstnega kastelologa dr. Ivana Stoparja izšel dvojni zvezek o gradovih in dvorcih v dolini Krke
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je v polni čitalnici novomeške Knjižnice Mirana Jarca potekala predstavitev zanimive, bogate in za našo deželo še posebej dragocene knjige Gradovi in dvorci v porečju Krke. Gre za 11. in 12. zvezek zbirke Grajske stavbe v Sloveniji avtorja univ. prof. dr. Ivana Stoparja, ki se je predstavitve tudi udeležil in bil s svojim zanimivim in iskrivim izvajanjem njena osrednja osebnost.
Ivan Stoparje najpomembnejši maturantov, kjer jih je, kot je na
slovenski kastelolog in pisec številnih strokovnih in poljudnih del s tega področja. Pred zadnjo je v zbirki Grajske stavbe v Sloveniji izšlo 10 knjig: 5 jih obravnava grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, naslednji večji sklop je posvečen gradovom in dvorcem v osrednji Sloveniji; pet knjig obravnava grajske stavbe na Gorenjskem, sedaj pa je prišla na vrsto Dolenjska. Prvi dolenjski knjigi, dvojni, bodo predvidoma sledile še tri.
Dr. Stopar je novomeški študent iz generacije prvih povojnih
predstavitvi s ponosom povedal, njihov razrednik in profesor slovenščine Karel Bačer veliko naučil, jim vsadil spoštovanje in ljubezen do maternega jezika, leposlovja in humanističnih ved. Hkrati pa je pod prijateljskim vodstvom Ivana Komelja, takratnega študenta umetnostne zgodovine, spoznaval okoliške gradove oziroma tisto, kar je od njih po vojni ostalo.
Danes je pred nami bogata in dragocena knjiga, ki prinaša tako rekoč vsa do sedaj znana dejstva o grajskih stavbah v porečju Krke,
POD LITERARNO-GLASBENIM DEŽNIKOM - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov je sklenila obogatiti jesenske in zimske večere v Krškem z literarno-glasbenimi večeri, ki jih prireja pod nazivom Pod dežnikom. Na prvem od napovedanih štirih, ki je bi! prejšnji četrtek zvečer v kavarni Rondo, so dežnik literature in glasbe razpeli pesnici Barbara Pungerčič in Tatjana Lapuh ter glasbenici Mateja in Jerneja Žarn ter z njim zaščitili pred dežjem dolgčasa intpuščobne sivine lepo število obiskovalcev, predvsem mladih, ki so napolnili kavarno in pozorno prisluhnili ljubezensko izpovednim verzom obeh poetinj ter prijetni vokalni in instrumentalni glasbi obeh Žarnovih. Na sliki (od leve proti desni): Tatjana Lapuh (vodja projekta), Barbara Pungerčič, Mateja in Jerneja Žarn. (Foto: M. Markelj)
Prof. dr. Ivan Stopar
“dolini gradov". Za vsako grajsko stavbo, tudi za že davno izginulo in danes večini neznano, poda zgodovinski okvir, za pomebnejše pa tudi opis in oznako ter stavb-nozgodovinsko oznako. Vse to je opremljeno z zgodovinskimi upodobitvami in drugim bogatim slikovnim gradivom.
Več o knjigi, njenem avtorju in njegovem delu boste lahko prebrali v naslednji številki našega časopisa.
A. BARTELJ
Hetret v Brežicah
BREŽICE - Folk skupina Hetret, ki jo sestavljajo glasbeniki različnih narodnosti in igra unikatno glasbo, temelječo na stari madžarski in keltski glasbi ter irski ljudski pesmi, bo nastopila danes, 23. novembra, ob osmih zvečer v Mladinskem centru.
Sonce in Zarja vabita
NOVO MESTO - Kulturno-umet-niško društvo Nove arkade vabi mlade pevce in inštrumentaliste k sodelovanju v skupini Zarja in Sonce. Avdicija bo v petek, 24. novembra, ob sedmih zvečer v prostorih društva v Smrečnikovi ulici 58.
POTA
IN ST
dežurni
poročajo
Pijan ni ubogal policistov
SEMIČ - Metliška policijska patrulja je 15. novembra ponoči pri Semiču odredila preizkus alkoholiziranosti za voznika osebnega avta D. M. iz okolice Črnomlja. Napihal je 1,55 promila, vendar prepovedi nadaljnje vožnje hi upošteval. Malo kasneje ga je zato spet ustavila črnomaljska patrulja in zaradi suma, da bo s kršitvijo še nadaljeval, pridržala.
Previdnost s plinom nikoli odveč
Lani kar 30 eksplozij plina v Sloveniji - Malomarnost pri priključevanju jeklenke - Varnost vse pomembnejša - Preventivni pregledi - Cev menjati vsaki dve leti - Tudi samomori
UKRADEL DENAR - 14. novembra ponoči je neznanec vlomil v pisarno podjetja Sl NT, d.o.o., ter iz predala pisalne mize lastnikoma M. K. in M. O. iz okolice Novega mesta ukradel denar.
LOTIL SE JE TUJEGA AVTA -14. novembra zvečer je neznanec v Trdinovi ulici v Novem mestu z ostrim predmetom poškodoval prednji blatnik in zadnja vrata osebnega avta M. S. iz Škocjana in mu povzročil za okrog 50 tisoč tolarjev škode.
KASETOFON IN TELEFON -Na parkirnem prostoru pri podjetju IMP Livar v Črnomlju je medJ5. in 16. novembrom nekdo vlomil v osebni avto lastnika A. T. iz Črnomlja in ukradel radiokasetofon in mobilni telefon v vrednosti 130 tisoč tolarjev.
nepazljiva prodajalka -
V sevniški trgovini California je 14. novembra neznanec izkoristil nepazljivost prodajalke in iz njene torbice ukradel denarnico s 100 tisoč tolarji in osebnimi dokumenti.
OB KOLO - 14. novembra zvečer je v Kostanjevici na Krki nekdo ukradel 40 tisoč tolarjev vredno rumeno kolo z motorjem znamke APN-6.
VIZUM POPOLN PONAREDEK - Zoper romunskega državljana je podana kazenska ovadba, ker seje 18. novembra na mejnem prehodu Dobova izkazal s ponarejenim schengenskim vizumom v nacionalnem potnem listu.
ZASEGLI UKRADENO VOZILO - 20. novembra se je 22-letni hrvaški državljan J. G. pripeljal na mejni prehod Obrežje, kjer so ugotovili, da je bilo njegovo kombinirano vozilo znamke VW.(D) ukradeno v Nemčiji. Odvzeli so mu prostost, sledi kazenska ovadba.
NOVO MESTO - V slovenskih gospodinjstvih postaja plin vse bolj priljubljen vir energije in marsikje že povsem nadomešča elektriko. Toda s plinom je treba biti na moč previden. Je namreč zelo nevaren predvsem, če rokovanje jeklenkami in plinsko napeljavo ni pravilno. Nesreče z njim so namreč zelo hude, saj lahko pride do eksplozije.
Zelo pozoren je treba biti zlasti pri menjavi jeklenke plina, ko je treba skrbno upoštevati vsa pravila. Že ob prevzemu jeklenke je treba preveriti, če ni morda mehansko poškodovana. Nato sledi vizualni pregled regulatorja zraka - to je okrogli člen, ki povezuje jeklenko z instalacijo. Zelo pomemben je tudi pregled cevi, ki jo je priporočljivo menjati na vsaki dve leti. “Veliko uporabnikov ima cevi stare, tudi po deset let, kar je zelo nevarno. V našem podjetju omogočamo kompleten servis oz. preventivni pregled, ko najpogosteje zamenjajo zastarele cevi in regulacijski ventil na jeklenkah. Vsaj na širšem Dolenjskem, ki jo pokrivamo, se za preventivni pregled odloča okrog 80 odstotkov uporabnikov plina.
Pregled stane 1.800 tolarjev, kar za varnost ne bi smelo biti preveč,“ je povedal Miha Gril iz Regrče vasi pri Novem mestu in opozoril, da se na terenu pojavljajo t.i. kvazi serviserji, ki nenormalno drago zaračunavajo te storitve, zato naj bodo stranke previdne.
Pogosto so uporabniki plina malomarni pri sami zamenjavi jeklenke, ko je treba posebno pozornost nameniti tesnilu. To je najcenejši del - stane dobrih deset tolarjev -toda tveganje je pri njem največje.
Na slovenskem trgu je kar nekaj regulatorjev tlaka plina. Nekateri imajo tesnilo že vgrajeno in kasneje, ko se izrabi, ga stranke nepravilno zamenjajo in spoj ne tesni. Pomembno je tudi shranjevanje pljna, saj je ta težji od zraka in se zadržuje na najnižjih točkah terena - v
Padel iz kabine
KOT PRI SEMIČU - 17. novembra je 20-letni D. S. iz Šenčurja vozil tovorni avtomobil s polpriklopni-kom, na katerem je imel naloženo mrežo in betonsko železo. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo gaje začelo zanašati,-trčil je v zeme(jsko-skalnati ukop, se prevrnil na bok, drsel in nato trčil v betonsko steno železniškega nadvoza. Kabino je odtrgalo in voznik je padel ven. Hudo telesno poškodovan, je obležal v grmičevju, zdaj pa se zdravi v novomeški bolnišnici.
V avtu orožje
PRUŠNJA VAS PRI KRŠKEM -Krški policisti so 18. novembra v avtu 28-letnega M. C. iz okolice Šentjerneja našli puško karabinko kal. 22 mm, znamke Anschutz, z montirano optično napravo, 20 pripadajočih nabojev, predelan nabojnik avtomatske puške Kalašnikov s štirimi naboji, kal. 7,62 mm, in pribor za čiščenje avtomatske puške.
PLIN JE NEVAREN - Veliko je postopkov, pri katerih je treba biti pri rokovanju s plinom zelo pazljiv. Med drugim tudi pri priključevanju jeklenke (na sliki). (Foto: L. M.)
kleti, jaških in jarkih. Zato strokovnjaki odsvetujejo shranjevanje plina v kleteh, saj je plin, če uhaja iz jeklenke, težko spraviti ven. Jeklenke je priporočljiveje shraniti na balkonu, terasi ali kje drugje, če v tem prostoru temperatura ni višja od 40° Celzija. V posameznem gospodinjstvu delujejo lahko največ tri jeklenke plina z zmogljivostjo polnjenja do deset kilogramov, prepovedano pa je uporabljati 35-kilogramske jeklenke, ki so namenjene proizvodnji.
Pomembna so tudi plinska trošila oz. naprave, ki delujejo na plin. Priporočljivo jih je servisirati pri njegovem proizvajalcu, kjer imajo vse nadomestne dele. “Pred kurilno sezono bi strankam, ki imajo napeljan mestni plin, priporočil preventivni pregled, da se vse pre-  -------------------------------
Kar 2,24 promila
DOLENJA NEMŠKA VAS -Policisti so med kontrolo prometa prijeli 44-letnega G. M. iz okolice Trebnjega, ki so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Napihal je namreč kar 2,24 promila alkohola.
Ukradeno vozilo zasegli
OBREŽJE - 19. novembra so policisti pri mejni kontroli na prehodu Obrežje pri bosanskem državljanu H. R. odkrili, daje avto Audi A6 2,4 Quattro ukraden v Nemčiji, registrske tablice so bile ukradene v Švici, prometno dovoljenje pa je bilo ponarejeno.. Osumljencu so odvzeli prostost, sledi kazenska ovadba.
Ukradena vozila hitro iz Slovenije
V prvem polletju letošnjega leta ukradenih 348 motornih vozil - Storilci dobro organizirani in povezani s tujino - Najbolj privlačna vozila renault, voksmgen, zastava, peugeot boxer,..
Med nepridiprave, ki želijo dandanes na hitro zaslužiti veliko denarja, nedvomno sodijo tudi tatovi motornih vozil. V Sloveniji je na tem področju stanje kar zaskrbljujoče, saj v črnih kronikah dnevno prebiramo novice o ukradenih avtomobilih, ki jih kasneje najdejo, pogosto pa tudi ne.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v prvem polletju letošnjega leta ukradenih 348 motornih vozil, in sicer 264 osebnih avtomobilov, 64 kombiniranih in 20 tovornih vozil. Če letošnjo statistiko primerjamo s preteklimi 'eti, dobimo tole sliko: leta 1999 je Lilo ukradenih 733, leta 1998 605 >n leta 1997 901 motorno vozilo. Storilci teh kaznivih dejanj so dobro organizirani in povezani s tujino, majhnost Slovenije pa ni nikakršna ovira, saj lahko z ukradenim avtom zelo hitro zapustijo Slovenijo. Izgradnja cestnega križa in avtocest pa bo čas, ki ga ima policija na razpolago, da vozilo odkrije, še zmanjšala.
Tatovi vozil uporabljajo najmodernejša tehnična sredstva, naprave za opazovanje in razna druga tnehanska in elektronska pomagala za odklepanje vozil. Usoda
ukradenih vozil je različna, saj jih storilci zaradi preprodaje prepeljejo v tujino, običajno južno od Slovenije (predvsem vozila višjih cenovnih razredov) ali pa jih uporabijo za rezervne dele in jih preprodajo v Slovenijo. Čeprav slovenska kriminalistična policija sodeluje s tujimi varnostnimi organi, je velika ovira za uspešno delo na tem področju stanje na območju nekdanje Jugoslavije z izjemo Hrvaške, s katero po izjavi Mirana Korena z Ministrstva za notranje zadeve sodelujemo vse bolje. Tega se dobro zavedajo tudi tatovi in kriminalne združbe, ki svojo dejavnost usmerjajo prav na ta južna območja.
Tatove vozil najbolj privlačijo vozila znamke Renault, Volkswa-gen. Zastava, Audi, Fiat in Opel, pri kombiniranih vozilih pa so bila največkrat ukradena vozila Peu-
veri in pravilno nastavi," meni Gril.
Da previdnosti s plinom ni nikoli preveč, pa povedo tudi statistični podatki Centra za protibombno zaščito Uprave kriminalistične policije o eksplozijah plina v Sloveniji. Leta 1995 je bilo takih primerov 18 (od tega nobenega kaznivega dejanja in en samomor), leta 1996 21 (6,3), leta 1997 14(1,0), leta 1998 17 (3, 2), leta 1999 je številka eksplozij plina poskočila kar na 30 (7, 3), v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa seje zgodilo 21 takšnih nesreč (3, 2).
L. MURN
Kje je strpnost
Svečke ob cesti, ki gorijo v spomin tam tragično preminulim, mimoidoče vedno znova opominjajo na ranljivost človeškega bitja. Črne kronike vsakodnevno postrežejo s številnimi prometnimi nesrečami, razloge zanje pa lahko iščemo v majhni nepozornosti, prehitri vožnji, ki ji pogosto botruje alkohol, utrujenost, nastopaštvo,... ali pa le preprosto neučakanost, voznika, ki hoče priti čim hitreje do cilja. Tako je na slovenskih cestah minuli teden življenje izgubilo 6, letos pa že 279 oseb.
Vedno znova se lahko prepričamo, kako nemirni in netolerantni vozniki se vozijo po naših poteh. Svoje prispevajo še dotrajane ceste in nemalokrat tudi nerazumljiv
prometni režim. Tako vožnja iz službe do doma dostikrat pomeni pravo preizkušnjo potrpežljivosti, in ko se ustavimo pred semaforjem, se skoraj vedno najde kdo, ki bo, če ne spelješ v trenutku, ko se prižge zelena luč, na vso moč trobil in ti dal vedeti, kako zelo se mu mudi. Da ne govorimo o prehitevanju v "škarje"ali “skakanju"iz kolone, pri čemer ponavadi zavzeto z opazovanjem prometa sodelujejo prav vsi v avtu.
Nestrpnost pa se lahko kaj hitro tragično konča. Biti strpen, ne pomeni biti strpen le do drugače mislečih ali verujočih ljudi, ampak tudi za volanom. Stari rek pravi: Potrpežljivost je božja mast! Zmoremo? MOJCA ŽNIDARŠIČ
Obdavčeni prostovoljni gasilci
Prostovoljna gasilska društva morajo za nakupljeno opremo plačati 19-odstotni davek na dodano vrednost - Pred uvedbo DDV-ja oproščeni dajatev - Gasilstvo neguje tudi kulturno dejavnost
NOVO MESTO - S požarom se kot prvi največkrat spopadejo prostovoljni gasilci. Nesebično, zastonj varujejo in rešujejo človeška življenja in premoženje pred požari ter naravnimi nesrečami. Ljudje njihova prizadevanja znajo ceniti, kaj pa država?
Prostovoljno gasilstvo je prizadela davčna zakonodaja, po kateri morajo društva za nakup potrebne opreme plačati 19-odstotni davek na dodano vrednost. “Nasploh je problem v financiranju gasilstva, ki bi moralo biti na nivoju države rešeno drugače. Novomeška gasilska zveza se financira iz požarne takse in proračuna Mestne občine Novo mesto. Za društva z območja novomeške občine skrbimo materialno in organizacijsko, za društva iz ostalih občin, ki so v naši gasilski zvezi, pa le organizacijsko. Letno dobimo okoli 20 milijonov tolarjev, kar je za 24 PGD v novomeški občini občutno premalo, da bi dosegli minimalno opremljenost posameznih društev za osebno zašči-
to in tehniko. Najbolj pereče pa je gotovo plačilo davka na dodano vrednost (DDV). Pred njegovo uvedbo smo bili dajatev oproščeni, danes pa moramo za vsak nakup plačati 19 odst. davek, kar pomeni izpad 4 milijonov tolarjev letno. In to navkljub dejstvu, da po neki drugi zakonodaji veljamo za humanitarno organizacijo. O tem smo na predsedstvu Gasilske zveze Slovenije že razpravljali in upamo, da bo nova vlada oz. Uprava za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo to zadevo ugodno rešila," je razložil Alojz Muhič, predsednik Gasilske zveze Novo mesto. Poleg tega vsako gasilsko društvo zbere za nakup svoje opreme dve tretjini potrebnih sred-
Obdavčeno prostovoljstvo
geot boxer, Citroen in Volksvvagen transporter. Za tatvine motornih vozil se storilci opremljajo z moderno elektroniko (tudi s prenosnimi računalniki), s pomočjo katere vozilo odklenejo in spravijo v pogon brez poškodb. Serijsko vgrajene varovalne naprave so sicer kvalitetne, vendar se navadno storilci hitro seznanijo z novimi tehničnimi podrobnostmi in najdejo njihovo šibko točko.
V Sloveniji je letno ukradenih 26 vozil na sto tisoč prebivalcev. Primerjavi z evropskimi državami - v Nemčiji znaša to število 168, na Danskem 781, v Španiji 338, na Madžarskem 53, na Poljskem 137, na Slovaškem 138 - potrjuje mnenje nekaterih, daje v Sloveniji stanje zaskrbljujoče ali celo kritično. Poleg tega v Sloveniji policija raz-' išče več kot 20 odstotkov takšnih kaznivih dejanj, hkrati pa so lani odkrili še 152 vozil, ki so bila ukradena v tujini. Raziskanost je torej kar dobra.
L. M.
Zahvala
Ob tragičnem dogodku in iskanju pogrešane drage mame se v imenu vseh njenih iskreno zahvaljujem: policistom in vodnikom psov Policijske postaje Novo mesto, pomočniku komandirja g. Slaku in poveljniku CZ g. Fejziču za organizacijo iskanja ter enotama reševalnih vodnikov in psov iz Novega mesta in Ljubljane. Iskreno zahvalo izrekam tudi prijateljem, sosedom in vaščanom.
RUDI BOGATAJ
Umrl na zadnjem sedežu
DRAGATUŠ - 31-letni V. Š. iz Učakovcev je 19. novembra zjutraj z osebnim avtom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levo polovico vozišča, bočno drsel po mostu preko potoka Obrščica in trčil v ograjo. Zatem je vozilo odbilo v drevo, nato pa se je prevrnilo v okrog meter globok potok. Voznik in sopotnik na sprednjem sedežu sta se rešila iz avta, 36-letni sopotnik M. F., ki je sedel na zadnjem sedežu, pa je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesreče.
Proti ilegalnim drogam
Direktor PU Novo mesto Povše se je srečal s srednješolskimi ravnatelji - Sodelovanje pri reševanju narkomanije
NOVO MESTO - Pretekli teden je direktor PU Novo mesto Franci Povše skupaj z najožjimi sodelavci ravnateljem srednjih šol iz novomeške, črnomaljske in metliške občine predstavil problematiko ilegalnih drog na področju Dolenjske in Bele krajine.
Ugotovitve policistov kažejo, da je tovrstna problematika v našem okolju prisotna. Policija zato okrepljeno izvaja preventivne in represivne ukrepe za zajezitev te problematike. Njeno obvladovanje je tisti del varnosti, ki zahteva kompleksno, multidisciplinarno in uravnoteženo reševanje. Na srečanju so
ugotovili, da tudi srednje šole aktivno pomagajo pri obvladovanju te problematike, seveda s svojimi ukrepi. Predstavitev problema ilegalnih drog torej ni izzvenela enostransko, saj so se v razgovor vključili tudi ravnatelji. Najbolj dobrodošli so bili konkretni predlogi, kako še izboljšati preventivno delo v okolici šol, kjer po podatkih policije občasno prihaja do uživanja drog.
Sestanek je pokazal, da so šole pripravljene v okviru svojih zmožnosti aktivno sodelovati tudi s policijo pri obvladovanju problema narkomanije.
L. M.
stev zbere s prostovoljnimi prispevki, za katera morajo prav tako plačati DDV, pa tudi darovalcu se ta prispevek ne upošteva kot olajšava pri napovedi dohodnine.
Pa vendar se v gasilstvu članstvo vseskozi povečuje. Gasilska zveza Novo mesto združuje danes 46 društev z okoli. 4800 člani. “Naše članstvo se povečuje predvsem v vaških gasilskih društvih. Dobro sodelujejo mladi, veterani in ženske, ugotavljam ]4a, da se manj vključuje srednješolska mladina, kar je opazno predvsem v večjih naseljih in mestih. Lep primer je npr. PGD Novo mesto, ki živi le na papirju. Zato bi rad pozval vse bivše gasilce, da bi začeli oživlja-njati društvo, ki bi letos praznovalo 125-letnico obstoja in je najstarejše v naši zvezi," je povedal predsednik Muhič. Na podeželju gasilstvo predstavlja tudi organizacijo, v katerih se ohranja in neguje kulturna. To dokazujejo urejeni gasilski domovi s kulturnimi dvoranami, v katerih vadijo in nastopajo amaterske dramske skupine, v novomeški zvezi pa imajo tudi pevsko gasilsko društvo Šmihel pri Novem mestu.
M. Ž.
Policista ugriznil v prst
ŠENTJERNEJ - 25-letni R. H. iz okolice Šentjerneja je 18. novembra vozil cikcak po vozišču, ko sta ga policista ustavila, pa ju je žalil in enega ugriznil v prst na roki. Odklonil je preizkus alkoholiziranosti pa tudi dokumentov ni hotel izročiti. Sledi srečanje s sodnikom za prekrške in kazenska ovadba.
Policistom grozil in jih žalil
ČATEŽ OB SAVI - 22-letni bosanski državljan S. C. je bil 18. novembra pridržan do iztreznitve. Med vožnjo je z avtom znamke Audi 80 (A) storil več cestnoprometnih prekrškov. Policisti so ugotovili, da vozi pijan, saj je napihal kar 1.40 g/ kg alkohola. Ves čas postopka je bil do policistov aroganten, grozil jim je z ubojem in jih žalil. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Poškodovana voznica in sopotnik
BIZELJSKO - 20-letna voznica osebnega avta J. U. iz okolice Brežic je 15. novembra na Bizeljskem hotela prehiteti 51-letnega voznika 1. Š. z Bizeljskega, ko je zavijal v levo na dvorišče stanovanjske hiše. Oba sta pričela zavirati, voznica pa se je zaletela v kovinsko mestno ograjo ter se lažje poškodovala. Njen sopotnik, 40-letni S. K. iz okolice Bistrice, se hudo poškodovan, zdravi v brežiški bolnišnici.
O težavah mladostnikov
NOVO MESTO - Društvo prijateljev mladine Mojca v Novem mestu je te dni v prostorih OŠ Center pripravilo občinski otroški parlament na temo Otroci in mladi imamo težave, kako jih rešujemo pod skupnim naslovom Hočem, torej zmorem.
Damjana
SIEMENS
M35I (WAP)
zapeU£
GrWomobiliztYio
na visim
INSTANT KAVA,
Nescafe Classic mild,
200 g
Ponudba velja od 16. do 29. novembra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarket Brežice.
ŽIVILA
SkODELlCE ZA KAVO,
6 skodelic s krožniki, porcelan, različni motivi
NAPOLITANKE BLOCK
s kakavovo kremo, 400 g
ARAŠIDI SUN NUTS, v lupini, 500 g
\ lot' M*'n in J-fo-f/
www.niveaformen.ne*	'	tj„,	k,,,,,,,,.,felrli' ‘
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79 940
07/33 79 941 faks:	07/33	22 282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem)', Gor. Brezovici, Jagodniku, Krškem, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Trebnjem;
------------------------------------
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče^ Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v.Šentjerneju (Dol. Vrhpolje: gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
■ KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.  /
Zavarovalnica Tilia d.d. Seidlova 5, Novo mesto
Brezplačno parkiranje
Vsem zavarovancem, ki bodo sklenili zavarovanje na sedežu družbe v Novem mestu, na Seidlovi cesti, 5, bomo povrnili uro parkiranja v garažni hiši na Novem trgu.
vaš četrtkov prijatelj
Mlada, nadkomunikativna, izrazito podtelefonirana, od nedavnega brez mobilnega telefona, ne po lastni krivdi, išče primerno napravo za pisno in besedno komunikacijo poslovne in zasebne narave, prenos Informacij, dolgoročno tudi za širše elektronsko komuniciranje. Ponudbe pod: trenutno brez.
Mobitelova ponudba:
nakup telefona Siemens M35I / WAP po posebej ugodni ceni 35.000 SIT* (običajna prodajna cena 63.900 SIT)
Pogoj: sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM ali podaljšanje obstoječega za najmanj 18 mesecev.
‘Telefon je zaklenjen na omrežje Mobitel GSM. Ponudba velja do razprodaje zalog.
• predstavitev kozmetike za moike NIVEA far Men
• predstavitev novega vozila fordgalaxy
• preizkušanje izdelkov NIVEA for Men
• kozmetični nasveti in zabava za najmlajše
NAGRADNO ŽREBANJE vsak dan promocije:
• NIVEA ura
• NIVEA toaletna torbica z izdelki NIVEA for Men
• NIVEA avto za vašega malčka
VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBANJE bo 8.12. 2000
• 1 x celoletna uporaba vozila fordgalaxy vključno z gorivom in vzdrževanjem
• 100 x ura NIVEA for Men
• 200 x toaletne torbice z izdelki NIVEA for Men
Akcija bo potekala:
• v četrtek 23. novembra med 12. in 18. uro, Mercator hipermarket, Novo mesto
• v petek 24. novembra med 12. in 18. uro, Mercator hipermarket, Krško
Božično-novoletna
Norveška
višina 155 cm
višina
VROČE CENE
MERKUR
Preuredili iih bomo po vaših želiah in potrebah... Novo: Citroen jumper z najnovejšim dizelskim motorjem HDI.
CITROEN CENTER
Podbevškova 6a, Novo mesto flMMHPVR
tel.: 07/393 04 54, 393 04 64 UilttBttlJ
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA SAXO! ŽREBANJE BO 22. DECEMBRA 2000.
3.79
višina 125 cit
5.890
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI
  „_____I
tel. 01 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si
I N T E R MARKETING
||03.0 MHZ
Javni zavod POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO Tovarniška 19, 8270 KRŠKO
objavlja prosto delovno mesto ■
GASILCA - ZAČETNIKA
(1 delavec)
Poleg splošnih zakonskih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe tehniške smeri; da ni v kazenskem postopku in da ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje;
- opravljeno pripravništvo;
- odslužen vojaški rok;
psihofizična in zdravstvena sposobnost; izpit za voznika C kategorije.
Kandidati bodo opravljali preizkus fizične zmogljivosti.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas zaradi dopolnilnega izobraževanja z pridobitev poklica gasilec.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kahdidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
vupjpnrt} |	ršVŽAmH
tuzilUčnO. ajjenCLjz ^	^	f	f
94.9 Mhz
NOVO# http^/nakup.merkur.si	MERKUR
s,
'6 MHt
božično-novoletna jelka, TREE CLASSICS
jelka z belimi konicami, TREE CLASSICS
Podjetniki, obrtnikil
Prihaja Citroenova karavana dostavnih vozil!
višina 185 cm
Več kot 200 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Zima 2000:
izdelki za gospodinjstvo, bela tehnika in mali gospodinjski aparati, izdelki za osebno nego, akustika, telefoni, novoletni program ...
Ponudba velja od 20. novembra do 31. decembra 2000 za izdelke v zalogi.
Kam po vroče cene...
V MERKURjEVE PRODAJALNE
NOVO MESTO:	TRGOVSKI CENTER, rt 07 371	84 40
KRŠKO:	MERKUR MOJSTER, «07 48812 00
V PRODAJALNE NOVOTEHNE
NOVO MESTO:	Novotehna - Glavni trg, « 07 332 30 80
GRADAC:	Novotehna, « 07 306 92 22
TREBNJE:	Novotehna, * 07 304 40 13
IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
'i	'
• Dobimo se v torek, 28. novembra 2000, med 8. in 19. uro, pri Citroen centru Cikava v Novem mestu.
• Predstavitev specialnih programov nadgradnje vozil v mobilne mehanične delavnice, hladilnike, potujoče slaščičarne, bifeje...
• TESTNE VOŽNJE
185 cm
MERKURJEVE
Sode/o vanje bogati
vomeščan začel
•• • 'T
KOŠARKA Suproliga, skupina B, S. krog -
SCAVOLINI BASKET: KRKA TELEKOM 90:68 (25:10, 43:27, 62:46); Pesaro, 16. novembra, gledalcev 4000, sodnika: Pitsilkas (Grč) in Araujo (Por);
SCAVOLINI BASKET; Johnson 15 (5:8), Gigena 16 (2:2), Zanelli 11 (2:2), Middleton 13 (5:7), Tušek 11 (2:3)itd.;
KRKA TELEKOM: Anzulovič 8 (1:1), Dončič 5, Petrov 10, Mihailovič 2, Davison 17 (2:6), Grum 8 (2:2), Drobnjak 6 (0:2), Arapovič 12 (2:3). Prosti meti: Scavolini Basket 22:28, Krka Telekom 7:14. Met za dve točki: Scavolini Basket 32:65, Krka Telekom 28:65. Met za tri točke: Scavolini Basket 4:14 (Gigena 2, Zanelli, Tušek), Krka Telekom 5:17 (Petrov 2, Anzulovič, Dončič, Davison). Skoki: Scavolini Basket 40 (23 + 12), Krka Telekom 35 (22 + 11). Osebne napake: Scavolini Basket 17, Krka Telekom 25.
Ostali izidi v skupini B: Plannja Basket : Partizan 81:90,Efes Pil-sen : Pau Orthez 88:76, TSV Ba-yer 04 : Maccabi Tel Aviv 98:100, Ostende : Iraklis Balkan 83:77.
1.	Maccabi Tel Aviv	5	5 0	443:387	10
2.	Ostende	5	4	I	427:410	9
3.	Partizan Beograd	5	4 1	394:381	9
4.	Efes Pilsen	5	3 2	381:376	8
5.	Scavolini Basket	5	2 3	410:383	7
6.	Pau Orthez	5	2 3	396:396	7
7.	Iraklis Balkan	5	2 3	400:403	7
8.	Krka Telekom	5	2 3	371:385	7
9.	Bayer 04 Leverkusen	5	I 4 425:455	6
10.	Plannja Basket	5	0 5	362:433	5
Liga Kolinska, 9. krog - HELIOS
DOMŽALE : KRKA TELEKOM 70:82 (14:28, 30:47, 55:65); dvorana Komunalnega centra, gledalcev 800, sodnika: Špendl in Boltavzer (oba Maribor); HELIOS: Plevnik 22 (3:4), Žerak 13 (7:10), Laškevič 15 (3:3) itd.; KRKA TELEKOM: Anzulovič 8 (2:3), Ivaškovič, Dončič 10 (2:2), Davison 21 (5:6), Grum 23, Drobnjak 18 (1:2), Šče-kič 2, Arapovič.
Prosti meti: Helios 16:21, Krka Telekom 10:13.
Met za tri točke: Helios 4:13 (Plevnik 3, R. Trifunovič I), Krka Telekom 4:21 (Grum 3, Drobnjak 1).
Osebne napake: Helios 21, Krka 23.
Lestvica: 1. Krka Telekom 18, 2. Union Olimpija 17, 3. Geoplin Slovan 15, 4. Kraški zidar 15, 5. Pivovarna Laško 14, 6. Savinjski Hopsi 13, 7. Helios 12, 8. Rogla 12, 9. Kemoplast Alpos 12, 10. Triglav 12, 11. Zagorje Banka Zasavje 11, 12. Loka kava 11.
ROKOMET Evropski pokal EHF, povratna tekma 3. kroga - TBV LEMGO :
TRIMO TREBNJE 31:20 (17:8); skupni izid 59:45.
TBV LEMGO: Schurmann 5, Baumgartner 8 itd.; TREBNJE: Imperl, Šafarič 3, Hribar 7, Mežnaršič, Kozomara 1, Radelj 1(1), Blagojevič, Šavrič 1, Likavec 4
(2), Gradišek 3, Škof, Lavrnič. Sedemmetrovke: Lemgo 0, Trimo Trebnje 5 (3).
Izključitve: Lemgo 12, Trimo Trebnje 4 minute.
1. A SRL, 6. krog - DOBOVA : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 23:33 (8:19); DOBOVA: Medved, Džapo, M. Urbanč 2, Plazar 1, Voglar, L Deržič 1, D. Urbanč 2
(1), Aljič 6 (2), Kušič, Kranjčič 2,
5. Deržič 2, Stanec 8, Supančič; CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Vugrinec 4, Pajovič 3, Pungartnik 3, Tomšič 11, Žvižej 4, Kokšarov 4 itd. Sedemmetrovke: Dobova 4
(3), Celje Pivovarna Laško 3 (3). Izključitve: Dobova 4, Celje Pivovarna Laško 8 minut.
INLES R!KO : GORENJE 20:27 (9:16); INLES RIKO: Grm. J. Ilc I, G. Ilc 4(1), M. Hojč J, Špoljarič 2, Ivanec 1, Zbačnik, Henigman 1, Kersnič, Mikulin, N. Hojč(l), Merhar 3, Djukič, Ška-per 1; GORENJE: Rutenko 6, Ka-vaš 4, M. Oštir 4, Rozman 5(3). Izključitve: Inles Riko 10, Gorenje 14. Sedemmetrovke: Inles Riko 7
(2), Gorenje 4 (4).
TRIMO TREBNJE : PREVENT (preloženo zaradi pokala EHF)
Lestvica: I. Celje Pivovarna Laško 12, 2. Mobitel Prule 67 12, 3. Gorenje 9, 4. Prevent 9, 5. Av-tomikolič Rudar 8, 6. Velika Nedelja 6, 7. Termo 5, 8. Trimo Trebnje 4,9. Slovan 3, 10. Pivka Perutninarstvo 1%11. Dobova 1, 12; Inles Riko 0.
1. SRL, ženske, 9. krog - M-DE-GRO PIRAN : GRAMIZ KOČEVJE 34:24 (20:9). Lestvica: 1. Krim Neutro Roberts 16... 8. Vegrad Velenje 4, 9. Gramiz Kočevje 2, 10. Burja Škofije 0.
ODBOJKA 1. DOL, ženske, 7. krog - TPV NOVO MESTO : LJUBLJANA 0:3 (-23, -19, -17); športna dvorana Marof, gledalcev 150, sodnika: Globačnik (Topolščica) in Založnik (Ljubno pri Savinji). TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenče-va, Muhič, Vernig, Rajak, Žuži-njak, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Križ.
Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 24, 2. Kemiplas Koper 18, 3. Ljubljana 16, 4. B&L Utrip Šempeter 13, 5. HIT Nova Gorica 11,
6. ZM Ljutomer 9, 7. Venus Fru-pi ŠOU 6, 8. TPV Novo mesto 5, 9. Formis Bell Miklavž 5, 10. Elek-trologistika Ptuj 1.
Mikulin trener Terma Revoz zmagal v Metliki
RIBNICA - Nekdanji odlični ribniški rokometaš in trener Zdenko Mikulin, ki je do sedaj vodil rokometašice Olimpije, pred tem pa dolgo časa tudi Kočevje, je podpisal pogodbo s škofjeloškim prvoligašem Termom, ki ga bo po tem dogovoru vodil leto in pol. Mikulin je dolga leta kot trener vodil ženske ekipe, zdaj pa se je vrnil k moškemu rokometu. Mikulin je po Petru Karpovu že drugi Ribničan na klopi edinega gorenjskega prvoligaša.
METLIKA - V soboto in nedeljo, 18. in 19. novembra, je Športna zveza Metlika v sodelovanju z občino pripravila nogometni turnir, posvečen občinskemu prazniku. Na turnirju je sodelovalo 18 moštev, v finalu pa so se med sabo pomerili Revoz, Štukelj in Orli. Na koncu je prvo mesto osvojilo športno društvo Revoz, Štukelj iz Črnomlja je bil drugi in Orli iz Semiča pa so bili tretji.
Gašper je hitro podrl Portugalca
Novomeščan Gašper Cajnar je v Novem mestu premagal Portugalca Joseja Calado in obranil naslov evropskega poklicnega prvaka v tajskem boksu
Novi salon pohištva v Mačkovcu pri Novem mestu!
Tmnotehmk.i salon pohištva, Mlinarska pol I", BOOfl Novo mesto, tel. (07) 4942 444, ta v (07) 4<)42 446 delovni r as: 8.00 do 10.00, sobota: 11.00 do 12.00, otvoritev salona L decembra
NA PRVEM JESENSKEM SNEGU - 14 članov alpinističnega in mladinskega odseka planinskega društva Novo mesto se je na Martinovo soboto namesto praznovanja martinovega odpravilo na prvi jesenski sneg v slovenskih gorah. Povzpeli so se na 2332 m visoko Malo Mojstrovko nad Vršičem, kjer so našli 20 do 30 cm pršiča na dober meter podlage. Vodja izlet Roman Mihalič seje z Mojstrovke spustil s smučmi, predvsem mlajši člani društva pa so za take podvige še premalo izkušeni in so se v dolino spustili peš. (Foto: P. Abram)
NOVO MESTO - Borilne veščine očitno niso iz mode, saj je večer Tajskega boksa, ki ga je v soboto zvečer v novomeški športni dvorani Marof pripravil Novomeščan Iztok Vorkapič, gonilna sila te pri nas zelo mlade športne panoge, dodobra napolnil vse tri tribune. Spektakel, ki je svoj vrhunec dosegel z dvobojem za naslov poklicnega evropskega prvaka po verziji zveze E.P.M.T.F v kategoriji do 76 kg med Novomeščanom Gašperjem Cajnerjem in Portugalcem Josejem Calado, si je ogledalo 1500 ljudi.
Dobro pripravljeno prireditev so	stop pevsko-plesnega para Final.
popestrili karateisti in tekmovalci v	Prvi dvoboji v tajskem boksu pa so
ju-jitsu ter nekoliko ponesrečen na-	med številnimi gledalci vzbudili tudi
Gašper Cajner
nekaj smeha in žvižgov, saj je bilo hitro jasno, da gre za začetnike, katerih boji so bili bolj podobni navadnemu gostilniškemu pretepu kot vrhunski borilni veščini. V prvem dvoboju je Izolčan Uroš Dujmovič s 3:0 premagal Hrvata Luko Krešel-jaka, v 3. rundi pa je neenak dvoboj med domačinom Davidom Njav-rom in Hrvatom Sašo Bečirovičem trener slednjega prekinil, tako da je v ring vrgel brisačo in s tem svojega varovanca rešil hujših poškodb.
Med tretjim dvobojem med domačinom Jožetom Terlepom in Nizozemcem Elhajiovijem ni bilo več slišati smeha, saj sta boksarja pokazala precej več znanja, Terlep pa se je dobro upiral Nizozemcu, ki se mu je dobro videlo, da se je nekdaj ukvarjal s klasičnim boksom. Terlep je bil nekoliko boljši v zadnji rundi in si je tako priboril naklonjenost dveh sodnikov, medtem ko je tretji dvoboj ocenil za neodločenega, tako da je Terlep zmagal z 2:0.
Cajnerjev dvoboj s Caladom pa je bil tisto, po kar je 1500 ljudi prišlo v dvorano Marof. Šele tadva sta dejansko pokazala, za kaj gre v tajskem boksu. V prvi rundi je No in dosegal točke z nožnimi udarci v nasprotnikova stegna, v drugi rundi pa je moral sodnik, ko je Cajnerju uspelo s pestmi zadeti Calada v obraz, dvoboj zaradi Portugalčevega krvavečega nosu prvič prekiniti. V tretji rundi je Gašper samo še dokončal listo, kar je začel v drugi rundi. S silovitim napadom je Caladu razbil nos in ustnico ter ga s silovitim levim krošejem poslal na pod, tako da je sodnik še drugič prekinil dvoboj. Ko so v njegovem kotu Portugalca usposobili za nadaljevanje, je Cajner nadaljeval še siloviteje in sodnik je moral dvoboj dokončno prekiniti in Novomeščana razglasiti za zmagovalca.
I. V.
CAJN PR OBRANIL L VROPSKI NASLOV - V soboto zvečerje Novomeščan Gašper Cajner (levo) v novomeški športni dvorani Marof s tehničnim knock-outom v tretji rundi premagal Portugalca Joseja Calada in tako obranil maja v Ljubljani osvojeni naslov poklicnega evropskega prvaka po verziji zveze E.P.M. T.F. v kategoriji do 76 kg. To je Gašperjeva 23. zmaga in 8. zmaga s knockoutom, le petkrat pa je bi! poražen. (Foto: I. Vidmar)
Malnar prvi s strokovnim izpitom
Novomeški atletski strokovnjak je prvi slovenski trener s strokovnim izpitom, kakršnega za strokovno delo v športu zahteva zakon o športu
NOVO MESTO - Maja sprejeti zakon o športu uvaja nekoliko več reda tudi na področju strokovnega dela s športniki in od trenerjev zahteva ustrezno strokovno usposobljenost. Novomeški atletski strokovnjak Slavko Malnar je prvi slovenski trener, kije opravil strokovni izpit za strokovne delavce v športu, poleg njega pa je tak izpit takoj za njim opravil tudi znani košarkarski strokovnjak Janez Drvarič. Strokovni izpit je bil sestavljen iz praktičnega dela, ki ga kandidat opravi pri delodajalcu ob navzočnosti mentorja, in teoretičnega dela, ki ga opravi pred komisijo, ki jo izbere pristojni minister.
Maja sprejeti zakon o športu za- ni za vse poškodbe športnikov in ne-
hteva, da imajo vsi strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževal-no delo v športu, gre predvsem za trenerje, ustrezno univerzitetno izobrazbo športne smeri in poleg tega strokovni izpit, ki so ga do sedaj potrebovali le učitelji športne vzgoje, ki so poučevali na osnovnih in srednjih šolah. Po novem so pedagoški delavci v šolstvu in športu izenačeni, saj strokovni izpit za strokovnega delavca v športu velja tudi v šolskem sistemu in obratno. Vendar trenerji v vseh športnih panogah za vadbo otrok poleg strokovnega izpita potrebujejo tudi ustrezno licenco krovne športne organizacije, v primeru atletike je to Atletska zveza Slovenije. V primeru, da trenerji nimajo strokovnega izpita in predvsem licence, so klubi in trenerji kazensko odgovor-
pravilnosti pri vadbi. S tem država poskuša z zakonom preprečiti, da bi
* Slavko Malnar v Agenciji za šport Novo mesto skrbi za delo z mladimi v atletiki v atletskem klubu Krka Telekom pa že 20 let dela kot trener skakalcev, šprinterjev in metalcev. Po izobrazbi je višji atletski trener z rdečo licenco Atletske zveze Slovenije, kar je najvišja stopnja v hierarhiji atletskih trenerjev, po kategorizaciji strokovnih športnih delavcev pa si je pridobil naziv svetnika, kar ustreza nazivu svetnika v šolskem sistemu.
športnike trenirali ljudje, ki za tako delo nimajo ustreznega znanja. Vendar strokovni izpit in univerzitetna izobrazba nista izključni pogoj za strokovno delo v športu. Do ustrez-
Slavko Malnar
ne licence lahko pridejo strokovni delavci, ki so znanje pridobili z udeležbo na predpisanih strokovnih seminarjih in z delom ter uspehi v praksi, tako da jim strokovno usposobljenost prizna panožna organizacija, ki takemu trenerju dodeli ustrezno licenco, te pa se glede na raven usposobljenosti razlikujejo.
I. V.
Čas za košarkarski premislek
Krka Telekom zelo uspešno začela sezono, a se je po tekmi s Scavolinijem treba zamisliti
Košarkarji Krke Telekoma so prvi det jesenske sezone izpolnili vsa optimistična pričakovanja. Tekmovanje v Sttproligi so začeli z nepričakovano zmago v Solunu nad grškim velikanom IrakUsom, doma so se dobro uprli turškemu Efesu Pilsnu, ki sodi v najožji krog favoritov za zaključni turnir štirih v Parizu. Zmaga nad Bayerjem je bila načrtovana in dosežena s sanjsko igro v zadnji četrtini. Tudi v domači ligi, kjer to jesen še ne poznajo poraza, jim gre izvrstno, biser v nizu zmag pa je uspeh nad Unionom Olimpijo, kar je Novomeščanom v rednem delu ligaškega tekmovanja uspelo prvič, saj so do sedaj Ljubljančane premagali le v končnici minulega prvenstva. V novomeški košarkarski javnosti je zavladala evforija, ki je ni čutiti le med navijači, ampak se je polotila tudi marsikaterega strokovnjaka oziroma dobrega poznavalca tega športa. Vendar je čas za proslavljanje še daleč.
Nenačrtovana zmaga nad Irak-lisom zavaja, saj znani grški klub letos ni to, kar se je od njega pričakovalo, in je po petih krogih z dvema zmagama sedmi, za mesto pred Krko Telekomom. Zmago nad Partizanom so imeli novomeški košarkarji v Beogradu na dosegu roke, a so podlegli peklenski atmosferi v dvorani Pionir, Partizan pa si je očitno prav v zadnji četrtini te tekme opomogel in s štirimi zmagami dokazat, da je izvrstno moštvo, ki lahko v letošnji sezoni Suprotige pride zelo visoko.
Zaskrbljujejo pa dogodki zadnjih dni. Na eni strani poškodba ključnega moža moštva Simona Petrova, zaradi katere kapetan Novome-ščanov zagotovo še nekaj časa ne bo mogel igrati na vso moč, po drugi strani pa nastop Krke Telekoma v Pesaru, kjer so bili popolnoma nemočni in so se vsaj v podzavesti že vnaprej predali. Scavolini ne bi smel biti nepremagljiv, saj je v prvih štirih krogih dobi! le tekmo z Irakli-som, če pa bi izgubil še z Novome-ščani, bi mu že trda predla, zato je moštvo nastopilo pod posebnim pritiskom, kar bi Novomeščani lah-
ko izkoristili, pa tega niso niti poskušali. S takim odnosom do tekme je težko priti daleč.
Edina deviza, s katero lahko moštvo, kakršno je Krka Telekom, uspe v družbi Fibine polovice najboljših evropskih moštev, je neuničljiva želja po zmagi ne glede na moč nasprotnika. Da je izčrpano novomeško moštvo popustilo v zadnjih minutah tekme v Beogradu, fantom ne gre zameriti, da se nasprotniku niso dostojno uprli na začetku tekme v Pesaru, pa je dejstvo, ki mu bo treba posvetiti veliko pozornosti, trenerju Pipanu pa bi moral pri motiviranju moštva stati ob strani tudi dober športni psiholog. Krka Telekom v skupini B sodi med osem moštev, ki bodo nadaljevala tekmovanje, vendar nič ne bo podarjeno, vsako točko si bo treba krvavo prislužiti. Lahko se zgodi, da zgolj zmage nad neposrednimi tekmeci s spodnjega dela lestvice ne bodo zadoščale za uvrstitev med prvih osem moštev.
Doma gre Krki Telekomu v ligi Kolinska vse po najboljših željah. Od velike četverice, ki je v preteklih sezonah obvladovala slovensko košarkarsko sceno, sta ostali le dve moštvi - Krka Telekom in Union Olimpija, ki bosta v finalu končnice odločali o naslovu prvaka. Savinjski Hopsi in tudi Pivovarna Laško sta se potopili v poprečju slovenske lige, razlika med najboljšima in ostalimi je ogromna.
Če bi uspelo priti v finale komu drugemu razen velikima dvema, bi bila to večja senzacija, kot lanski poraz Ljubljančanov z Novomeščani v polfinalu. Lanske napake, go je njegovo moštvo začelo boje končnice lige Kolinska, utrujeno od evropskih bojev in motivacijsko izpraznjeno, si pretkani košarkarski lisjak Zmago Sagadin ne bo privoščil, zato bo pot Novomeščanov na domači košarkarski tron še težja. Prvo bitko so Novomeščani dobiti, zmaga v vojni pa je daleč, še posebej, če upoštevamo, da admiral Zmago poveljuje bistveno dražji barki z višjo in številnejšo posadko od novomeške.
IGOR VIDMAR
Spodrsljaj ali trenutek resnice?
Krka Telekom je bila v Pesaru poražena že v prvih minutah tekme - Dobrodošel odmor pred tekmo z vodilnim Macabijem - V ligi Kolinska gre veliko lažje
NOVO MESTO - Tako katastrofalnega začetka tekme, kot so ga novomeški košarkarji doživeli v petem krogu Suprolige v Pesaru, kjer so se pomerili s tedaj šestouvrščenim in na koncu minule sezone devetouvrščenim moštvom italijanske lige Scavolinijem. Italijani so sicer res veljali za favorite srečanja, čeprav so po štirih krogih na lestvici z eno samo zinago zaostajali za Novomeščani, vendar so se jim, ko so ugotovili, da bo poškodovani Simon Petrov vseeno nastopil, začele tresti hlače, Novomeščani pa so tekmo pričakali sproščeno, saj niso imeli kaj izgubiti, a očitno so bili preveč sproščeni.
Italijani so začeli brez Slovenca v svojem moštvu Marka Tuška, kije na zadnji tekmi italijanskega prvenstva dosegel 30 točk, z zelo hitro igro pa so takoj razorožili novomeško vrsto, v kateri ni bilo košarkarja, ki bi mu uspelo zadeti koš. Vodstvo Scavolini-ja v prvi četrtini s 25:4 ni napovedo-
valo le poraz Krke Telekoma, ampak pravo katastrofo. Novomeščani so si v drugi četrtini nekoliko opomogli in se domačinom približali na 7 točk razlike, vendar so se Italijani na čelu z Američanom Johnsonom takoj zresnili, do konca polčasa povedli s 16 točkami razlike in do konca tek-
me skrbeli, da krkaši ne bi niti pomislili, da lahko dosežejo preobrat. Trije tedni odmora so dovolj, da si novomeško moštvo zaliže rane in pripravi na veliki dvoboj z vodilnim moštvom skupine B-Maccabijem iz Tel Aviva, ki pa ni nepremagljiv, saj je v petem krogu s precej sreče v Leverkusnu šele po podaljšku s 100:98 ugnal Bayer, tisto moštvo, ki so ga Novomeščani dobesedno pregazili.
Ne glede na boleč poraz v Supro-ligi se novomeški košarkarji v domačem prvenstvu ne dajo motiti in so v soboto brez težav v Domžalah z 82:70 premagali tamkajšnji Helios.
I. V.
Našim rokometašem slabo kaže
Dobovčani v 6. krogu doma s 23:33 izgubili s Pivovarno Laško, Ribničani pa z 20:27 z Gorenjem - Tudi v 7. krogu se jim ne obetajo nove točke
Nič kaj dobrega ne kaže dolenjskemu oziroma posavskemu rokometu. Ribniški Inles Riko je po šestih krogih še brez točke, Dobova gre očitno po poti bivših posavskih prvoligašev Krškega in Sevnice, pa tudi Trebanjci, kar so se uvrstili v prvo ligo, še niso tako slabo začeli sezone. V šestem krogu Dobovčani proti Pivovarni Laško niso mogli ponoviti podviga izpred nekaj let pa tudi Ribničani niso imeli veliko možnosti za presenečenje na tekmi s tretjcuvrščenim Gorenjem, medtem ko imajo Trebanjci do 29. novembra, ko bodo igrali zaradi pokala F.HF preloženo tekmo 6. kroga s Preventom, še nekaj časa, da uredijo svoje vrste in se uspešno zoperstavijo tekmecu, s katerim sta še pred kratkim skupaj spadala v veliko četverico.
Ribničani so bili brez že dalj časa poškodovanih treh zadnja leta ključnih mož ekipe, Natana Hojča, Tomaža Lesarja in Francija Pajniča, in z lažje poškodovanima Merharjem in Henigmanom, ki sta vseeno morala igrati, na tekmi z Gorenjem že vnaprej obsojeni na poraz. Zanje je bil usoden že začetek, ko so zgrešili štiri sedemmetrovke in zapravili več obetavnih priložnosti. Razpoloženi gostje, med katerimi sta blestela predvsem tujca, najboljši strelec Ruten-ko in vratar Dubonosov, so'izničili vsa prizadevanja domačih rokometašev.
Dobovčani so tekmo s Celjani zaradi njihovih obveznosti na evropskih parketih odigrali že sredi tedna in izgubili s 23:33 (8:19). Celjani, ki so srečanje izkoristili tudi kot dober trening, so silovito začeli in v 17. minuti vodili že z 11:3, potem pa je nji-
hov naval z izvrstnimi obrambami nekoliko ublažil domači vratar Jure Medved. DrUgi polčas je bila igra tako rekoč povsem izenačena, Dobovčani pa so ga dobili z delnim iz-
idom 15:14, kar pa njihovega poraza ni bistveno ublažilo.
V 7. krogu bodo imeli Ribničani lepo priložnost, da na Kodeljevem proti razglašenemu Slovanu končno le osvojijo prvo točko, kar pa bo vseeno težko. Še težje bodo prišli do novih tečk Dobovčani, ki se bodo v gosteh pomerili s škofjeloškim Ter-mom, ki bo prvič nastopilo z novim trenerjem, Ribničanom Mikulinom, pa tudi morebitna zmaga Trebanjcev v gosteh pri tretjeuvrščenemu Gorenju bi bila veliko presenečenje.
I. V.
Trebanjsko slovo od Evrope
Rokometaši Trima Trebnjega so v Hamburgu povratno srečanje z Lemgom izgubili z 20:31 in izpadli iz pokala EHF
TPV na robu boja za obstanek
Odbojkarice novomeškega TPV-ja tokrat doma izgubile z Ljubljano -Žužentberčani zlahka opravili z Ljutomerom - Črnomaljke osvojile le točko
Odbojkarice novomeškega TPV-ja v novi sezoni kljub novemu trenerju ne morejo priti na zeleno vejo. Tokrat sojih v novomeški športni dvorani povsem nadigrale Ljubljančanke, ki so se tako še utrdile na 3. mestu prvenstvene lestvice. Novo-meščankam nikakor ni uspelo organizirati igro, s katero bi se lahko odločneje uprle gostjam. Igraje bila kolikor toliko enakovredna le v prvem nizu, kasneje pa so mlada in neizkušena TPV-jeva dekleta vse bolj popuščala. V 8. krogu Novome-ščanke čaka tekma v Novi Gorici,
kjer bi se z novimi točkami lahko približale sredini lestvice, v primeru poraza pa ostale v nevarnem območju boja za obstanek.
Bolj zadovoljni so lahko Žužem-berčani, ki so v gosteh povsam nadigrali Ljutomerčane. Ti so se jim nekoliko bolj približali le v drugem nizu, ko so prišli do 20 točk, v prvem in tretjem nizu pa so jim Suhokranj-ci dovolili, da osvojijo le 12 točk. S peto zmago v sezoni so Žužember-čani na lestvici tretji, v prihodnjem krogu pa se bodo v soboto, 25. novembra, doma pomerili s petouvr-
ščenim drugim moštvom Salonita Anhovega.
Kočevke so v Kamniku dosegle tretjo zmago v sezoni. Žal so po vodstvu z 2:0 popustile in domačinkam dovolile, da so izenačile in Kočev-kam odščipnile točko. Kočevke, ki so trenutno na drugoligaški lestvici osme, si nove točke obetajo v 8. krogu, ko se bodo doma pomerile z ena-jstouvrščenim Kajuhom Šoštanjem.
V tretji ligi je novomeška Krka v gosteh z 0:3 (-22, -21, -23) izgubila z drugouvrščenim drugim moštvom Žurbi Teama Kamnika, med dekleti pa so Črnomaljke doma z 2:3 izgubile s Piranom in so na lestvici četrte, Semičanke pa so z enakim izidom v gosteh izgubile z osmouvrščenim Kostakom Elmontom in so na lestvici enajste.
L V.
TREBNJE - S povratno tekmo 3. kroga pokala evropske rokometne zveze EHF z Lemgom so se Trebanjci v Hamburgu najbrž kar za nekaj časa poslovili od evropskih rokometnih igrišč, saj jim v domačem prvenstvu ne kaže najbolje in si bodo, če se ne bi kaj korenitega spremenilo, zelo težko spet izborili pravico do nastopa v enem izmed evropskih pokalov.
Potem ko so se na prvi tekmi doma dobro upirali favoriziranim Nemcem in tekmo izgubili z vsega tremi zadetki razlike, Trebanjcem v Ham-
Začeia se bo zimska liga
METLIKA - V soboto, 25. novembra, se bo v telovadnici osnovne šole Metlika začela zimska liga v malem nogometu. Prijavilo se je 14 ekip. Večina tekem bo ob sobotah popoldne ali tudi ob nedeljah dopoldne.
Pohod na Slavnik
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi v soboto, 2. decembra, na pohod na Slavnik. Cel dan bo približno štiri do pet ur hoje, odhod pa bo ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje. Turo, za katero bodo člani društva odšteli 2200, ostali pa 2700 tolarjev, bosta vodila Martin Luzar in Tomaž Mikec. Pri njima se do četrtka. 30. novembra, lahko tudi prijavite, in sicer Martinu na telefon 041/800-876, Tomažu pa na 041/560-077.
burgu hujšega poraza ni uspelo preprečiti. Tekmo so izgubili z'20:31 ter tako s skupnim izidom 45:59 izpadli iz nadaljnjega tekmovanja v pokalu EHF.
Hamburžani, ki so pred tem v domačem prvenstvu grdo izgubili z Magdeburgom (17:32), soTrebanjce s trdo in učinkovito igro v obrambi in hitrimi protinapadi razorožili že v prvem polčasu, ko so na začetku povedli s 5:0. Trebanjci so si potem sicer malo opomogli in so se Nemcem približali na 6:8, a je bilo to vse, kar so pokazali v prvem polčasu, ki so ga Plamburžani dobili s 17:8.
V drugem polčasu so Nemci, zadovoljni z visoko razliko, nekoliko popustili, kar so Trebanjci izkoristili in preprečili še hujši poraz, ki se jim je obetal po prvem polčasu.
V nedeljo veterani
NOVO MESTO - Na kegljišču Dolenjskega lista se bodo v nedeljo ob 9. uri na sklepnem delu prvenstva regije pomerili veterani in veteranke. (N. G.)
Snežnik po starem
KOČEVJE - Porazi košarkarjev Snežnika se kar vrstijo. Tudi v osmem krogu v drugi državni ligi so v Tolminu pokazali bledo igro, od pomlajene ekipe več niti ni pričakovati. Tolminici sojih ugnali s 96:78.
Krčanki začeli z zmagami
Slapšakova in Hojskijeva odlično v Celju
KRŠKO - Zimska sezona domačih plavalnih tekmovanj se je po tradiciji začela s plavalnim mitingom za pokal Celja, kjer so med tekmovalci iz 27 klubov iz šestih držav uspešno nastopili tudi Krčani.
V članski konkurenci sta od Krčanov nastopila Urša Slap-šak in Rok Kerin. Urša, ki sicer nastopa za Radovljico, je s časom 26,40 zmagala na 50 m prosto in s časom 58,39 na 100 m prosto. Rok Kerin je s časom 2:14,47 na 200 m mešano osvojil peto mesto. Med mladinkami j/Nika Jevnik s časom 1:10,84 osvojila 5. mesto na 100 m delfin, Petra Rostoharje bila v isti disciplini s časom 1:14,15 osma, Dolores Žičkar pa je bila na 100 m prsno s časom 1:22,63 sedma.
Med kadetinjami je Sara Hojski s časom 1:13,57 zmagala na 100 m delfin in s časom 2:44,84 osvojila sedmo mesto na 200 m mešano. Nina Andri-jaševič je bila s časom 4:57,38 tretja na 400 m prosto in s časom 2:41,33 četrta na 200 m mešano. Jernej Omerzel je bil s časom 2.31,42 peti na 200 m hrbtno in s časom 1.11,12 šesti na 100 m hrbtno.
Tudi naši med najboljšimi atleti
Nosetova najboljša med
mladinkami
Atletska zveza Slovenije je letos desetič zapored izbirala najboljše atlete v vseh kategorijah, med tistimi, ki so v anketi atletskih strokovnjakov zbrali največ točk, pa so tudi nekateri atleti z našega konca. V članski konkurenci sta laskavi naslov tudi letos osvojila celjski skakalec v daljino Gregor Cankar in Škofjelo-čanka Brigita Langerholc. Cankarje šesti naslov atleta leta zapored dobil z 226 glasovi, drugi je bil Brežičan Primož Kozmus s 100 točkami, tretje mesto pa je s 96 točkami zasedel ljubljanski tekač Matija Šestak.
Med starejšimi mladinkami so za atletinjo leta proglasili Šentjernej-čanko Majo Nose, med starejšimi mladinci je bil Sevničan Borut Veber drugi, med pionirji pa sta Novome-ščan Matija Kraševec (Krka Telekom) in Šentjernejčanka Janja Bučar prav tako osvojila drugo mesto.
Po Trdinovi poti
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto vabi vse svoje člane in ostale ljubitelje planin v soboto, 2. decembra, na enodnevni pohod po Trdinovi poti. Odhod bo ob 8. uri izpred novomeške športne dvorane Marof. Skupne hoje bo za 4 do 5 ur, za pohod pa bo potrebno odšteti 1000 tolarjev. Prijave sprejema Mojca Verček Rems na telefon 041/745-849 najkasneje do četrtka, 30. novembra.
NEIZKUŠENOST SE POZNA - Večina mladih odbojkaric zdajšnje prve ekipe novomeškega TPV-ja je v preteklih sezonah kvečjemu sedelo na klopi ali pa celo pobirala žoge, zdaj pa so morale nase prevzeti breme zaradi obstoja novomeške ženske odbojke v družbi najboljših. Kljub vsemu dekleta včasih dokažejo, da veliko obetajo in da bodo v prihodnosti lahko dostojno nasledile ekipo, ki se Je še ne dolgo tega z Jano Vernig, Rebeko Koncilija, Alenko Ostroveršnik (Kotnik) in Tamaro Podolski ter izvrstnimi tujkami borila za sam vrh prvoligaške lestvice. (Foto: I. V.)
|[<*KRKKZDRAVIUŠČI\
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
V
ZACELI Z NOVO SEZONO -Tekmovalci športnega društva Teniški center Otočec so začeli z nastopi v novi sezoni. Tadej Pucelj je na odprtem prvenstvu Slovenije do 18. leta v Krškem po prepričljivi zmagi v prvem in drugem krogu ter zmagi v četrtfinalu izgubil v polfinalnem srečanju s prvim nosilcem Markom Sabolčkijcm iz Laškega. Novi član društva Ziga Deržič pa je igral na odprtem prvenstvu Slovenije do 14. leta in v četrtfinalu klonil pred Luko Ocvirkom iz Šport plusa. Jasmina Kajtazovič in Petja Kolegar sta na turnirju Fičfirič do 12 let v Litjji zasedli prvo in drugo mesto.
TURNIR ZA OTROKE - Na turnirju v mini tenisu, ki ga je minuli vikend pripravil Teniški center Otočec, je zmagala Daša Orlič nad Markom Novakom in Mihom Begom. Starejši pa so se pomerili v tenisu, kjer je zmagal Igor Radež, drugi je bil Gašper Beg in tretji Miha Novosel.
PARTY DVOJICE ZA ODRASLE - Na partv turnirju dvojic, ki sc ga je v Teniškem centru Otočec udeležilo 20 igralcev, je dvojica Igor Rus in Jože Seničar v finalu premagala par Rudi Sadek in Ignac Bakše. Tretje mesto sta si priigrala Slavica Srebrnjak in T. Bjelopoljak.
k
SEVNIČANI NOVI PRVOLIGAŠI - Moštvo šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je po sedmih krogih tekmovanja v vzhodni skupini druge slovenske šahovske lige z 12 točkami osvojilo prvo mesto in se s tem uvrstilo v prvo ligo, od koder je letos izpade! nekdanji državni prvak krški Triglav. Za Sevnico so v drugi ligi igrali Blaži mir Kovačevič, Martin Povše, Andrej Grilc, Toni Kranjec, Zvonko Mesojedec, Mojca grilc, Bojan Smerdel, Ivan Gmaj-ner, Miroslav Šibilja, Ludvik Cvirn, Franc Derstvenšek in Igor Glavač. (Janez Blas, foto: Borut Derstvenšek)
£.£7,	2/W/4<?©.
morala je j $ pez JMo
Boj TA J i/ /VAUAP/T/ i /sre*
L.^£ • A ČOLN Ut
•Te dni se v Kočevju pa morda še kje dogajajo gotovo nepotrebni zapleti s karticami zdravstvenega zavarovanja, ki so bile uvedene pred nedavnim, ko smo opustili zdravstvene izkaznice (ki pa jih je kljub temu potrebno nositi s seboj). V zadnjem mesecu dni sem doživel kar nekaj neprijetnosti. V Lekarni v Ko-
čevju mi je bilo po predložitvi recepta rečeno, da moja zdravstvena izkaznica ni potrjena. Zagotovil sem, da je, saj sem jo potrdil pred odhodom k zdravniku, nakar so le ugotovili, da le je potrjena.
Podobno se mi je zgodilo v isti lekarni minuli petek, ko sem z receptoma prišel po zdravila za ženo. Spet so potisnili njeno kartico v strojček in dejali, da ni potrjena in naj jo grem potrdit na drugi konec mesta v stavbo socialnega zavarovanja. Nisem šel, žena pa mi je doma povedala, da jo je potrdila ob odhodu v pokoj, se pravi 16. oktobra letos, in bi morala potrditev veljati leto dni. Tudi njej se je zgodilo isto, ko je šla k zdravniku (pri katerem je dobila omenjena recepta)je morala kartico še enkrat potrditi na avtomatu v kočevskem zdravstvenem domu, nakar soji v ordinaciji zagotovili, daje zdaj vse v redu... Pa vendar je po nekaj dneh sledil omenjeni zaplet v lekarni.
Kasneje sem o vsem tem obvestil lekarno, kjer so mi med drugim povedali, da delajo natanko po predpisih in predlagali, naj se pritožim pri direktorju zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Odgovoril sem, da so na zaplete dolžni opozoriti oni, namesto da vsak zavarovanec zase išče neke pravice. Ob takih zapletih se mi zastavlja več vprašanj: Zakaj takih in podobnih primerov ne rešujejo hitreje in bolj človeško, ne da bi z njimi morili bolnike? Zakaj je
potrebno dvojno preverjanje zdravstvenih kartic pri zdravniku in nato še v lekarni? In zakaj nimajo aparatov za potrjevanje kartic v lekarni ali neposredno ob njej in bi tako bolnikom prihranili potovanje iz enega na drugi konec mesta.
To pa še zdaleč ni vse, kar v zdravstvu zasluži ostro kritiko. Že pred leti je bilo v medijih objavljena razprava o obiskih pri zdravnikih-specialistih. Takrat so zdravniki zatrjevali, da praktično ni čakalne dobe pri specialistih oziroma daje najdaljša le pri nekem specialistu in traja 14 dni, sicer pa le do tri oziroma največ pet dni. Seveda to ne drži, saj je moj osebni zdravnik že pred petimi leti poslal zame napotnico k nekemu specialistu, kljub mojim urgencam (po telefonu) pa me še do danes ni poklical na pregled. Podobno se je zgodilo tudi pri drugem specialistu pred okoli tremi leti, saj tudi od njega do danes še nisem dobil vabila na pregled. Sem pa medtem odšel na pregled kot samoplačnik in so mi v tem času opravili že zelo težko operacijo, kar pomeni, da bi bil že mrtev, če bi verjel zagotovilom, da bom kot zavarovanec prišel na brezplačen pregled že v tednu dni. So pa mnogi zdravniki uspešnejši v boju za svoje višje plače kot za zdravje bolnikov. Zato naj bi pristojni preverjali, kako v zdravstvu opravljajo svoje delo, ko delajo z bolniki-zavarovan-ci in kako z bolniki-samoplačniki.
J. PRIMC
Podpora pridelovalcem cvička
Strokovni odbor za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se pridružuje peticiji, ki so jo dolenjski' vinogradniki naslovili na Ustavno sodišče v Ljubljani in v kateri zahtevajo, da se takoj prekine začasna neveljavnost Pravilnika cviček PTP (priznano tradicionalno poimenovanje).
Vsem nam je znano, da je cviček vino vinorodnega okoliša Dolenjska. Osnova zaščite nekega pridelka (v tem primeru vina cviček) mora biti zaščita geografskega porekla. Zaščita geografskega porekla je eden od temeljev evropskega vinogradništva in vinarstva, zato naj se ta zaščita spoštuje tudi pri nas. Sicer bo danes razveljavljen en pravilnik, jutri drugi in na koncu bo neveljaven tudi Zakon o vinu.
Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije Strokovni odbor za vinogradništvo in vinarstva
Nergači
Vse več jih je. Nergačev. Ljudi, ki so dopoldne jezni nase, popoldne pa na ves svet. Ali kakor pravi ljudstvo: "Ni jim všeč v lastni koži." Popljuvajo vse: oblast, ki je podkupljiva in tatinska, šolstvo, ki vzgaja premalo bogaboječo mularijo, policijo, ki ustavlja poštene državljane, če za kilometer na uro prekoračijo dovoljeno hitrost, ne vidi pa pravih barab, podkupljivih izdajateljev gradbenih dovoljenj, nesposobne davkarije, odirajočih zavarovalnic in bank, zapitih vojakov in tako naprej. Vse je velika barabija, svinjarija, vsakdo grabi le zase, narod pa nastrada. Preprosti ljudje so žrtve, ki nemočno gledajo bogatenje na nepošten način. Na tuj račun. Na hrbtih državljanov.
Če poznate nergače, boste brez večjih težav lahko ugotovili, da imajo vse materialne dobrine: hišo z dvema nadstropjema, zidanico z najmanj šeststo trtami, dva avtomobila, tri mobitele, vikend ob jezeru, reki ali morju, otroka in pol, pomivalni, pralni in sušilni stroj, usnjeno sedežno garnituro, nekaj televizijskih sprejemnikov, dva glasbena stolpa, čoln na vesla, plašč iz kož korejskih psov, računalnik s priklopljenim internetom, strica na visokem političnem položaju, lovsko puško z daljnogledom, aparat za merjenje krvnega pritiska, električni brivnik, čistokrvnega zlatega prinašalca, depilacijsko kremo, tablete viagre, najnovejši skiro, zobno ščetko na baterije, srčni vzpodbujeval-nik in kar še sodi k standardu povprečnega Slovenca.
Nekaj pa tem ljudem le manjka. V glavi. Toda primanjkljaj te vrste je težko ugotoviti, še teže pa ga je dokazati.
TONIGAŠPERIČ
Ljubljansko pismo
V centru Ljubljane spet lisice
Kako rešiti prometno zatrpanost?
LJUBLJANA - Ena vse hujših skrbi Ljubljančanov je neurejenost mestnega prometa, natrpa-nost središča “slovenske prestolnice” z avtomobilsko pločevino. Mestni redarji parkiranju avtomobilov na pločnikih in obrobju zelenic niso več kos, o čemer priča podatek, daje bilo lani zaradi nepravilnega parkiranja od 135.000 odmerjenih mandatnih kazni izterjanih le 46 odstotkov. Zakaj je prišlo do tolikšnega prometnega nereda v Ljubljani, je razumljivo, saj ima naše glavno mesto skoraj
300.000	prebivalcev, prav toliko pa se jih iz bližnje okolice vsak dan vozi v mesto. Med samimi Ljubljančani jih samo 18 odst. prihaja v službo z avtobusi. Vzroki za to so: slabe povezave med posameznimi deli mesta, visoka cena prevoza, neredna vožnja in zastareli avtobusi.
Ob vsem zapisanem se velja vprašati, ali ljubljanski Mestni svet upošteva želje Ljubljančanov po bolj urejeni prometni podobi Ljubljane. Želi jih upoštevati, kako ne! Zato jih je s posebno anketo povabil, naj predlagajo prometne izboljšave. In so jih res. Tako zaprtje mestnega središča za promet podpira 77% Ljubljančanov, vendar se jih kar 44% vprašanih še-vedno vozi v službo z avtom. Za graditev garažnih hiš v središču mesta se zavzema 65% vprašanih, prav toliko pa v njih ne parkira zaradi previsokih cen. Za postop-
no uvajanje lisic na območju ožjega mestnega jedra se je izrekla tretjina anketirancev, dobra polovica pa jih temu nasprotuje. Največ zagovornikov lisic je med starejšimi občani, torej tistimi, ki nimajo avtomobila. Dobra polovica vprašanih pa bi avto pustila doma, če bi bila taksistična služba v mestu cenejša, kar dokazuje, da Ljubljančani le niso tako navezani na svoj avtomobil, kot mislimo.
Za zdaj je Mestni svet prisluhnil le predlogu meščanom, naj bi ožje središče Ljabljane zaprli za mestni promet, uresničitev te odločitve pa ponovno uveljavili z uporabo lisic. Odlok o tem bo začel veljati 1. decembra. Od takrat do konca leta bodo mestni redarji in študentje, ki jih bodo zaposlili, s propagandnim gradivom le obveščali voznike o novostih, ki jih prinaša odlok, uprava pa bo odprla tudi brezplačno telefonsko številko, na kateri bodo lahko Ljubljančani izvedeli vse, kar jih zanima o prometnih spremembah. Decembra bodo v upravi pripravili predlog cen za priklenitev in odklenitev lisic, ddj|pčili modre cone in cene parkiranja ter postavili ustrezno prometno signalizacijo. S 1. januarjem 2001 bodo začeli priklepati vozila z lisicami, v celoti pa bo odlok začel veljati najpozneje do sredine leta 2001. Mestni redarji in služba, ki jo bo MOL pooblastila za priklepanje in odklepanje nepravilno parkiranih avtomobilov z lisicami, bodo skrbeli za parkirni red v vsem mestu.
Podlaga za pripravo odloka o cestnoprometni ureditvi je bilo kar nekaj študij, eno zadnjih so pripravili prometni strokovnjaki iz Švice. Tudi ti so ugotovili, da je prometna ureditev v središču mesta nevzdržna, predvsem pa so se čudili podatku o obsegu neizter-jenih kazni zaradi nepravilnega parkiranja.
VINKO BLATNIK
Se o nepotrebni birokraciji
Zaradi uvedbe zdravstvene kartice zapleti pri zdravniku in p lekarni - Dolgo čakanje pri specialistih
RIBIŠKI CAR - Konec oktobra smo imeli člani Ribiške družine Črnomelj že šesto tekmovanje za naslov ribišega carja. Trideset se nas je zbralo ob sotočju Lahinje in Dobličice, po--triurnem ribolovu s plovcem pa je zmagal Anton Domitrovič. Ribiški prijatelji mu iskreno čestitamo. (Stane Lozar)
TROFEJNA ŠČUKA - Da v belokranjski reki Lahinji živijo tako tepe in velike ščuke, je dokazal inž. Vlado Breznik iz Črnomlja. Na blestivko je ujel 96 centimetrov dolgo in 8 kilogramov težko ščuko. Ob čestitkah mu ribiči želimo dober prijem tudi v bodoče. (Stane Lozar)
ROMAN UJEL KAPITALNO POTOČNO POSTRV - Bogata jesen je letos razveselila tudi dolenjske ribiče. Ribič Roman Zupan iz Podturna bo obogatil domači ribiški muzej, saj se bo trofejam suka, soma, ščuke 'in smuča zdaj pridružila še postrv. Ujel jo je na potezanko v Radešici. Tehtala je 6,1 kilograma, dolga pa je bila 86 centimetrov. Ta postrv je ena največjih v Sloveniji. (Foto: S. Dokl)
BRAKADA NA PLANINI - V soboto, 18. novembra, je lovska družina Črnomelj na Planini pod Mirno goro organizirala brakado. ki se je je udeležilo več kot U0 lovcev iz vseh desetih belokranjskih lovskih družin in predstavniki Lovske zveze karlovške županije s predsednikom Ivanom Tu-škanom na čelu. Po pozdravnih govorih predsednika ZLD Bele krajine Antona Vrščaja, vodje lova Francija Jakljeviča in starešine LD Črnomelj Aleša Laharnerjaje pevski zbor ZLD Bele krajine pod vodstvom Judite Ilenič zapel nekaj pesmi, potem pa je Zvone Hular organiziral odhod na stojišča. Lovci LD Črnomelj so kljub deževnemu in meglenemu dopoldnevu izvedli učinkovit pogon, kije minil brez zapletov. Uplenjena sta bila dva mlada divja prašiča in en lisjak. Srečni upleniteljje bi! Anton Željko iz LD Adlešiči. Obveznosti za naslednjo brakado je prevzet starešina LD Dragatuš Alojz Bahor. (Anton Vrščaj)
PETDESET LET PO GORAH - Dobro obiskana otvoritev četrtkove razstave 50 let po poteh in brezpotjih gora 9. novembra v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah je znova potrdita precejšnjo lokalno naklonjenost planinstvu in pohodništvu. Zbrane na otvoritvi je najprej pozdravila Marija Veble (na desni), že drugo desetletje predsednica Planinskega društva Brežice, za njo je govoril brežiški župan Vladislav Deržič (ob Vebletovi). Za razstavo, ki razkriva različne poglede na gore skozi objektiv fotografskega aparata, je zbral gradivo Ivan Tomše, planinski vodnik PD Brežice, ki je tudi postavil razstavo. (Foto: M. L.)
V Krkaturu so prisluhnili
Sem vsakodnevna potnica Krka-turovega avtobusa na relaciji Trebnje - Ljubljana. V Ljubljani so mi ukradli denarnico, kjer poleg dokumentov in plačilnih kartic sicer nisem imela gotovine, imela pa sem vozne karte za 29 voženj. Ko sem svojo nezgodo zaupala delavcu Krkatura, mi je pozorno prisluhnil in že naslednji dan našel rešitev s službeno vozovnico. Za to sc mu najlepše zahvaljujem. Pa tudi sicer je odnos do potnikov v tem podjetju vreden vse hvale. Vozniki avtobusov so prijazni in se potrudijo, da potnike vsakodnevno varno in udobno prepeljejo v Ljubljano in nazaj.
TATJANA SMOLIČ
Statut sprejet
LITIJA - Konec prejšnjega tedna se je litijski občinski svet sestal na 18. redni seji, na kateri naj bi po letu dni obravnavali statut občine Litija in prvo branje zaključnega računa za leto 1999, ki bi moral biti sprejet že marca letos, a ga je predsedujoči tako kot že večkrat doslej tudi tokrat umaknil z dnevnega reda. Statut občine je bil sprejet brez zapletov. Razprava je bila zelo kratka, omenimo naj le razpravo svetnika Marka Juvančiča o 3. členu statuta, v katerem je zapisano, da občina in republika zagotavljata pogoje za ustanovitev pokrajine na svojem območju, tej pokrajini pa se lahko pridružujejo tudi sosednje občine.
Nekateri vodovodi neustrezni
VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče je enajst vodovodnih sistemov. Največji napaja z zelo kvalitetno vodo vasi od Krvave Peči do naselja Velike Lašče iz novih vrtin pri Marinčkih. Po velikosti drugi je turjaški sistem in oba imata kvalitetno vodo, strokovno oskrbo in sta dobro vzdrževana. Ostali vodovodi so lokalni in večinoma niso dobro vzdrževani. V zadnjih dveh mesecih je bila opravljena analiza vode na petnajstih različnih mestih in v vseh vodovodnih sistemih v občini Velike Lašče. Rezultati so pokazali, da po fizikalno-kemijskih parametrih ne ustreza vodovod v Rutah, mikrobiološka analiza pa je pokazala fekalno onesnaženje v Kaplanovem, Srebotniku in Rutah. Uporabnikom na tem območju priporočajo prekuhavanje vode, vodovodni sistem pa je potrebno očistiti in dezinficirati. V zajetju vodovoda v Karlovici so opazili prisotnost medicinskih pijavk, zaradi česar bo tudi tu potrebna dezinfekcija. Na ostalih meritvenih mestih je voda ustrezne kvalitete, saj ponekod tudi kloriranje ni potrebno. Za najbolj problematične vodovode že iščejo rešitve v sodelovanju s strokovnjaki Hidroinženiringa iz Ljubljane.
Devet tujcev
KRŠKO - Na območju PU Krško je med 17. in 20. novembrom ilegalno prestopilo državno mejo devet tujcev: trije Romuni, trije državljani BiH, dva Romuna in Hrvat. Kršitelje so po postopku vrnili na Hrvaško.
VANDALIZEM - Ob pogledu na polomljeno lipo ob Črnomaljski cesti v Metliki bi človek v prvem hipu pomislil, da je tudi v tem mestu divjalo neurje, o kakršnih smo minule dni poslušali novice z drugih koncev Slovenije. Pa v resnici le ni bilo tako, pač pa je bita očitno na pohodu objestnost. Drugačen odgovor na vprašanje, zakaj bi nekoga motilo drevo v mladem metliškem drevoredu, je namreč težko najti. (Foto: M. B.-J.)
Nič večja pokojnina, le ob ugodnosti
Pred kratkim so se v nekaterih medijih razpisali o tem, kako se pokojnine neupravičeno povišujejo. Pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo obljubljano, da bodo plače (in pokojnine) večje, ko se bomo znebili “južnih bratov, za katere moramo delati". In kako je v resnici? Moja pokojnina je, preračunano v DEM - danes enaka kot pred desetimi leti, razlika pa je v tem, da sem ob mnoge ugodnosti (brezplačno zdravstveno zavarovanje in pregledi pri zdravnikih in specialistih, zdravila itd.) in da imamo nove obremenitve, kot je davek na pokojnino, plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja itd. In če vse to upoštevamo, je pokojnina danes nižja.
J. P.
'mhc* mzšauM
O*
6
Mirko Štukelj
Moč humanitarnosti
ŽUŽEMBERK - Jutri, 24. novembra, ob 18. uri bodo v gostilni Zupančič v Žužemberku podelili priznanja krvodajalcem iz občine Žužemberk. Priznanja podeljuje Območno združenje Rdečega križa Novo mesto, pokrovitelj prireditve pa je domači župan Franc Škufca.
“Lumparija” Zlatka Dobriča
LJUBLJANA - Po uspešnem lanskoletnem albumu Milijonar je Zlatko Dobrič za svoje zveste poslušalce pripravil nov album z naslovom Lumparija, ki je pred kratkem izšel pri Niki re-cords. Na njem bodo poslušalci našli skladbe, kot so: Lumparija, Zdaj živim, kot žena hoče. Vražja Štajerka pa najina Ljubezen, Zaigrajte mi, prijatelji in druge. Večino pesmi je napisal sam, večinski avtor besedil pa je Vili Bertok. Najnovejši album je Zlatko popestril tudi z dvema duetoma; pesem Vražja Štajerka poje z Natalijo Kolšek in Najino ljubezen s Heleno Blagne.
Preznojeni
podžupan
Tega mu res ne bi bito treba.
S tehtnim izgovorom bi lahko lepo ostal doma, kot so to storili učitelji in večina staršev otrok, ki jim je bila mednarodna dobrodelna prireditev v športni dvorani srednješolskega centra v Črnomlju namenjena, ter na stotine Belokranjcev, ki verjetno niso videti plakatov ali pa napovedani nastopajoči niso bili dovolj močan magnet, da bi bile tribune polne.
Tako pa je zaripel in preznojen sedel še z drugimi šestintridesetimi odraslimi obiskovalci, skupaj jih je bilo torej sedemintrideset! v prazni dvorani, ter se znojil. Tudi namesto vseh treh belokranjskih županov, ki niso utegnili priti na prireditev, ker so bili verjetno okupirani z neodložljivimi nalogami, tudi v imenu s predvolilnih plakatov smehljajočih se kandidatov za v državni zbor, ki so odigrali svoje vlogo, ko so se zaprla volišča, in zdaj lahko naprej dre-muckajo za pečmi ali obdelujejo svoje vinograde. V lastnem švicu se je namreč kopal črnomaljski podžupan. Gospod Kavšek.
Kapo, ruto in lasuljo dol pred njim! Ne vem, morda je biI v dvorani celo po službeni dolžnosti. Pa to sploh ni važno. Bi! je tam ob času, ko drugih ni bilo, a bi morali biti. Na odru pa: Zasavci, Andrej Šifrer, Mačkoni, Lojze Bojane, dekliška plesna skupina iz Maribora ter slovenska in hrvaška lepotica leta 2000. Častna gostja večera je bila gospa Štefka Kučan, brez varnostnikov in spremstva, iz Hrvaške pa gospa Mesič, z varnostniki in s spremstvom.
Najvišja belokranjska titula, ki je stisnila roko dvema prvima damama dveh sosednjih držav, pa - podžupan. Če je to sploh storil ali pa je vso zadevo gladko malo prepustil organizatorju fešte, Viničanu Jožetu Stegnetu. Naj bi se malce tudi njemu zarosilo čelo, če že hoče vse sam postoriti.
TONI GAŠPERIČ
Že prava “epidemija” diabetesa
Ob svetovnem dnevu diabetesa več predavanj - 0 poteku bolezni v veliki meri odloča bolnik
MARIJINIH 90 LET - Te dni je praznovala visok življenjski jubilej, 90-letni-co, Marija Krhin iz Mihovice. Nikoli v življenju ji ni bilo z rožicami postlano. V svoji hišici živi sama. Ob rojstnem dnevu sta jo s šopkom rož in torto presenetili tudi negovalki Majda in Dušanka, ki preko Centra za socialno delo v občini Šentjernej skrbita za osame/jene ostarele ljudi brez svojcev. S solzami v očeh je povedala, da ni bila nikoli v življenju tako počaščena. (Foto: M. Hočevar, Tekst: Tinca Kuhelj)
ODPRLI POSTAJO RDEČEGA KRIŽA - Krajevna organizacija Rdečega križa Majde Šilc je v začetku meseca v prostorih tamkajšnje krajevne skupnosti na Ragovski 7a v Novem mestu odprla postajo Rdečega križa. Ob tej priložnosti jim je predsednica novomeškega območnega združenja te humanitarne organizacije Anica Bukovec izročila merilec tlaka. Daje zanimanje za merjenje krvnega tlaka, ki ga izvaja upokojena medicinska sestra Anica Kotnik, res veliko, je potrdila udeležba prvega merjenja, saj sije tlak dalo izmeriti več kot dvajset krajank in krajanov KS Majde Šilc. V prostorih krajevne skupnosti bo merjenje potekalo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure. (A. L.)
15. novembra smo se poslovili od avtoprevoznika Mirka Štuklja. Rodil se je malo pred drugo svetovno vojno v Dobličah pri Črnomlju. Vojna je kruto zaznamovala njegovo otroštvo. Mama invalidka je težko prislužila košček kruha, oče pa je bil med partizani. Po odrekanjih in naporih je Mirko le prišel do poklica kovinarja. Prvi denar si je prislužil globoko pod zemljo v rovih kanižarskega rudnika. Sonce, zrak in volan so ga potegnili iz rudniškega jaška in leta 1961 se je kot šofer zaposlil v novomeški Mlekarni. To delo ni poznalo praznikov, pa tudi drugače je bilo povezano z vrsto nevšečnosti na cesti. Ko je Mlekarno okupiral IMV, je ta prišla pod ljubljansko oblast in Mirko je postal obrtnik prevoznik.
Mirko si je zgradil topel dom in v družini je imel lepo življenje. A rudnik in mrzle zime za volanom so mu pustile posledice, tako da se je moral invalidsko upokojiti. Žal je bila bolezen močnejša od njega. Pokopan je v Šmarjeti, v bližini svojega vinograda. Množica, ki gaje pospremila na zadnjo pot, je dokaz, da je bil delaven, vesten in pošten obrtnik. Na Dolenjskem skoraj ne bi našel hiše, kamor Miro ne bi pripeljal drv ali gradbenega materiala. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
prijatelj S. CERAR
Svetovni dan diabetikov 14. november, ki poteka pod geslom "Vaše zdravje je v vaših rokah", je novomeško društvo diabetikov obeležilo v Hotelu Krka. V kulturnem delu sta nastopila violinistka Petra Božič in kitarist Dušan Pavlenič, nato pa je spregovoril predsednik društva Peter Miklavčič. Sledila so predavanja, povezana s sladkorno boleznijo. Dr. Polona Kosmina Golob je predavala o bolezni ledvic pri sladkorni bolezni, o vinu in zdravju je spregovoril dr. Peter Kapš, Angela Dragan pa je predstavila dodatke k prehrani diabetikov.
Peter Miklavčič je poudaril, da danes za diabetika ni dovolj pomoč zdravnika in zdravil, potrebno je aktivno sodelovanje in disciplina bolnika. Diabetik se včasih, ko je sam s seboj, počuti nemočnega in brezciljnega, zato je tako pomembno združevanje bolnikov v društvih, kjer si izmenjujemo izkušnje, se izobražujemo, si pomagamo in ustvarjamo pogoje, da s svojimi tegobami nismo sami.
Diabetes je že dokaj stara bolezen, ki je v današnjih časih, z modernim načinom življenja in zviševanja standarda, doživela pravo epidemijo. V Sloveniji je obolelih okoli
100.000	ljudi, na svetu pa več kot 140 milijonov. To število se iz leta v leto več. Tem zastrašujočim številkam pa se uspešno postavljajo po robu organizirana zdravstvena služba, znanost, farmacevtska industrija-in industrija zdrave prehrane.
Osrednja republiška proslava ob dnevu diabetikov je bila letos v Slovenj Gradcu in so seje udeležili tudi člani našega društva. Predsednik društva je omenil tudi zelo odmevno lanskoletno akcijo republiškega tekmovanja v osnovnih in srednjih šolah iz znanja o sladkorni bolezni. V Sloveniji je bilo vanjo vključenih več kot 2000 učencev in dijakov iz 84 šol. Tudi v Novem mestu je bil odziv dober, saj so v tej akciji sodelovali
Naravovarstveniki se združujejo
V Črnomlju so ustanovili Ekološko društvo Bele krajine
ČRNOMELJ - Sredi julija je bilo ustanovljeno, nedavno pa je zaživelo Ekološko društvo Bele krajine. Njegova tajnica Petra Črnič priznava, da jim je impulz za ustanovitev društva dal črnomaljski IMP Livar. Njihov namen pa je širiti ekološko kulturo, moralo in vzgojo, pripravili bodo ekološke akcije, kot so zbiranje odpadkov, čiščenje okolja, in ugotavljali povzročitelje onesnaževanja. Prav tako se bodo trudili za zaščito vodnih virov, za čisto zemljo in zrak.
Petra Črnič
“V naši prvi akciji se bomo potegovali za odškodnino za škodo, ki jo je v Črnomlju povzročil IMP Livar, ter za sanacijo deponije v Čudnem selu. Doslej smo se člani sestajali le v ožjem krogu, v društvo pa vabimo vse ekološko misleče Belokranjce, še posebej svetnike iz vseh treh občin," pravi Cmičeva. Še posebej so vabljeni k sodelovanju člani ribiških, lovskih in planinskih društev, ki so se že doslej izkazali kot prizadevni ekologi. Hkrati vabijo vse, ki bodo naleteli na ekološko sporne zadeve, da jih prijavijo bodisi predsedniku Ekološkega društva Bele krajine Borisu Starihi ali tajnici Črničevi na Pari-zanski poti 4a v Črnomlju.
M. B.-J.
Maša malo drugače
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri, v petek, 24. novembra, bo v farni cerkvi sv. Ane v Dolenjskih Toplicah, dogodek vreden ogleda. Ob 17. uri se bo pričela maša, pri kateri bo pel mešani pevski zbor z Vrhnike, ki trenutno gostuje na Dolenjskem, po maši pa bo še koncert mešanega pevskega zbora iz podjetja Revoz, ki ga vodi Cvetka Krampelj.
BUŠINEC - V okviru projekta "Oživitev travniških sadovnjakov” je na domačiji Novinčevih na Bušincu pri Dolenjskih Toplicah potekal praktičen prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka in predelave v sadno žganje in jabolčnik. Ker je zaradi letošnje suše veliko jabolk slabše kakovosti, ki so primerna le za predelavo, je bil prikaz - vodil gaje zasebni svetovalec in strokovni vodja projekta inž. Franci Kotar iz Sevnice - odlična priložnost za vse sadjarje, da se seznanijo s pravilno predelavo jabolk.
Omenjeni projekt je še posebej zanimiv, ker je v Sloveniji v travniških sadovnjakih okoli 4,5 milijona visokodebelnih dreves, ki so pomembna naravna dediščina, zanjo pa se moramo zahvaliti cesarici Mariji Tereziji. V njenih časih je bila Slovenija sadovnjak Evrope, po številu ohranjenih visokodebelnih dreves pa je še danes posebnost. Namen oživljanja travniških nasadov je ohraniti kulturno krajino na podeželju in odpreti
nove možnosti za dodatne zaposlitve v pridelavi, predelavi in prodaji sadja ter izdelkov na domu. Predvsem pa želimo pripraviti standarde za izdelke, ljudem dati čim več strokovnega znapja in jih prepričati, da se pri predelovanju jabolk v sok, kis, jabolčnik, sadno žganje in suho sadje povezujejo med seboj. Potrebna oprema je namreč zelo draga, npr. za izdelavo soka stane približno 20 000 nemških mark, zato je nesmiselno in nemogoče, da si jo kupi vsak sam.
Domač jabolčni sok lahko poveča tudi ponudbo turističnih in sadjarskih kmetij, zato je treba spodbuditi tudi te, da začnejo s predelavo ter da ob polnih sadovnjakih ne ponujajo več kupljenih sokov in gaziranih pijač. Kmetje oziroma sadjarji kot proizvajalci bodo morali začeti izdelovati jabolčni sok in druge izdelke iz sadja po standardih, če jih bodo hoteli prodati večje količine. KATARINA VOVK, dipl. inž. kmet Kmetijski zavod Ljubljana
Umrla princesa Henriette
Oktobra je umrla princesa von Auersperg-Breunner, nekdanja soteška graščakinja - /Ver svojo krščenko Ano ni pozabila
ODLIČNO SODELOVANJE S POBRATENO ŠOLO V ŠVICI- Vosnovnišoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah smo imeli srečo, da smo začeli sodelovati s švicarsko osnovno šolo iz Lutzelfluha v dolini Emental. Ob 200-letnici rojstva njihovega največjega pisatelja Jermiasa Gotthelfa smo obiskali Lut-zelffluh in tako začeli sodelovanje, ki smo ga poimenovali Kulturni most. Na srečanju smo predstavili Frana Levstika, ljudske pesmi, izdelovanje suhe robe, šolo in našo občino. Dogovorili smo se, da izpeljemo prevod Martina Krpana, najboljšega dela Frana Levstika, v nemščino, v slovenski jezik pa smo prevedli najboljše delo Jeremiasa Gotthelfa Črni pajek. Lansko leto smo bili 5 dni gostitelji: iz Ementala je prišlo je 40 kolegov in kolegic. Poseben poudarek smo dali vzgojno-izobraževalni problematiki, izmenjavi izkušenj, literaturi, učil ter medsebojnim obiskom v Sloveniji in Švici. Avgusta letos pa smo se učitelji velikolaške šole odpravili v Švico. Srečanje je bilo nepozabno, prav tako tudi izkušnje, ki smo jih pridobili pri spoznavanju tamkajšnjega šolskega sistema. (Foto: Edi Zgonc)
Izdelajmo domač jabolčni sok
Prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka in predelave v sadna žganja in jabolčnik - Projekt oživitve travniških sadovnjakov
SOTESKA - Na gradu Wald v Avstriji je 8. okrobra letos preminila princesa Henriette von Auersperg-Breunner, ki je do druge svetovne vojne z možem in štirimi otroki (še dva otroka sta se ji rodila pozneje) živela na graščini v Soteski, izredno lepem gradu ob Krki, kije v last knezov Auerspergov prišel leta 1743. Henriette je bila rojena v Grazu 25. junija 1904 kot grofica iz družine Meran. Po vojni se ni več vrnila v Sotesko, zadnja leta pred smrtjo pa je bila priklenjena na invalidski voziček.
Kot nam je povedala Ana Grandovec, soseda soteške graščine, je kraj in ostanke med vojno požganega gradu pred 10 leti obiskal princesin sin Heinrich. Poizvedoval je za njo, Ška-barjevo Ano, saj je bila Henriette njena krstna botra. Anina starša, Kristina in Mirko Škabar, sta pred vojno oba služila na graščini, mati občasno, oče pa je delal pri konjih. Podobno so si kruh služili tudi mnogi okoličani, večinoma bajtarji. Ana pravi, da so graščaki veljali za dobre ljudi, še posebej se spominjajo Henriette, kije menda sama nosila malico med žanjice ali grabljice na polje.
Ko se je leta 1941 Škabarjevima rodila Ana, seje Henriette ponudila za krstno botro. Čeprav so imeli v gradu svojo kapelo in župnika, je deklico na rokah nesla h krstu v cerkev sv. Erazma v Soteski, družini pa je podarila sodoben otroški voziček.
Bilje tako trpežen, da gaje Ana uporabljala še za svoje otroke. Dolgo ga je hranila za spomin, potem pa je končal kdovekje.
Rojstni kraj v Soteski je samo enkrat obiskala tudi Henriettina hčerka Ernestina, večkrat pa je sem prišel le sin Heinrich in vsakič obiskal tudi Ano. Kot pravi, je vesela teh stikov, kljub temu pa se za obisk svoje botre v Avstriji ni odločila, čeprav jo je ta večkrat vabila. Tudi na pogreb ni šla, poslala je le sožalno brzojavko. Zdaj skrbno hrani fotografijo svoje botre, njene božične čestitke in zdaj tudi obvestilo o njeni smrti, smrti princeze Henriette iz znane družine Auerspergov. Navsezadnje ni vsakemu botra auersperška princesa.
B.	D. G.
RAZSTAVA “PESNIK FRANCE PREŠEREN V PODOB! IN SLIKI'- Skupina starih za samopomoč "Julija ”, ki je pred sedmimi leti nastala v novomeškem domu starejših občanov, je v počastitev 200-letnice pesnikovega rojstva na negovalnem oddelku v četrtek, 16. novembra, odprla razstavo z naslovom "Pesnik France Prešeren v podobi in sliki". Tokratna interna razstava je tretja letos in je nastala pod mentorstvom voditeljev skupine Josipa Bevca in Jelke Habjan, gradivo zanjo pa je posodila novomeška Knjižnica Mirana Jarca. Otvoritev so z nastopom obogatili: Andreja Sintič z igranjem na citre ter profesor Marjan Dobovšek in pesnik Smiljan Trobiš z recitalom Prešernove poezije. (Foto: Josip Bevc)
dijaki iz Gimnazije Novo mesto in Srednje šole za gostinstvo. Uspeh je bil odličen. Svoj nagovor je predsednik zaključil z naslednjimi mislimi: “Če imamo sladkorno bolezen, se nam ni potrebno spraševati, zakaj ravno mUDejstvo je, da jo imamo, zato jo moramo čimbolje obvladovati in z njo živeti. Nihče ne ve za prihodnost naše bolezni, vendar o poteku v veliki meri odločamo sami. Nasvete nam lahko dajejo drugi, obvladovanje bolezni pa je v naših rokah - zdravje je v naših rokah. Če bomo dopustili bolezni, da nam vlada, bo to tudi storila. Ne dajmo ji te možnosti, obvladujmo jo mi!”
JOSIP BEVC
KA KO PRIDELA Tl JA BOLČNI SOK - Praktičnega prikaza jabolčnega soka pri Novinčevih se je udeležilo 76 udeležencev.
reportaže * zanimivosti • slike * dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
ŽIVLJENJE PO VOJNI
Bosna in Hercegovina je napeta kot leopardova koža
Na mejnem prehodu med Slavonskim in nekdanjim Bosanskim, po novem Srbskim Brodom na reki Savi, tistega dne ni bilo velike gneče, saj tako hrvaška kot bosanska policija nista pregledovali prtljage. Po novem mostu, stari se je leta 1993 med vojno v Bosni pri miniranju zrušil v nekdaj najdaljšo reko v rajnki Jugoslaviji, se je valila kolona tovornjakov, ki so po rutinskem pregledu prijaznih carinikov peljali naprej. Že pri vstopu na ozemlje Bosne in Hercegovine (na mostu je še vedno izobešen napis “Pozdravljeni v Republiki srbski”) popotnika čakajo strankarski “pozdravi” srbskega, muslimanskega in hrvaškega ljudstva, izpisani po cesti, starih stavbah ali drevju, leta 1990, tik pred začetkom vojne.
Čeprav je orožje v rokah vseh treh narodov ravno na tem območju povzročilo največja razdejanja v začetku bosanske vojne, so nacionalni (strankarski) simboli še ohranjeni - kot spomin in opomin.
Ker je bilo slovo z oblastjo pri vstopu v državo (slovenski državljani ne potrebujejo vizumov, le policija pozorno pregleda avtomobilsko zeleno karto) zelo hitro, so prizori do tal porušenih hiš med Brodom in Derevento - pred vojno je v njej živelo večinsko hrvaško prebivalstvo - naravnost osupljivi. Vzdolž 30- kilometrske ceste ni niti ene same cele hiše, večino je prerasel plevel in šibje. Tudi brodska rafinerija je porušena, kaj porušena, tako da na človeka zastrašujoče deluje na pol zvita pločevina sodov za gorivo. Da je bilo nekdaj v tej okolici veliko nafte, priča tudi več kot dvajset na novo zgrajenih bencinskih črpalk med mestoma. Gorivo je najdražje ob vstopu v državo, potem pa se nekoliko poceni. Od Dervente, ki je utrpela topniško obstreljevanje, v njej pa zdaj ni avtohtonih prebivalcev, proti Do-
boju po sicer ravni asfaltirani cesti na nevarnost pa opozarjajo številni napisi “Pozor, minirano”. Tudi tam so hiše doživele enako usodo, vasi so skoraj prazne, rodovitna polja opuščena, ljudje, tisti, ki so ostali ali se vrnili, pa kot da so se skrili v luknjo. Bolj živahen utrip dajejo vasi in mesta od Doboja proti Sarajevu, torej na ozemlju federacije, ki jo sestavljata bošnjaško in hrvaško večinsko prebivalstvo. Dolina reke Bosne je nekakšna industrijska cona z visokimi dimniki, iz katerih se proti nebu v okolici Žepč, Kaknja, Olova in Zenice valijo gosti oblaki dima. Pljuča se upogibajo, saj težko prenašajo odpadke železa, svinca, premoga, močno peče tudi v ustih in nosu, drevje in trava so porumeneli, prav tako strehe na hišah. Vojni stroj tukaj ni bil preveč dejaven, drugače bi do temelja porušil narodovo blago.
Mir vzdržujejo mednarodne vojaške enote
“Kanton Sarajevo” - naposled smo na cilju. Po petih urah vožnje
Stavba časopisne hiše Oslobodjenje bo pričala o nesmiselnosti vseh vojn.
iz Zagreba oziroma v dobrih treh urah od bosanske meje se je na obzorju kazalo najbolj trpeče mesto v štiriletni vojni. Predmestje Vogošče - v njem so izdelovali avtomobile znamke Golf -je doživelo klavrno usodo. Leta 1992 so vanj vkorakale srbske enote, domačini govorijo le o četnikih. Poveljstvo se je naselilo v hotelu Park, kmalu pa je moralo nesrbsko prebivalstvo pakirati kovčke in iti kamorkoli že. “Najbolj sojih motili mešani zakoni med Srbi in Muslimani. Z ženo, ki je Srbkinja, sva se odločila, da ne bova zapustila stanovanja; zdržala sva slab mesec. Dogajale so se grde reči. Ker je bil ubit eden izmed njihovih poveljnikov, seje začelo maščevanje. Iz prve in druge stolpnice so odpeljali “arnavte” (tako pravijo nam Muslimanom) in “kurbe” (tako so zmerjali Srbkinje, ker niso bile enonacionalno poročene), nekatere so umorili celo pred stolpnico ali v stanovanju. Uspelo nama je izogniti se nožu: čez noč sva mimo zapor in vojske zbežala v središče mesta. Po treh letih, ko je Vogošča pripadla federaciji, so Srbi odšli, mi pa smo se vrnili v svoj dom.” To je kratka izpoved Fadila, ki je bil med vojno kuhar, o takratnih razmerah. Tudi druga pričevanja imajo enako vsebino: Hrvat se je branil, ker sta ga napadla Srb ali Misliman, Srba je teptal bošnjaški ali hrvaški škorenj.
Živahnost daje Sarajevu navzočnost mednarodnih enot SFOR-JA (njihove patrulje je moč videti po vsej Bosni, od Save pa tja do Drine). Od petih avtomobilov, ki peljejo po obnovljenih cestah, so trije zagotovo “mirovnjaki”. Obnova je v polnem zagonu, porušeno mesto ob reki Miljacki največ gradijo islamske države, zaradi tega je vsaka stavba zeleno pobarvana. Časopisna hiša Oslobodjenje sredi mesta bo ostala kot spomenik vojnega nasilja in je ne bodo obnovili. V preteklosti se je Sarajevo enakomerno ponašalo s tremi verami: pravoslavno, katoliško in muslimansko. Cerkvi in džamija ter židovska mošeja so nepoškodovane. Najbolj vdani veri so seveda Bošnjaki, saj je po ulicah čedalje več mladih deklet, prekritih s črno ruto, z dolgimi prav tako črnimi krili. Zvečer se iz številnih džamij oglaša petje duhovnikov (pravijo jim hodže). V Vogošči Bošnjaki opravljajo verske obrede v nekdanjem domu upokojencev.
“V okolico Sarajeva, torej v nekdanji srbski vasi, so se naselili prebivalci Srebrenice. Niso navajeni bivanja v urbanem središču. Mnogi izmed njih sploh ne mislijo iti nazaj, saj imajo podporo in
Zganimo	se,	saj	tur
Turizem smo ljudje! - se je pred dobrim desetletjem glasil odmevni slogan še bolj odmevne oglaševalske akcije. Žal smo nanj očitno pozabili. Po temeljitem premisleku sem se odločila opozoriti na veliko sramoto, ki jo doživlja naše mesto in z njim celotna regija. Gre za problem promocijske in turističnoinformacijske dejavnosti naše regije. Njeno izvajanje, ki ga resnici na ljubo napovedano, sploh ni, je vredno največje kritike. tn kdo je krivec za takšno početje? Ljudje.
Vem, da slogan ..Turizem smo ljudje" velja za vse ljudi, pa vendarle še posebej za nekoga, ki ima neposredno opraviti s tujcem. Običajno le-ta, ko pride v tujo državo, najprej stopi do informacijskega centra, kjer se pozanima, kaj mu dežela lahko zanimivega ponudi. Neredko je to prvi tujčev stik z osebo, ki tam prebiva. Ali se lahko postavite v vlogo nekega tujca, ki stopi pred osebo v naši občinski informacijski pisarni in jo povpraša o tem ali onem? Če še niste doživeli te sramote, si jo težko prestavljate.
Znano je, da je prvi vtis najpomembnejši, da je na osnovi tega marsikaj vnaprej določeno in da je potemtakem potrebno te prvič narediti stvar najbolje. Zal se to na način, kakor to dela občinski turistični informacijski center, ne da. Poleg tega delovni čas tovrstne pisarne nikakor ne more biti delovni čas oz. uradne ure upravnih organov. Največ turistov išče informacije v popoldanskih urah, ko so uradne ure občinske uslužbenke že zdavnaj mimo, čeprav nemalokrat tudi v objavljenem delovnem času v turistično informacijskem centru ni nikogar. Sprašujem se: ati
ima Novo mesto res tako malo ponuditi in zakaj je lahko v Kostanjevici na Krki turistični urad odprt v času sezone vsak dan v tednu od zjutraj do večera ? Največji obisk ima naša regija prav ob koncu tedna, kar je tudi vse pogostejši trend, ki ga promovira tudi Slovenska nacionalna turistična organizacija - kratke počitnice. A takrat seveda turističnoinformacijsko funkcijo izvajajo vsi drugi, samo tisti, ki bi jo morali in so zato plačani, ne. Zakon o pospeševanju turizma opredeljuje način financiranja takšne občinske organizacije in med drugim tudi pristojnosti in dejavnost. Zakaj se torej to ne izvaja? Le kam odteka namenski proračunski denar? Ne nazadnje je tudi prostor, v katerem se občinski center nahaja, izredno neokusen in neprijazen. Poleg človeka, ki informacije posreduje, tudi prostor govori.
Možnosti razvoja našega kraja v smislu turistične promocije in odpiranja regije navzven so zavidanja vredne. Promocija mesta in regije zahteva pristop, ki mora biti načrtovan in sistematičen, predvsem pa mora dajati rezultate. Dejstvo je, da se stvari ne bodo zganile same od sebe. Potrebujemo ambasadorje, ki se bodo načrtno ukvarjati s promocijsko dejavnostjo in vzpostavili turističnoinformacijski center v pravem pomenu besede.
Upam, da pride dan, ko bo naša občina doživela renesanso v smislu svoje promocije ali za to vsaj dobila svojo priložnost. Nekaj ljudi je, ki o tem odločajo in za to lahko kaj naredijo.
maja Žlogar
se tudi drugače znajdejo. Pred dnevi nas je osupmila pesem teh ljudi, ki so globlje pogledali v kozarec in sredi dneva prepevali: “Kara-džiču (Radovan Karadžič) ljubimo ti brado, jebi Sreberncio, mi živimo v gradu."
Po razpadu rimskega imperija je Bosna večkrat menjala gospodarje. Po njenem ozemlju so se sprehajale turška, avstroogarska in jugoslovanska vojska. Vse so propadle, upajo, da bodo nekega dne državo zapustile tudi zdajšnje mirovne enote (ob letališču je ameriško oporišče s 30.000 možmi). Hkrati priznavajo, da bi se po njihovem odhodu takoj vnela vojna (tudi z noži in kamni bi se tepli), saj seje sovraštvo pri večini ljudi globoko ukoreninilo. Bosna in Hercegovina, po vojni napeta kot leopardova koža, bi razpadla na tisoče kosov.
Tildi drugi sogovorniki so pristavili, da si še dolgo ne bo zacelila ran. Država na videz lepo funkcionira, a kaj ko ji je ustavo, zastavo, himno, denar, potne liste, registrske tablice in druge atribute državnosti vsilila mednarodna skupnost, ki si na vso moč prizadeva, da bi že na novembrskih lokalnih volitvah nacionalnim strankam oblast ušla iz rok. Nova delovna mesta se po polževo odpirajo, privatizacija zamuja, vse manj je tudi donatorskega denarja. Trgovina, tako kot v mnogih postkomunističnih državah, cveti na ulicah. Plače, seveda tistih, ki jih sploh še prejemajo, znašajo povprečno 200 mark na mesec, cene pa so visoke.
Skladiščnik prejema večjo pokojnino kot univerzitetni profesor
Edino upanje v tri leta obleganem Sarajevu za navadne ljudi je bil predor, v katerem so prenašali tudi mrtve. (Foto: M. G.)
Mato, bosanski Hrvat, je skoraj štirideset let delal v tovarni Famos v Hrasnici, v predmestju Sarajeva. Prejema 180 mark pokojnine. To je vse, kar ima. Pomagajo mu ženini sorodniki iz tujine, drugače bi poginili. Pravi, daje zanj in tudi večino Bosancev največje ponižanje, ko jih naslavljajo z “gospodi”. “Dokler so me klicali tovariš, sem živel kot gospod. Zdaj sem za vse gospod, a se bojim, da bom kmalu beračil in obračal vreče po zabojnikih,” pravi.
Vso vojno je preživel kot kurir. Hiša tik ob letališču je bila na prvi .bojni črti, kakšnih dvesto metrov od vhoda v znameniti predor pod letališčem, med naseljema Dobri-njo in Butmirjem, kije bil tarča silovitega topniškega obstreljevanja z okoliških hribov. Predor je bil edino upanje za izhod iz obleganega Sarajeva. Ujetniki in vojaki so ga leta 1993 izkopali v šestih mesecih. Dolg je 400 metrov, dovolj širok, da so po njem v nahrbtnikih prenašali hrano, orožje in - mrtve vojake. Pred kratkim so vhod uredili v muzej.
Arseniju, 50-letnemu Srbu, je usoda za družico dodelila bošnja-kinjo Bebo. Zgovorna mati dveh otrok je seveda brez službe in nadomestila za življenje. Prizna, da so bili ljudje pred desetimi leti opiti z izlivom nacionalnih čustev (tudi Muslimani, da ne bo pomote, je dejala), kar je ob pomoči politikov vnelo vojno. Mešani zakoni so najbolj trpeli, a so večinoma ostali nedotaknjeni. “Še vedno je preveč razgretih glav, zato morajo mednarodne enote še ostati. Tudi če bi na volitvah zmagale nenacionalne stranke, se državljani še vedno ne bi počutili varne,” zatrjuje.
Ragib se je upokojil leta 1990. Delal je kot skladiščnik v nekem slovenskem podjetju v Sarajevu. Prejema slovensko pokojnino in živi, “kot mali bog”.
“Soseda Dejana, ki je vsa leta predaval na fakulteti, večkrat zbodem. On profesor, jaz delavec. Moja pokojnina znaša 800 mark, njegova 150. Smešno in žalostno. Takšna je Bosna in bo takšna še dolgo ostala,” pravi.
MILAN GLAVONJIČ
NA BUČKI
Cisto prava šola s petnajstimi učenci
V 104-letni šolski stavbi na Bučki letos obiskuje prve štiri razrede podružnične šole petnajst otrok. Poučujeta jih dve učiteljici, vsaka naenkrat skrbi za dva razreda, obravnava dve različni učni snovi. Tu nadobudneži spoznavajo odgovornost, samoiniciativnost, sodelovanje in se pripravljajo na vstop v peti razred matične osnovne šole Frana Metelka v Škocjanu, s katero podružnica odlično sodeluje.
Na Bučki otroke prijazno navajajo na obveznosti, racionalnost in odgovornost učiteljica 1. in 2. razreda Anka Blatnik, učiteljica 3. in 4. razreda ter vodja podružnične šole Bučka Kristina Resnik, v podaljšanem bivanju pa vzgojiteljica Barbara Medle. Šolski dan se začne ob 8.30 z zajtrkom (kar ne pomeni, da nimajo malice) in nadaljuje s prijetnim klepetom. Ob ponedeljkih učenec, kije čez konec tedna gostil šolsko maskoto - pli-šatega kakadujčka, pove, kako sta preživela vikend, druge dni pa se pogovarjajo o vsakdanjih pripetljajih. Nato sledi malo drugačen pouk, pa ne samo zato, ker sta razreda kombinirana, temveč tudi zato, ker v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom izvajajo projekt Step by step -Korak za korakom. Eden izmed ciljev takega poučevanja je kritično presojanje lastnega napredka namesto tekmovalnosti med učenci. Otroci se učijo na zabaven način, skj imajo osem kotičkov oz. delovnih centrov: bralnega, igralnega, umetniškega, računalniškega, raziskovalnega, matematičnega in umetniškega ter deželo črk. Kombiniran pouk z majhnim številom otrok ima prednosti pred navadnim poučevanjem, saj “starejši otroci pomagajo mlajšim, majhno število otrok pa pripomore k dobremu poznavanju, zmanjšuje nasilje in povečuje umirjenost učencev,” je povedala Resnikova. K odličnem počutju otrok v šoli verjetno pripomorejo tudi starši, ki se vključujejo v izobraževanje svojih nadobudnežev
predvsem z delovnimi akcijami in prevažanjem otrok na nastope.
Na Bučki otroke navajajo tudi na tržno miselnost. To pomeni, da “ne čakaš, da ti kdo kaj da, ampak sam urediš zadeve,” je povedala vodja podružnične šole. Otroci z izdelovanjem in prodajo svojih izdelkov ter z nastopi pogosto zbirajo denar za didaktične pripomočke. “Seveda se o prodaji svojih izdelkov najprej pogovorimo v razredu, in če se vsi strinjamo, za dovoljenje vprašamo še starše,” je povedala Resnikova. Predlani so tako s prodajo vizitk kupili šest parov rabljenih smuči in smučarskih čevljev, letos pa so s prireditvijo, srečelovom, prodajo vizitk in s prispevki domačih društev zbrali denar za deset šotorov, dvajset ležalnih blazin in nekaj opreme, kar pridno uporabljajo na enodnevnih taborjenjih v bližini šole ali pa kar v telovadnici, če je slabo vreme. Proti koncu lanskega šolskega leta so odprli razstavo “Bilo je nekoč”, prostovoljne prispevke
pa so namenili za gugalnico, ki jo v kratkem pričakujejo na igrišču. Ravno zdaj izdelujejo koledarje, nakit in vizitke ter slikajo na svilo in steklo, ker si želijo kupiti nekaj melodičnih instrumentov, “Tokala izdelamo sami, imamo flavtico, sintetizator pa nam je podarilo Kulturno društvo Bučka, mi pa smo v zameno sedemkrat nastopili z pravljico Mali Kakadu in jim tako pomagali urediti kuhinjo,” je na svoje učence ponosna Kristina Resnik. Tudi sicer otroci radi nastopajo, morda tudi zato, ker vedno sodelujejo vsi.
Eden pomembnejših ciljev prizadevne vodje šole je vsekakor prepričati starše, naj svojih otrok nikar ne šolajo v Škocjanu, Sevnici, Novem mestu, če imajo do najbližje šole le nekaj korakov. Zato si prizadevajo v svojo šolo - zgrajena je bila leta 1896 - privabiti še najmlajše v malo šolo, saj so prepričani, da veliko učencev izgubijo tudi zato, ker obiskujejo malo šolo v večjem kraju in potem tam tudi ostanejo. Številne dejavnosti šolarjev na Bučki so dober dokaz učinkovitega in posnemanja vrednega poučevanja, zato je verjetno tudi blagoslov občine Škocjan za sanacijo objekta in čimprejšnji začetek male šole na Bučki samo še vprašanje časa.
MOJCA RAPUŠ
DOMAČA NALOGA - V popoldanskem varstvu otroci pod budnim očesom vzgojiteljice Barbare Medle najprej naredijo domačo nalogo.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 23.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nan.; Tehniška dediščina Slovenije ■ ll. 50 Naokoli poNemčiji-13.00 Poročila-13.10 Vremenska panorama • 13.40 Tedenski izbor: Pod preprogo; Zoom ■ 16.00 Slovenci po svetu ■
16.30 Poročila-16.45 Čudežna narava, dok. nan.
-17.10 Na liniji -17.45 National geographic, nan.
-18.35 Oddaja o znanosti -18.45 Risanka-19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja -21.25 Osmi dan ■ 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Gibljive slike - 23.25 Epilepsija
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Prostost, nad.; Grace na udaru, nan.; Murphy Brown, nad.
- 11.35 Euronevvs • 13.10 Tedenski izbor: Svet poroča; Nogometna liga prvakov; Seks in čokolada, film; Metropolis-17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Poljak, nad,-19.00 Noro zaljubljena, nan,-19.30 Videospotnice - 20.05 Mariborčanom ob prazniku - 22.00 Grace na udaru, nan. • 22.20 Olimpijske igre v Berlinu 1936, dok. film - 0.15 Nepokorne ženske, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan,-10.10 Milady, nad.
-11.00 Oprah show - 12.00 Adrenalina -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Mladoporočenci -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. • 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Jeklena pest, film
- Zgodba o Dennisu Rodmanu, film - 23.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija-9.30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Newyorška policija, nan.
-14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3 -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. ■ 22.20 Seks v mestu, nan. - 22.50 Zahodno krilo, nan. - 23.40 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.50 Risanka -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -20.41) Nas poznate? - 21.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled -21.30 TV Primorka
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -11.05 Za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.20 Levova zgodba, dok. odd. -
14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -
15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Tu-ropoljska svinja -16,30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Živeti z... ■ 18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka • 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakaj jaz?, film - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Narava politike - 23.05 Odmevi dneva -23.30 Brazilija, dok. odd. - 0.00 Policija, nad. - 0.25 Bolnišnica upanja, nad. - 1.10 Na zdravje, nan. -1.35 Dosjeji X, nan.
HTV 2
8.00 Panorame hrvaških turističnih središč-9.55 Poročila - 10.00 Dokumentarna odd. - 10.30 Življenje ptic, dok. odd. -12.20 Za otroke in mladino -13.30 Globalna vas-14.15 Južni Brook-lyn, nad. -15.00 Ekran brez okvira -16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -
19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad. -
20.10 Kviz - 20.30 Bolnišnica upanja, nan. - 21.25 Polni krog - 21.45 Željka Ogresta z gosti - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.35 Filmska noč s Kevinom Costnerjem
PETEK, 24.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Naj posije sonce tudi nam; Lutkovna igrica; Na liniji; Prelomni trenutki zgodovine, nan.; National geographic, nan.; Oddaja o znanosti; Podobe iz Srednje Evrope; Krvne vezi, drama -13.00 Poročila- 13.10 Vremenska panorama- ROOTeden-ski izbor: Epilepsija; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila ■ 16.45 Potujoči škrat-17.10 Rdeči grafit-17.45 Resnična resničnost -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -
19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Mia, za vedno moja, nad. - 21.40 Deteljica - 21.50 Prešeren v glasbi in plesu - 22.10 Odmevi, kultura, šport - 23.00 TV Poper - 23.30 Polnočni klub-0.40 Sue, film
SLOVENIJA 2
8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Poljak, nad. - 10.35 Euronews •
12.00 Mariborčanom ob prazniku -13.25 Don Milani, prior iz Barbiane, nad. -14.55 Angleški film -16.20 Čarovnik iz Oza, ris. nan. ■ 16.40 Divje živali naprodaj, dok. odd. -17.30 Po Sloveniji -18.05 Tanja, nad. -19.00 Kiparske tehnike - 19.30 Videospotnice ■ 20.05 Planeti, dok. odd. - 21.00 Wagner, nad. - 21.50 Film tedna -
23.55 Zlata naveza, nad. - 0.45 Taksi, nan. -1.25 South park, nan.
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad.
-11.00Oprahshow-12.00 Atlantis-13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -
15.00 Bravo, Maestro -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje,'nan. ■ 19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmen-
' karije - 21.00 Rosvvell, nad. ■ 22.00 Zmenek na slepo, film - 23.50 Mesto zločina, nan. • 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. •
14.00 Dharma in Greg, nan. • 14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan.
-16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, ■ 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur • 20.00 Zadnji preživeli, film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan. - 23.30 F/X - umori s trikom, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Dokumentarni film -18.00 Tedenski kulturni pregled-18.20Kmetijski razgledi-18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24,ur-20.00 Reportaža • 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40 Motosport mundial ■ 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -11.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Zgodba o gepardu, dok. odd. -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.05 Program za otroke in mladino -
16.00 Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Alpe- Donava-Jadran -18.25 Kviz • 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev - 21.15 Dobrodošli v Sarajevu, film - 22.55 Odmevi dneva - 23.20,0.55 in 2.25 Ameriški film
HTV 2
8.00 Panorame hrvaških turističnih središč - 9.55 Poročila -10.00 Hip depo -12.00 Deček spoznava svet, nad.-12.30 Viza -13.00 Pol ure kulture • 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. -16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -
17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila- 19.00 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nad.
- 20.10 Kviz ■ 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.15 Polni krog- 21.35 Biti star- 23.20 Pravi čas-0.50 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 25.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Pod klobukom • 10.10 Pojoča skrinja, film -11.40 Srebrnogrivi konjič, ris. nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.15 Vremenska panorama -14.35 Pavlovo potovanje, film-16.00 Prekmurska gibanica-16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. ■ 17.10 Fliper in Lopatka, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.20 Prelomni trenutki zgodovine, dok. nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes • 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Resje! ■ 21.35 Ekscentriki, nad. - 22.10 Poročila, šport - 22.45 Daj, daj, daj!, nan. - 23.15 Telesni stražarki, nan.
- 0.05 Roka pravice, film
SLOVENIJA 2
9.05 Videospotnice • 9.40 V telovadnici, nad. -
10.05 Ella in Josefin, nad. • 10.45 Tedenski izbor: Družinska zaveza; Štafeta mladosti -13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Francoski film - 21.40 Praksa, nan. - 22.25 Družinska zaveza , nad. - 23.05 Metropolis - 23.40 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan,-12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Dom je, kjer je srce, film -16.40 Življenjska priložnost, kviz -17.45 Boj za preživetje, dok. nan. -18.40 Divji svet, nan. -19.30 Glavca, nan. - 20.00 Tekma s časom, film - 21.40 Slika morilca, film - 23.30 Brigitte in prijatelji -0.30 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Henderso-novi, nan. -10.10 Košarkarji,nan. -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz -11.30 Šolska košarkarska liga-12.25 Ljubiva se, film- l4.30TVdoberdan, nan, -15.25 Prva izdaja, nan. -16.20 Pop’n’Roll, glas. odd. -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. ■
18.15 Jack in Jill, nan. -19.15 24 ur- 20.00 Zlomljena puščica, film - 21.55 Smrtonosna bitja, film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? • 17.30 Motosport mundial-18.00 Rezerviran čas-18.30 Belokranjski obzornik ■ 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Primorka - 21.00 Novice-21.15 Od sobote do sobote-22.20 Dokumentarni film
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Glasbeno-dokumen-tarna odd, -13.00 Prizma-13.55 Poročila-14.05 Oprah Show -14.55 Hruške in jabolka -15.30 Natural Neighbours, dok. odd. - 16.00 Zlata dekleta, humor. nan. -16.25 Crno belo v barvi -
17.15 Vlak brez voznega reda, film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politični magazin - 21.05 Ameriški film - 22.45 Poročila - 23.05 Dalziel in Pas-coe, nad. - 0.45 Nevarno mesto, film - 2.20 Film
HTV 2
8.40 Poročila - 8.45 Film -10.25 Glasbena matineja- 11.55 Dokumentarni film -12.55 Dokumentarna oddaja -13.45 Klub seniorjev -14.35 Sedem veličastnih, nad. -15.20 Hišni ljubljenčki -16.05 Izobraževalna oddaja -16.40 Beverly Hills, nan. -18.15 Melrose Plače, nan. -19.00 Kulturna oddaja -19.30 Policija, nad. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.00 Kriminalka -
21.55 Poročila - 22,00 Skupaj do zvezd ■ 22.55 Seks in mesto - 23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 26.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Telebajski; Risanke; Ranč pri kra-guljčkovi sedmici - 9.35 Tomažev svet - 9.50 Ozare-9.55 Dlan v dlani - ll.OO Svet divjih živali, nan. -11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.50 Turistična oddaja -14.10 Pomagajmo si-14.40 Resje! -16.05 Prvi in drugi-16.30 Poročila • 16.45 Vsakdanjik in praznik ■ 17.35 Slovenci v Kanadi -18.15 Tehniška dediščina Slovenije -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -
19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zoom - 21.40 Portret Gregorja Strniše - 22.35 Poročila, šport - 23.00 Posnetek opere Kačji pastir iz SNG Maribor
SLOVENIJA 2
8.05 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Tanja, nad. -10.00 Prava stvar, nan.-10.30 Sorodne duše, nan. -11.00Turistične akcije -11.30 Policija na naši strani -12.00 Štrekljeve ljudske pesmi s poustvarjalci ljudske glasbe -13.00 Šport-16.00 Evrogol-17.00 Šport-19.30 Videospotnice - 20.05 Spust v led, dok. odd. -
20.55 Frasier, nan. • 21.20 Cikcak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Prepovedana izbira, film
KANAL A
8.00 Risanke ■ 10.00 Nora hiša, nan. ■ 10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan,-12.00 Nezgodni oddelek, nan,-13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Se vedno sanjam o Jeannie, film -15.45 Sever in jug, nad. -16.45 Klik -17.30 Miza za pet, nad. -18.30 Glas bojevnika, nan. 19.20 Shasta McNasty, nan. - 20.00 Zmeda na sodišču, film - 21.45 Stilski izziv - 22.20 Kralj na vasi, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. ■ 9.50 Harry in Henderso-novi, nan, -10.10 Košarkarji -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Pop’n’Ro!l, glas. odd. -13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dok. odd, -14.00 Sesti mož, film -15.50 Mama je glavna, film -17.20 Obalna straža, nan. -18.15 VIP, nan, -19.15 24 ur - 20.00 To je ljubezen, film - 22.00 Športna scena - 22.45 Podvodni tok, film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Veter nosi pesem mojo -18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Predstavitve - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Belokranjski obzornik- 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi -
22.00 Športna scena
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Planeti, dok. -odd.; Wagner, nad. -11.45 Euronetvs -13.35 Tedenski izbor: Cikcak; Sobotna noč; Policija na naši strani; Tenorist Jose Cura -17.30 Po Sloveniji -18.05 Mala nimfa, nad. -19.00 Lingo-19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 StudioCity • 22.30 South Park, nan. -23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Duh gre na zahod, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad.
-11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde • 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice,nan,-15.00Zmenkarije-15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show ■ 17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. • 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Čas za umor, film ■ 22.40 Sedem, nan. -23.30 Kvantni skok, - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. • 12.30 Športna scena ■ 14.00 Dharma in Greg, nan. ■ 14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 19.15 24 ur • 20.00 TV dober dan, nan. ■ 21.00 Policijska akademija 2, film - 22.35 Veronikine skušnjave, nan. - 23.05 Zahodno krilo, nan. -0.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani ■ 16.00 Veter nosi pesem mojo -17.30 Športni pregled-18.45 Predstavitve-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan - 20,45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled
TOREK, 28.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Radovedni Taček; Ranč pri kraguljč-kovi sedmici, nad.; Dober večer; Ž vlakom po Avstraliji, dok. nan.; Gospodarji živali, dok. nan.; Komisar Rex, nan. -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.40Tedenski izbor: Odstiranja -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Zlatko zakladko -17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Ljubiti Lenina, dok. odd. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport - 22.55 Krvne vezi, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Mala nimfa, nad.; Jasno in glasno-11.50 Euronevvs-13.35 Tedenski izbor: Nevidni kraji, dok. odd.; Char-lotte na razpotju, film; Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan.-19.30 Videospotnice-20.05 Bajeslovna bogastva, dok. nan, - 21.00 Svet poroča- 21.30 Pajkova mreža, film • 0.35 Kogojevi dnevi -1.35 Na robu, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah shovv • 12.00 Atlantis -13.25 Da, gospod minister, nan, -14.00 Miami vice, nan. • 15.00 Stilski izziv - 15.30 Ricki Lake - 16.20 Oprah shovv-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz •
20.30 Še 48 ur, film - 22.20 Tretja izmena, nad.
- 23.15 Seinfeld, nan. -23.45 Kvantni skok, nan.
- 0.40 Dannyjeve zvezde
PONEDELJEK, 27.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pomagajmo si; Risanka; Potujoči škrat; Rdeči grafit; Dobri duh iz Avstralije, nad.; Resnična resničnost; Dosežki; Na vrtu; Čari začimb; Prvi in drugi-13.00 Poročila-13.lOVremenska panorama -13.30 Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; Polnočni klub; Gibljive slike -16.00 Dober dan, Koroška-16.30 Poročila-16.45 Telebajski-17.10 Radovedni taček • 17.45 Dober večer - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 ■ 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Odstiranja • 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Odstiranja
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija- 9.30 Brez tebe. nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. ■ 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 TV dober dan - 14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. • 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad,-17.15 Večna ljubezen,nad.-18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 19.15 24 ur-20.00 Globoko v mojem srcu, film
- 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag, nan. • 0.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Aliča in čudežno ogledalo, ris. ■ 17.45 Dokumentarni film - 18.15 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice ■ 19.15 24 ur
- 20.00 Globoko v mojem srcu, film - 21.35 Novice-21.50 Športni pregled
SREDA, 29.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi, Dober dan. Koroška; Risanke; Zlatko zakladko; Moje mestece, nan.; Ljubiti Lenina, dok. odd.; Obzorja duha; Na morje, nad. -13.00 Poročila - 13.10 Vremenska panorama -13.35 Tedenski izbor: Pojoča skrinja, film; Aktualne teme - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice, kviz -17.45 Svet narave, nan. -18.45 Risanka ■ 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.05 Klic dobrote ■ 21.45 Prešeren v glasbi in plesu- 22.00 Odmevi, kultura, šport -22.55 Proti nasilju nad žčnskami, dok. film - 23.25 V Bachovem svetu z novicami in glasbo
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad.; Pajkova mreža, film; Bajeslovna bogastva, dok. nan. -14.45 Euronetvs -15.00 Glasbeni festivali • 16.00 Tam, kjer so fantje, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Noro zaljublje-
na, nan. ■ 19.30 Videospotnice - 20.05 Šport • 22.45 Vse, razen umora, nan. - 0.20 Ameriški film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad.
-11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde • 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. ■ 15.00 Komedija zmešnjav - 15.30 Ricki Lake ■ 16.20 Oprah show ■ 17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan, -19.00 Vsi županovi možje, nan.
-19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav ■ 21.00 Providence. nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. ■ 19.15 24 ur- 20.00 Umor v živo, film - 21.45 Newyorška policija, nan. •
22.40 Veronikine skušnjave, nan. • 23.10 Jag, nan. - 0.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Gospa Parker, film -18.40 Smo dobri gospodarji? -18.50 Predstavitve -19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike - 21.50 Rezerviran čas
TELEVIZIJA NOVO MESTO
dSIrtal
0$®% DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marjanu Rajku iz Bojanje vasi 9 pri Metliki. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.(1) Pridne roke - ansambel Slavček
2. (3)	Moja reka - ansambel Rog
3. (5)	Srce odpira svet - ansambel Vrisk
4. (4)	Sosed sosedu - Trio Frančič
5. (6)	Dekle iz mlina - ansambel Franca	Potočarja
6. (2) Skupaj za vedno - ansambel bratov Poljanšek
7. (8) Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja
8. (-)	Atov valček - ansambel Korenine
9. (7)	Rože iz domačega vrta - ansambel	Slapovi
10. (10) Sezimo si v roke - ansambel Nagelj Predlog: Kitaro rad igram - ansambel Mladi Dolenjci
§«§ H
Kupon št. 47
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 47
Nagrade v Novo mesto, Gradac in Ljubljano
Žreb je izmed reševalcev 45. nagradne križanke izbral Martina Tomažina ml. iz Novega mesta, Antona Klepca iz Gradaca in Staneta Mikuža iz Ljubljane. Tomažinu je pripadla denarna nagrada, Klepec in Mikuž pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 4. decembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4. p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 47”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 45. križanke
Pravilna rešitev 45. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PALIKAR, IZIDORA, PETELIN, IM V, MAJ, KEN, ATENA, ATOS, SNEŽEK, NASTAVEK, KRTOVICA, TT, ETANAL, LVOV, TANK, ANCONA, ANJA, RAINER.
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
VULKANSKO OTOČJE V MIKRONEZIJI
REKAVRUS. RER ALTAJ
AVTOR:
JOŽE
UDIR
lIŠtnato
DREVO
SLANO JEZERO V OSREDNJI AZIJI
IME VEČ KRAJEV V SLOVENIJI
GOROVJE V SREDNJI GRČIJI (TUDI OJTA)
PREMICA, KI SEKA KRIVULJO
PLOČNIK
KDOR IGRA NA BAS
SEČEVOD
TUT?
JŽ. AM KAČA VELIKANKA
BOMBAŽNA
TKANINA
ItMAČNOM
NAČIN
SLIKANJA
NEGORUIV
GRADBENI
MATERIAL
POTOMEC BELCA IN KVARTE-RONKE
ARABSKI
REBEC .
NEKDANJI
AVSTRIJSKI
SMUČAR
(TONI)
FERMENT
NEKDANJI
JAPONSKI
TELOVADEC
DEL
POTI
LOČINA,
STRANKA
DEL MERILNE NAPRAVE PRI PUŠKI
PEVKA
BARUCA
ZVEZDA V ŠKORPIJONU
GRŠKA
ČRKA
GLAVNI ŠTEVNI K
NASTAVEK
NA
LIJAKU
JAPONSKI
DROBIŽ
DREMUI-
VOST
GLASBENIK
SOSS
GERMANSKI
MITOLOŠKI
OREL
PRINC V IND. EPU MAHAB-HARATA
Vsi poslujejo z dobičkom
Šola podjetništva za 15 mladih Posavcev - Zaključek delavnice v Krškem v režiji Gea College in zavoda za zaposlovanje
NAJMLAJŠA SKUPINA SKAVTOV - V petek, 10. novembra, se je v župniji Šempeter - Otočec prvič zbrala najmlajša skupina skavtov volčičev in volku-Ijic. Prišlo je 20 članov, od tega 4 skavtinje, ki delujejo v okviru šmihelskih gorjanskih medvedov. Te so skupaj z župnikom Blažem Gregorcem predstavili novincem skavtizem. Mladi bodo tako spoznavali skrivnosti džungle, hodili na sprehode v naravo, se igrali volčje igre, raziskovali, peli pesmi, izdelovali ročna dela in še kaj. V spomin na prvo srečanje najmlajše šentpetrske skavtske skupine je nastala tale fotografija. (Foto: H. Murgelj)
f
KRŠKO - Med 5-dnevnimi delavnicami v Krškem seje 15 mladih Posavcev (prevladovala so dekleta) malo bolj seznanilo z osnovami podjetništva, preverjali so, kaj vedo osnovah marketinga, se naučili oblikovati poslovni načrt in še marsičesa. Kot je prejšnji petek poudarila Nataša Pustotnik iz ljubljanskega Gea Collegea, ki je ob financiranju sevniške območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje priskrbel predavatelje, tudi z bogatimi podjetniškimi in poslovodnimi funkcijami, pa je bilo predvsem pomembno, da so mladi upoštevali ne samo to, ali so za uspeh pomembne dobre ideje, ampak tudi če so uresničljive. No, o tem bi se dalo polemizirati, saj so vsa štiri podjetja, ki so jih “ustanovili” in vodili novopečeni
mladi podjetniki, izkazovala lep dobiček in donosnost kapitala... Vsekakor pa je bila opazovalcem, med katerimi smo prevladovali predstavniki sedme sile, všeč dokaj samozavestno predstavljanje poslovanja komanditne družbe Baby beli, za katero so se dekleta odločila, ker zanjo ni potreben ustanovitveni kapital, in ki naj bi se na Jesenicah na Dolenjskem ukvarjala s tekstilom. Fantje so prišli do besede pri Bam-lesu, d.n.o., kjer je našel zaposlitev kot tehnični direktor Sevničan Aleš Vene, ki je imel edini jasno vizijo, kako se bo dejansko lotil podjetništva. Lep dobiček in kar 142-odstotno donosnost kapitala si obetajo dekleta podjetja, Caval, d.o.o, ki bi se ukvarjala s konjskim športom, jahanjem...
P. P.
Podpiramo upravičene zahteve
ZŠAM Slovenije podpira avtoprevoznike - Zapore cest niso prava pot do rešitve problemov - Potrebno je sodelovanje
GOSTOVANJE V STUTTGARTU - Folklorna skupina (FS) Dragatuš iz Bele krajine je od 20. do 23. oktobra gostovala v Nemčiji, kamor jo je povabilo Slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav iz Stuttgarta, ki je praznovalo tridesetletnico svojega obstoja in je eno najstarejših v Nemčiji. Na proslavi so se predstavile različne sekcije njihovega društva, udeležite pa so se je tudi nekatere pomembne osebnosti iz Nemčije in Slovenije, med njimi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik. S svojim nastopom FS Dragatuš ni le popestrila zabave, pač pa je dva dni nastopala na Grajskem vrtu v Stuttgartu, kjer je tiste dni potekala promocija slovenskega turizma. Na sliki: člani FS Dragatuš na Grajskem trgu v Stuttgartu, v sredini veleposlanik Alfonz Naberžnik.
Nezadovoljni z vrednotenjem dela
SEVNICA - Največji problem zaposlenih v Kopitarni in njej podobnih podjetjih je nizko vrednotenje dela v tej panogi in s tem povezani nizki osebni prejemki. O tem seje prepričal predsednik odbora za gospodarstvo in poslanec državnega zbora Branko Kelemina med svojim obiskom v najstarejšem sevniškem podjetju. Z direktorjem Kopitarne Marjanom Kurnikom se je Kelemina pogovarjal, s katerimi inštrumenti državne pomoči bi lahko izboljšali razmere. V državnem proračunu naj bi zagotovili čim večji delež sredstev za tehnološke izboljšave, vsaj 50 odstotkov vrednosti" naložbe. Zmanjšali pa naj bi tudi prispevne stopnje v tej panogi.
Tako kot Sindikat avtoprevoznikov in lastnikov gradbene mehanizacije Slovenije (SAS) tudi naša stanovska organizacija Zveza združenj šoferjev in avtoprevoznikov Slovenije (ZŠAM) že vseskozi opozarja na vse žgoče probleme v cestnem prometu v naši državi. Dokaz za to je tudi javna izjava o potrebi po čimprejšnjem sprejetju sprememb in dopolnitev zakona o varnosti cestnega prometa in zakona o prekrških, ki smo jih 29. junija letos tudi ustno predstavili v Državnem zboru RS.
Sedanje zahteve avtoprevoznikov, združenih v SAS, je na svoji seji septembra obravnaval tudi izvršni odbor Zveze ZŠAM Slovenije, ki tudi sedaj podpira vse upravičene zahteve vseh avtoprevoznikov Slovenije in ne le sindikata. Vse probleme je treba reševati na ustrezen, civiliziran način, s pogajanji med vlado, državnim zborom, posameznimi ministrstvi, gospodarskimi subjekti in predstavniki vseh avtoprevoznikov Slovenije. Zapore cest niso prava pot. Ceste so javna dobrina in morajo biti vedno odprta za ves promet. V zad-
REPUBLIKA SLOVENIIA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
3,6*412
varna in likvidna naložba
Zakladna menica je serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 10.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 00 • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01 477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 00 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 • NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 01 476 52 06 • FACTOR BANKA d.d., 01 437 76 13
Oznaka menice
Datum avkcije	Datum	izplačila	število	dni
TZM31
• DZM04
28.11.2000
* 28.11.2000
01.03.2001
TZM32 •	SZM08_____________ 22.12.2000	• 22.12.2000
TZM33	• DZM05	23.01.2001	•	23.01.2001
TZM34 •	SZM09	27.02.2001	• 27.02.2001
• 29.11.2001
► 364
TZM35
• DZM06
27.03.2001
29.03.2001 • 28.06.2001_________
26.04.2001	•	24.01.2002
24.05.2001 • 30.08.2001
91________________
91 • 182 91	•	364
84 • 182
• 27.03.2001
TZM36 • SZM10	24.04.2001	« 24.04.2001
TZM • trimesečna zakladna menica • SZM - Šestmesečna zakladna
28.06.2001
* 28.03.2002
91
• 364
26.07.2001 • 25.10.2001 • DZM - dvanajstmesečna zakladna menica
91 • 182
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija
Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34, +386 (1) 478 62 31 • Telefax: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si, primoz.dolenc@mf-rš.si http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
njih dveh letih smo skušali kar nekajkrat navezati sodelovanje s SAS, vendar z njihove strani ni bilo prave želje. V programskih usmeritvah za leto 2001 imamo zapisano, da želimo sodelovati z vsemi sindrkati v cestnoprometni dejavnosti in teh je v Sloveniji kar nekaj. Sodelovanje pa pomeni skupno dogovarjanje. Ce kdo to odklanja, ga tudi subjekt, ki želi sodelovati, ne more ustvariti.
STANE INKRET
Sekretar Zveze ZŠAM Slovenije
Začetka obnove še ne bo
METLIKA - V okviru prireditev ob metliškem občinskem prazniku je bil za včeraj, 22. novembra, napovedan pri podjetju Kolpa v Rosalnicah slavnostni začetek obnove Cankarjeve ceste. Vendar ga je župan Slavko Dragovan nekaj dni predtem odpovedal zaradi - kot je sam zapisal -močnih nasprotovanj lastnikov zemljišč ob Cankarjevi ceti, ki so podpisovali tudi peticijo, in zato, ker niso pridobili vse potrebne dokumentacije.
Ilegalca vlomila v kočo
MOKRICE-V noči na 15. november sta dva Romuna ilegalno prestopila državno mejo med Hrvaško in Slovenijo, in sicer peš preko naselja Slovenska vas. Nato sta vlomila v lovsko.koči LD Mokrice in tam tudi prespala. Odšla sta s tremi odejami in svečo. Osumljenca so isti dan prijeli policisti izven naselja Čatež ob Savi. Po postopku sta bila vrnjena na Hrvaško.
ŠOLA PODJETNIŠTVA - Najbolj prepričljiva je bila po oceni gostov predstavitev Izobraževalnega bolšjaka, d.o.o., Krško, predvsem zaradi nastopa Jane Jazbec, ki je uspešno pojasnila poslovanje in načrte te Šole kreativnega življenja. Ta skupina sije prislužila še praktično darilo iz rok predstavnice Gea Collegea (na posnetku), ki je družno z direktorjem območne službe zavoda Antonom Korenom vsem podelila tudi potrdila o opravljeni šoli podjetništva. (Foto: P. P.)
Letos pridobili 33 milijonov tolarjev
SEVNICA - Občina Sevnica se vsako leto prijavi na razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za pridobivanje sredstev za izvedbo infrastrukturnih projektov na demografsko ogroženih področjih. Tako so letos uspeli pridobiti 33 milijonov t.i. demografskega tolarja za obnovo ceste Dol - Za-bukovje, Boštanj - Grahovica, Šentjanž - Kal in Laze - Nova Gora. Komisija ministrstva pod vodstvom državne podsekretarke Snežane Čanak je pretekli četrtek na občini preverila postopke, ki jih morajo izvesti investitorji pred pridobitvijo sredstev, na koncu pa si je ogledala tudi izvedena dela na cesti Boštanj - Grahovica in Šentjanž - Kal. S svojimi ugotovitvami so bili Ljubljančani zadovoljni.
te
KZ KRKA, z.o.0., PE AGROSERVIS - PRODAJA VOZIL - LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 26.11.2000, objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih in rabljenih vozil:
Zap. št.	Znamka in tip vozila	Letnik	Izkl. cena v SIT
1. .	PEUGETO 106 1,01	1999	250.000
2.	MERCEDES-BENZ 1844 LS	1995	3.500.000
3.	KIA SPORTAGE 2,0	1999	1.300.000
4.	RENAULT MEGANE 1,6	1999	1.300.000
5.	FIAT BRAVO 1,4 S	1996	200.000
6.	RENAULT MEGANE SCENIC 2,0	2000	3.400.000
7.	NAPIHUIV ČOLN MK2/Z0282	2000	80.000
8.	MAN 10 174 EURO 3	2000	7.970.000
9.	FIAT DUCATO 2,8	1999	2.800.000
10.	FIAT BRAVA 1,6	1998	1.900.000
11.	IMV TRAFIC T 1000 D	1989	320.000
12.	PRIKOLICA TIMA TPS 820-7,5	1999	2.850.000
Licitacija bo v nedeljo, 26.11.2000, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 24.11.2000, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. številko 8, 9, 10,11 in 12 so rabljena, nepoškodovana in v voznem stanju.
KZ Kr kB Z.O.O. Novo mesto
Pri založbi
				1	
je v zbirki, ki prinaša Ivana Stoparja dela o slovenskih grajskih stavbah, izšla prva od več načrtovanih knjig o grajskih stavbah širom Dolenjske. V pričujoči knjigi avtor obravnava prek 80 gradov, graščin, dvorov, dvorcev, stolpov in taborov v porečju Krke. S slikami dopolnjena besedila prinašajo zgodovinski oris bogate dolenjske grajske dediščine. 345 strani obsegajoča knjiga (v trdo vezana in s ščitnim ovitkom) vključno z DDV stane 9.720 tolarjev, za nakup z naročilnico v Dolenjskem listu pa založba nudi 10-odstotni popust in plačilo v štirih obrokih. Tako lahko izredno zanimivo knjigo kupite za 8.748 tolarjev (in jo plačate v štirih obrokih po 2.187 tolarjev, poštnina je vključena v ceno).
NAROČILNICA (DL)
Naročam Ivana Stoparja knjigo Grajske stavbe v osrednji Sloveniji / Porečje Krke Kupnino 8.748 tolarjev bom plačal v (obkroži)
• 1 (enem) obroku 8.748 tolarjev
•	4	(štirih)	obrokih po 2.187 tolarjev
Ime in priimek:_
Naslov (kraj, ulica, hišna številka): _
Pošta:
Davčna številka
Kraj:
Datum:
Podpis:
Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Poslanec Kelemina o dimnikarski službi
LJUBLJANA - Poslanec Branko Kelemina z Blance je že nekajkrat postavil vprašanje glede rešitve odprtih vprašanj s področja dimnikarske službe, vendar doslej ni bilo narejenega še nič. Ttidi vodstvo sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije je v zadnjih dveh letih kar dvakrat zaprosilo za sestanek pri državnem sekretarju na ministrstvu za okolje in prostor, pa ni bilo odgovora. Kelemina pa je te dni vendarle prejel odgovor državnega sekretarja ministrstva za okolje dr. Marjana Vezjaka, ki ga je obvestil, da so “naredili poizvedbo za eksperte s tega področja” in da lahko poslanec pričakuje, da se bodo v enem tednu uskladili za sestanek.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga mama in stara mama
FRANČIŠKA BOGATAJ
iz Birčne vasi 53 a pri Novem mestu
Ob boleči izgubi se vsi njeni iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam blažili bolečino z izrekanjem sožalja in pokojni darovali cvetje. Iskrena zahvala pogrebni službi Komunala Novo mesto, gospodoma župnikoma iz Šmihela in Podgrada za opravljen pogrebni obred, pevskemu društvu Ruperčvrh ter izvajalcu Tišine. Zahvaljujemo se gospodu Muhiču za ganljive poslovilne besede ter sodelavcem podjetja Avto Moto Novo mesto, kolektivu OŠ Šmihel in podružnične šole Birčna vas.
Vsi njeni
ZAHVALA
Vsak cvet kdaj uvene, je pa cvet, sijoč v modrini, ki cvete nam vse življenje, ta cvet naši so spomini!
Vedno bomo tudi mi s teboj in nate lepimi spomini.
Mnogo prezgodaj nas je v 63. letu starosti zapustil naš dobri mož, ati, dedek, brat, tast in stric
ANTON OSTANEK
iz Male Sevnice pri Trebnjem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu pa darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku.
Vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po dolgi in neozdravljivi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
DANICA CVITKO
roj. Nartnik
iz Turopolja 16, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinama Bregar in Jevnikar, medicinskemu osebju Infekcijskega oddelka interne bolnišnice Novo mesto, ge. Tinci Kuhelj za poslovilne besede, sodelavcem OŠ Grm, 831. MBTZO Novo mesto, šentjernejski godbi, pevcem Šentjernejskega okteta in g. Oklešnu za pogrebne storitve.
Žalujoči: hčerke Vojka, Sonja, Zmagi in sin Ronko z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
RUDIJA PRIMCA st.
Od tvojega rojstva do konca poti,
so ti svetile različne luči.	.
Kot sodelavec, prijatelj, dedek, stari oče, oče in mož, si bil celo življenje steber naših odločb.
Tvoja ljubezen, poštenost in dobrota tvoja, so bile in bodo naša živ/jenska opora.
Hočemo ti reči - enkraten si bil!
In ti želimo, da bi se odpočil.
Hvala vsem za izrečeno sožalje, za cvetje in sveče. Vsi njegovi
ZAHVALA
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka...
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in botra
ANTONIJA DULC
roj. Udovč
iz Stranj pri Škocjanu 9
Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutku, ko smo izgubili našo mamo. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Minili sta dve leti žalosti, odkar si nas zapustil, dobri mož in oče
FRANC JEVNIKAR
iz Dola pri Trebnjem
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
POPRAVEK
Pri zahvali ANICE AVGUŠTIN iz Podturna 43 je prišlo do pomote v priimku družine Hrvat. Pisalo je Hrovat namesto Hrvat. Za neljubo napako se svojci opravičujemo.
Dve leti Petrovega vrtca
OTOČEC - V nedeljo, 5. novembra, so se v šentpetrski župniji spomnili druge obletnice Petrovega vrtca, v katerega je vključenih 38 malčkov. Cerkev je bila po zaslugi faranov okrašena s poljskimi pridelki ter igračami in knjigami. Vrtičkarji so recitirali in zapeli nekaj pesmic, med mašo, ki jo je daroval domači župnik Blaž Gregorc, pa je sodeloval tudi otroški cerkveni pevski zbor.
OSMRTNICA
Iztekla se je življenjska pot naše upokojene sodelavke iz SEKTORJA ZA TEHNIČNO OSKRBO IN ENERGETIKO delavke v pralnici in šivalnici
ANE PETRINA
oskrbovanka Doma starejših občanov v Krškem
Zadnje slovo je bilo 16. novembra 2000 na pokopališču v Krškem. S hvaležnostjo se je bomo spominjali.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto tT 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Le nikar ne jočite za nami, laže nam bo pasti, če z rokami, stisnjenemi v pest, žalujete za nami... (Kajuh)
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
FRANC PRAVNE
iz Trebnjega
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam blažili bolečino z izrekenjem iskrenega sožalja, pokojniku darovali cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od našega dragega moža in očeta. Iskrena zahvala pogrebni službi, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Posebno zahvalo izrekemo vsem govornikom za poslovilne besede ter vsem sorodnikom in sosedom. Vsem, ki ste pokojnika imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu, in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
•
Nepričakovano, a mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedi, brat in sin
MIRKO ŠTUKELJ
iz Novega mesta
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izraze sožalja, denarno pomoč ter vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se njegovim stanovskim kolegom iz ZŠAM Novo mesto za poslednje slovo, Obrtni zbornici Novo mesto, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, vsem govornikom za ganljive besede slovesa in p. Marjanu za cerkveni obred. Hvala vsem sosedom in našim krajanom, prijateljem iz Doblič in Šmarjete ter Komunali, d.o.o., Novo mesto za organizacijo pogreba. Še posebej se zahvaljujemo Malči Lukšič za požrtvovalnost. Vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, in vsakemu posebej, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi tvoji
ZAHVALA
Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu?
Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
Nazaj ne bo ga nikdar več.
Postal je val, oblak goreč.
Postal odmev, ki se lovi na hudi poti k večnosti.
V 62. letu se je ustavilo zlato in plemenito srce mojemu sinu
VINKU TOMAŽINU
iz Dul 14 pri Bučki
Zahvaljujem se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč in sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Hvala Cesthemu podjetju Novo mesto, KD Bučka, LD Bučka, PGD Bučka, RK Bučka in OORK Novo mesto, KODIS Buča in Dl S Ljubljana ter DeSUS-u Novo mesto za poslovilne govore ob grobu. Hvala domačim gasilcem in lovcem za spoštljivo spremstvo in slovo, prav tako tudi pogrebni službi Blatnik iz Škocjana. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, domačim cerkvenim pevcem in oktetu iz Senovega za lepo zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste darovali evtje., sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala tudi vsem praporščakom DIS iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije, kakor tudi vsem praporščakom sosednjih LD in PGD. Hvala še enkrat vsem, ki ste mi kakorkoli pripomogli v teh težkih trenutkih.
Neutolažljiva mama Antonija
m ra®	mssm/M
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST « PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 23. novembra - Klemen Petek, 24. novembra - Janez Sobota, 25. novembra - Katarina Nedelja, 26. novembra - Konrad Ponedeljek, 27. novembra - Vigil Torek, 28. novembra - Jakob Sreda, 29. novembra - Nina
Lunine mene
26. novembra ob 0.13 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 24. do 26.11. (ob 18. uri) in 27.11. (ob 20. uri) Brez povratka. Od 24. do 26.11. (ob 20. uri) Vesoljski kavboji.
ČRNOMELJ: 24.11. (ob 20. uri) in 25.11. (ob 17.30 in 20. uri) Samo še 60 sekund. 26.11. (ob 17.30 in 20. uri) Možje X.
GROSUPLJE: 24.11. (ob 19. uri) Shiri IVANČNA GORICA: 23.11. (ob 19. uri) Shiri.
KOČEVJE: 26.11. (ob 19. uri) Shiri.
KRŠKO: 23.11. (ob 19. uri) Skozi oko zasledovalca. 24. in
25.11. (ob 20. uri) ter 26.11. (ob 18. uri) Jake, Brian in Anna. Od 28. do
30.11. (ob 19. uri) Dekle tvojih sanj.
METLIKA: 26.11. (ob 18. in 20. uri) Samo še 60 sekund.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: Od 23. do 29.11. (ob 16.30 in 18.30) Road Trip. Od 23. do
29.11. (ob 20.15) Konec afere. RIBNICA: 25.11. (ob 21. uri)
Shiri.
TREBNJE: 24.11. (ob 20. uri) in
26.11. (ob 17. uri) Kremenčkovi. VELIKE LAŠČE: 25.11. (ob 19.
uri) Shiri.
PRODAM
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@doMist.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KUPIM
ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv s svojo ali vašo dostavo, tt (041 )346-07l.
NEKAJ STAREGA POHIŠTVA kupim, (mize. omare, stoie. komode, postelje), staro
okoli 100 let. fT(07)30-45-^00, (041)696-263.
STARINE kupim (pohištvo, slike, razglednice, dopisnice, pisma in ostale starine), B (07)49 77 052.	3002
RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri, fr 041/412 532.
GOLF, letnik 1987, prodam. fT (041) 542-115.	3000
POSEST
MOTORNA VOZILA
VOLVO 340 GL, letnik 1987, lepo ohranjen, registriran do 5/00, prodam. B (07) 30 82 010,	2965
OPEL ASTRO 1.6 i, 5V prodam ali menjam za cenejše vozilo, B (041) 626 177.	2975
Kombi daihatsu-piagio, letnik 1994, 1000 ccm, registriran do 3.10.2001, ugodno prodam. Informaije na tel. št. 07/39-30-945.
NJIVO v izmeri 3000 m! in travnik, 3345 m V na Smedniku pri Raki prodam. B (041)620 013.	2957
NA LEPI lokaciji v Novem mestu prodamo novejšo stanovanjsko hišo. B (07) 33 75 416, dopoldan, (07) 33 48 088, popoldan. 2979 STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem, voda, elektrika na parceli, prodam. B (031) 543-295.	2984
V BLIŽINI Novega mesta kupim novejši vinograd brez zidanice ali stavbnega zemljišča. IT(041>779-252.	2996
PREPIS VOZIL
041/546-159
PREKLICI
TOMO AVSEC obveščam občane Šmarjeških Toplic, da je pismo, ki so ga prejeli, zlonamerno in neresnično. Oseba, ki ga je napisala,pa se bo zaradi tega neljubega dogodka zagovarjala na sodišču. Hvala za razumevanje! 2960
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica DorniŽ (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 5.10, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
IZ NARAVE za življenje! Zeliščar Rizvič Grenin kapljice za želodčne in črevesne bolezni ter bolezni prostate in hemeroidov. fr (041)886 345.	2991
ČRNINO gameja prodam, tr (07) 30 50 336, zvečer.	2989
AVTOSEDEŽ KRIS, do 19 kg. leseno posteljico z jogijem, 140 x 70 cm, zložljivo posteljico z nerabljenim jogijem, 120 x 60 cm, vse v izredno dobrem stanju, ugodno prodam. fT (07) 33 77 291.	2953
STROJ za brušenje parketa Vrbovec prodam. B (040) 362 741.	2961
VEČJO POLNILNICO za polnjenje steklenic, 0.75 1 in 1 I prodam. B (031) 628-947.
SUHA KALANA bukova drva in sinthesyzer Yamaha PSR 6, 4 oktave, prodam. S (041) 358-266.	2976
SVEŽE novoletne smrečice na rastilu, od 1 do 2.5 m, prodajam po 400 SIT/kos. B (041) 581-819.	2980
DROBILNIK VEJ Alko Dinamic 2000. popolnoma nov, ugodno prodam. B (041) 623-116.	2981
SUHA gabrova drva prodam. fT (07) 33 46 006.	2988
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (03) 54 51 082.	2992
SUHA gabrova drva prodam. fT (031) 205 936.	2993
SUHE hrastove plohe, cca 6 m3, stare 5 let, dolžine 5 m, prodam, fT (040)381-192.
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. fT (041)642-762.
STAREJŠO OSEBO ali par brez naslednikov prevzamem. fT (041) 722 740.	2952
ROLETARSTVO BAYER ..
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
Poslovni prostor v izmeri 44 m2 v novomeškem trgovskem centru Hedera, primeren za trgovino ali drugo podobno dejavnost, oddam v najem ali prodam. Informacije na tel. št. 07/39-30-945.
PARKETARSTVO Blatnik Karol s.p.
Dolenjske Toplice, GSM 041/689 446
Smrekovo oblogo, ladijski pod,
širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, od 550 tolarjev, ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam. Možna je dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. fT (07)30 73 587
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701
FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. fT 07/33 73 460.
Sprejem za POP TV in ostale TV programe uredim.
Satelitstke antene za več kot 50 čistih programov brez motorja! Antene Zupančič, tel.: 07/30-83-119 ali 041/542-020.
	VEDEŽEVANJE	
iK/rr-lS':	RADIESTEZIJA	c
‘K jš»wt	TA ROT	E
	ERIK 0	+-
	090-43-59	8
2^3	090-52-19 1	
4	%
*
riTNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 07/33 22 827
SLUŽBO DOBI
COMMEX Novo mesto, d.o.o., redno zaposli več čistilk. S (041)757-648.	2912
SODELAVKO za lelefonsko prodajo ležišč in žaluzij Sinatura v Črnomlju iščemo. Če ste komunikativni, zanesljivi, obvladate delo z računalnikom in vas veseli delo z ljudmi, pokličite na H (07) 33 22 850.	2954
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. fT 07/33 22 765 ali 041/628 385.
V Črnomlju redno zaposlim KV kuharja. Nedelje in prazniki prosti. Tel. 041/732-474.
INGO INŽENIRING, d.o.o., NOVA GORICA
Vojkova cesta 19, 5250 Solkan objavlja prosto delovno mesto GRADBENI INŽENIR ali GRADBENI TEHNIK
Pogoji:
• VI. ali V. stopnja izobrazbe gradbene stroke
• najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbene operative
• možnost stanovanja ali garsonjere
Delovno razmerje sklenemo za polni delovni čas. Začetek dela takoj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s predstavitvijo dosedanjega dela dostavite v 8 dneh od objave.
V Črnomlju redno zaposlim dekle za delo za šankom s prakso. Nastop dela takoj, nedelje in prazniki prosti. Tel. 041/732-474.
VOZNIKA C in E kategorije za mednarodno špedicijo zaposlim. B (07) 33 41 662 ali (04!) 620013. .	2956
PRILOŽNOST za vse moške in ženske s predznanjem ali brez njega v prodaji izdelkov za gospodinjstvo! 7T (01) 500 41 62.	2958
PRILOŽNOST za dober zaslužek! Verjemite in pokličite. H (041) 798-535.	2999
TAKOJ ZAPOSLIM KV električarja ali el. tehnika, lahko je tudi pripravnik. Elektroin-štalacije in vzdrževanje Mavsar, B(041) 643-191.	3008
STANOVANJA
GARSONJERO s posebnim vhodom v Novem mestu oddam v najem. fT (07) 33 25 876.
ADAPTIRANO, novo opremljeno garsonjero, 26 m2, v Novem mestu prodam. fT (041) 794-674.	2972
DVOSOBNO delno opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. B (041) 594-046.
ZAKONSKI PAR brez otrok išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali okolici. fT (07) 30 22 184.	2983
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 68 m2, četrto nadstropje, v Novem mestu prodam. fT
(07)3023063.	2997
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791
Pravočasno si zagotovite brezplačno hrambo
letnih gum.
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. B (041)695-539.	2998
OPREMLJENO GARSONJERO oddamo za 24.000 SIT + 7.000 SIT stroški, pomoč hišnih del ceneje, nekadilec. "B (07) 30 24 834. GARSONJERO ter enoinpolosbno stanovanje kupimo, prodamo pa različna stanovanja in hiše v Novem mestu in Krškem. Media nepremičnine, S (07) 30 84 570 ali (031) 531-076.	3009
VEČJI OBJEKT, primeren -za trgovsko ali podobno dejavnost (tudi stanovanje), v centru Novega mesta prodam. fT (041) 710-141. LIKAM in pospravljam na vašem domu. fT (041)538-899.	2968
POSLOVNE PROSTORE v Šentjerneju, 23 m2, 25 m2 in 50 m2, primerne za trgovino, pisarno ali frizerski salon prodam ali oddam. fT (050) 638-299.	2985
LOKAL v Plavi laguni v Novem mestu oddam. B (07) 33 42 443 ali (040) 271 478.
V TREBJEM ali okolici iščem študentko ali profesorico za pomot naši šolarki nekaj ur na dan. IT (041) 575-335.	2995
IZ NARAVE za življenje! Zeliščar Rizvič, Travin kapljice in maža za artritis, artrozo, oseoporozo in putiko. Travin trajno zaustavi proces bolezni! B (041) 886-345, non stop.
ŽIVALI
PRAŠIČA, težkega cca 150 kg, domača krma. prodam. fT (07) 30 85 758.	2955
2 TELICI simentalki, ena breja, druga težka 200 kg. prodam. B (07) 30 71 400 ali (041) 292 086.	2959
KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, in plug Posavec, 10 col, prodam. fT (068) 30 49 440.	2962
PRAŠIČE, 150 do 190 kg, prodam. fT (068) 30 71 247.	2963
2 PRAŠIČA, težka 150 do 200 kg. prodam. fT (07) 30 82 310.	2964
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam ali menjam za manjšo. fT (07) 49 75 177.	2969
BREJE TELICE, krave in drva prodam. B (07)30 77 030.	2970
TELICO, težko 500 kg, krmljeno samo s suhim senom, poceni prodam. B (07) 30 89 470.	2971
RJAVE JARKICE pred nesnostjo ter večje grahaste piščance prodam. Ramovš, Šentrupert, TT (07) 30 40 189 ali (041) 542-756.
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz
e-mail: info@univox.si
IT
mvo
OGNJIŠČE
£	
^ 7	p
RADIO I BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Izsledili ilegalca
SUHOR - Policisti so 7. novembra ob 19. uri na Suhorju pred gostinskim lokalom Kul Bar izsledili Makedonca, kije šest ur prej ilegalno prestopil državno mejo preko potoka Kamenica med naseljema Rakovec in Krmačina.
2 BIKCA FRIZIJCA, težka 110 do 150 kg, in 20 kg težke pujske prodam. fT (07) 49 13 002. 5 BREJIH koz prodam. B (07) 497 17 13. MLADO KRAVO za meso ugodno prodam. B (041) 606-658.	2986
PLEMENSKEGA OVNA prodam. B (068) 33 46 006.	2987
PRAŠIČE, domača krma. 100 do 150 kg, prodam. Možen zakol. B (07) 30 77 243 ali (041)34222 5.	2994
PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. B (07) 30 81 638. .	3001
PRAŠIČA, 160 kg, in kravo za zakol prodam. B (07) 33 44 103.	3003
SVINJE ZA ZAKOL, več komadov, po izbiri, krmljene z domačo hrano, po 250 SIT/kg prodajamo. B (07) 30 712 87 ali (031) 712-995.	3005
MLADE in malo starejše igrive in zdrave mucke oddamo. B (041) 384-445.	3006
n
ML
O
ort
Vev 12' 07/33 24 377
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
evolnic
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
Kdaj bankomati tudi med Osilnico in Črnomljem?
KOSTEL - V poštnem nahrbtniku Turistično-športnega društva Kostel se že dalj časa nabirajo pisma, priporočila, pohvale in kritike različne vsebine. Kritik je najmanj, saj večina obiskovalcev nima pripomb glede urejenosti planinskih poti, izletniških točk, gorskih postojank in okolice reke Kolpe. V zadnjem času pa je vse več zahtev za namestitev bankomatov med Osilnico in Črnomljem, saj jih največ pogrešajo popotniki in izletniki. Obiskovalci so nejevoljni tudi zaradi deljenega delovnega časa, saj morajo večkrat čakati pred bančnim okencem, preden lahko dvignejo denar za plačilo storitev. Po besedah dr. Stanka Nikoliča, predsednika Turistično-športnega društva Kostel, bi morali nemudoma nekje na območju Kostela, ki je najbolj prometno območje, namestiti bankomat, saj bi se tako ljudje dalj čas zadrževali pri njih. Upajo, da jim bodo banke prisluhnile.
IM P PROMONT ELEKTRO, d.o.o.
Šegova 116, Novo mesto
zaposli več elektromonterjev
z izkušnjami za montažna dela na področju Dolenjske.
NUDIMO:
• redno zaposlitev na industrijski elektromontažni dejavnosti
• možnost napredovanja in izpopolnjevanja ZAHTEVAMO:
- slovensko državljanstvo
- strokovno usposobljenost VI. ali V. stopnje nekajletne izkušnje
- starost do 40 let
Vloge pošljite, se oglasite ali pokličite na:
IMP PROMONT ELEKTRO, d.o.o.
Šegova 116, 8000 Novo mesto
tel : 07/393-27-60, faks: 07/393-27-77, GSM: 041/672-286
NOVO MESTO
MBOINA 3UKj
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 25. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava od 7. do 13. ure: Samopostrežba Šmihel
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market
V nedeljo, 26. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• §traža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Foesterjeva 10, Novo mesto
S Kartico ^ Kovinotehna, za gotovino,
do 5 % popust!
t KOVINOTEHNA
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
NAKUPOVALNI CENTER KOČEVJE
ODDAMO V NAJEM
poslovne prostore za različno dejavnost, velikosti od 35 do 230 m2.
Vse podrobnejše informacije, po telefonu: 03/400 41 10 (za Tuš center Kočevje).
MSSM UUt tal, Pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:7www.nissan.si	rX_'
Pooblaščena trgovca: SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
NISSAN VAS ŽE OBDARUJE!
S PAKETOM PRESENEČENJA, VREDNIM DO 450.000 SIT
vsem kupe v vrednos popust do
Nissanovih modelov ponuja Nissan Adria od 10.11. do 20.12. neverjetna darila i.OOO SIT, pri nakupu originalne dodatne opreme in nadomestnih delov Nissan obiskovalcem naših servisov pa so na voljo brezplačni zimski preventivni pregledi.
Mini sekljalnik Y-92 MOULINEX
- prostornina: 0,2 litra
- kovinski nož
- zaščita: delovanje je možno samo, če je pokrov zaprt
-moč: 260 W
od 25. do 30. 11.2000
Cvrtnik A-08
- prostornina: 2,5 litra
- dvojno izolirane stene
- termostat s posebno stopnjo za globoko zmrznjena živila
Kombiniran GORENJE K 245
- steklena snemljiva pečniška vrata
- električni vžig gorilnikov
- EKO emejl
- v rjavi barvi
» »-J	iS*
Telekom^)
Slovenije	v\
BjL
Hladilnik GORENJE K 25 B
- zamrzovalni del neto: 681
- hladilni del neto: 1901
- zamrzovalna zmogljivost 3,5 kg/24 h
- mere: (S/v/g) 60 /143,5 / 60 cm
- energijski razred B OLAJŠAVA PRI NAPOVEDI DOHODNINE
, *
-
nemogoče je m ogoče
RENAULT
Nove ISDN kombinacije
Razlike vo lahko velike nekateri dajo več na besedo, drugi imajo raje virtualna potovanji, vsi pa vsak dan bolj potrebujemo dobre komunikacije. Paketi ISDN ostajajo najcenejia m najkrajši pot do priključka ISDN, le da smo jih prenovili tako. da smo odslej štirim paketom dodali paleto dodatne izbire, s katero si lahko sami prilagodite svci ISDN Zakaj bi kupovali več alt manj, kot v resnici potrebujete? Nacertcjši paket odslej dobite Je za 24 900 SIT. Od tu naprej izbirate sami.
www.telekom.si
dodatna
slušalka
s polnilcem za Eurit 133
18.1
priključitev ISDN paketa ISDN modem CD 7a doKop do Interneta brezvt vičnf ISDN telefonski aparat Eurit 133
N/
Ce jih ni, se začne drama!
Če jih pa že imate, vam ne bo treba zganjat’ teatra. Gospodarska vozila Renault vam namreč pri prevozu tovora prihranijo odvečne poti n so zato nepogrešljiv protagonist katerekoli dejavnost;. K osnovnim modelom Renault Maste- Kangoo Express Renault Express ne pozabite prištet; še nevi; iCtoega števila njihovih izpehank, tako da lahko vi , in gospodarstvo računate na več kot 80 različnih modelov gospodarskih vozit. Pn izboru vam bo lažje, če se oglasite v salonih Renault, kjer vam bomo strokovno svetovali. In če pade odločitev pted iztekom leta, vam izbrano gospodarsko vozilo ponudimo po sistemu fmančnena icasm-ga brez obresti.
priključitev ISDN pakeu
vrvldni ISDN telefonski aparat Eurit 33
priključitev ISDN paketa ISDN modem CD za dostop do interneta vrvidm ISDN telefonski aparat Eurit 33
analognima
vhodoma
Nasveti in brezplačne informacije na številki
080 8000
Gospodarska vozila Renault. V njih ste vi gospodar.
brezvrvičm ISDN telefonski aparat Eurit 133
vrvfčni ISDN telefonski
priključitev ISDN paketa brezvrvični ISDN telefonski aparat Eurit 133
PORTRET TEQA TEdlNA
lo^-e i«09 c,*,i;.Mt,oos
Tone	Č
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pravzaprav bi v naslovu moralo pisati Belokranjsko muzejsko društvo, a ne piše iz dveh razlogov. Ker društev praviloma ne upodabljamo v portretu tedna in ker bo tisti, ki bo šel na sobotni slovesnosti ob metliškem občinskem prazniku po plaketo kot najvišje občinsko priznanje, ki jo bo društvo prejelo za svoje bogato delo, prav njegov predsednik Tone Černič. Seveda je bilo v društvu opravljenega veliko dela, še preden je Tone, ki je bil rojen leto potem, ko so pred enainpetdesetimi leti v Metliki ustanovili društvo, sploh postal njegov član. Vendar pa ni zgolj naključje, da je začel s predsednikovanjem prav v jubilejnem letu.
Černič je postal deveti predsednik Belokranjskega muzejskega društva, potem ko je kar nekaj ljudi kljub vztrajnemu prigovarjanju odklonilo ponujeno funkcijo. Strah jih jo je bilo sprejeli predvsem zaradi društvenega jubileja in z njim povezanih ceremonij. Tone, ki zatrjuje, da ga vedno privlačijo izzivi, pa je tudi v lem delu, ki sicer z njegovim poklicnim delom nima nič skupnega, videl zanimivo priložnost za popestritev življenja. Morda pa je v podzavesti le čutil, da je dolžnik Belokranjskemu muzejskemu društvu, ki je pred skoraj pol stoletja ustanovilo Belokranjski muzej v Metliki. Ko je namreč pred dobrimi dvajsetimi leti pričel s samostojno sli-kopleskarsko obrtjo, je postala njegova prva stalna stranka prav Belokranjski muzej. Ne čudi torej, da mu nekateri v šali pravijo kar "grajski malar".
Čeprav Černiča številni Belokranjci poznajo predvsem kot sli-
kopleskarja, je delal tudi v številčnih društvih, predvsem pa pri ribičih, boksarjih, gasilcih. Rad se spominja dela v mestni skupnosti Metlika, katere prvi predsednik je bil. Meščani so prav po njegovi zaslugi pred tremi leti prvič praznovali svoj praznik, leto pozneje pa pričeti s pohodom okrog mesta ter ocenjevanjem domov. Slednjega od takrat žal niso več ponovili.
Tone se je zavedal, da predsednikovanje v društvu, ustanovljenem leta 1949 na pobudo prof. Jožeta Dularja, ki mu je tri desetletja tudi predsednikoval, ne bo lahko. Tudi zato ne, ker se Belokranjsko muzejsko društvo od mnogih drugih razlikuje predvsem po tem, da dela za splošen dobrobit in ne zase in svoje članstvo. A danes pravi, da je bil v zmoti. “Držim se načela, da mora bili človek življenjski, praktičen. Zlasti je pomembno sodelovanje med ljudmi, zato sem vesel, da imamo v našem društvu ekipo zagnancev, ki jim ni pretežko nobeno delo. Predvsem pa sem zadovoljen, da Metličani še vedno držimo skupaj, "pohvali in ob tem zamolči, da s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo veliko prispeva k uspešnemu delu. "Tako pri poklicnem delu kot tudi sicer v življenju me vodi načelo, da je potrebno ljudi spoštovati, jih poslušati, jim dati prav ali pa najti vsaj kompromis. Življenje je začaran krog in navadno je že tako, da so ljudje do nas takšni, kakršni smo sami do njih,"razpreda Černič. Dandanes, ko ljudem navadno primanjkuje časa za pogovor in strpnost, so mnogi, ki jim je dano sodelovati s Černičem, lahko zares srečni. Ted n o je namreč pripravljen prisluhniti sogovornikom, prikimati njihovim željam, in težko se zgodi, da bi odklonil kakšno delo.
Tone je ob nedavnem srečanju z Abrahamom v šali dejal, da ve, da o njem nihče ne bo skladal pesmi ali pisal romanov. Tudi spomenikov ali spominskih plošč, ki jih je društvo prav pod njegovim predsednikovanjem odkrilo že nekaj, ne pričakuje. Vendar je skromno pripomnil, da mu bi bilo toplo pri srcu, če bi se ga čez leta kdo spomnit in rekel: "Bilje dober človek".
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
PESA VELIKANKA - Kmet Jože Tomažič s Slančjega vrha je pridelal 14,3 kilogramsko peso. ki meri v višino kar 60 cm. Poleg rekordne je zrasla tudi 10-kilogramska pesa, ki meri v višino 48 cm, njen obseg pa je kar 64 cm. (Foto: Wolfgang Bahr)
SLOVENIJI ZMAGA ZA NAJLEPŠO ZNAMKO - Na mednarodnem tekmovanju za najlepšo znamko na temo Leto dialoga med civilizacijami je v konkurenci 28 poštnih uprav slovenska znamka osvojila prvo mesto. Slovensko znamko je pripravila oblikovalka Urška Golob iz agencije Krafl & Werk. Na znamki so prikazani predstavniki štirih delov sveta, predstavniki različnih kultur, kot glavni povezovalni element med njimi pa nastopa pošta, ki predstavlja pomen komunikacij v svetu in težnjo k boljšemu razumevanju med narodi. Zmagovalni motiv bodo oktobra naslednje leto natisnile sodelujoče poštne uprave in tudi katera druga. V Sloveniji bo izšla predvidoma 21. septembra naslednje leto.
Za najmlajše ustvarjalce
NOVO MESTO - Novomeška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravlja likovno slikarnico in lutkovno ustvar-jalnico za otroke v starosti od S do 14 let. Prva bo potekala v treh starostnih skupinah vsak četrtek, druga pa v dveh starostnih skupinah vsak torek v Kulturnem centru Janeza Trdine. Pozanimajte se na tel. št. 39-30-380.
Čudovita božakovska šola v naravi
Na prvi pohod po kraški učni pešpoti okrog Božakovega je minuli teden odšlo več kot sto pohodnikov - Za zaščito kraškega bisera ho potrebna še kanalizacija na Božakovem
Podpisali soglasje, čeprav niso vedeli, da bo cesta precej višja - Iz Dolenjskih Toplic na terapijo v Novo mesto - Privatizirani nemški poštarji so zanič
Franci Mravinec iz Kanižarice
nas je poklical v imenu sokrajanov, ki živijo neposredno ob prenovljeni cesti, ki vodi proti rudniku. Pred začetkom gradnje so podpisali soglasja in dobili pošteno plačane odškodnine, kasneje pa seje zadeva zapletla. Ko so podpisovali soglasja, niso vedeli, da bodo cesto precej dvignili, ponekod tudi za 80 cm. Tako zdaj obstaja nevarnost, da bi zaradi prehitre vožnje kateri izmed mimo vozečih avtomobilov zapeljal na dvorišče, kjer se igrajo otroci, precej nerodno pa so zdaj speljani tudi priključki na dvorišča. Oporni zidovi niso betonirani, ampak gre samo za zloženo kamenje, ki se ponekod že ruši. Hrib, preko katerega je speljana cesta, je zdaj še višji, kot je bil. Zavedajo se, da se zdaj, ko je delo že opravljeno.
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
ne da nič spremeniti, saj ne bo nihče rušil zgrajenega, ker bi to ne imelo nobenega smisla. Radi pa bi opozorili, naj ljudje, ki živijo ob cestah, ko podpisujejo podobna soglasja, temeljito proučijo, kaj podpisujejo, preden podpišejo. Francije obenem pohvalil graditelje, delavce Cestnega podjetja Novo mesto in delovodjo Silva, ki so bili zelo prijazni do krajanov in so jim šli kar se da na roko. Tudi gradbeno podjetje Busič, ki je gradilo kanalizacijo ob cesti, je svoje delo opravilo zelo dobro.
Božena Pavasovič iz Dolenjskih Toplic ne more razumeti nekaterih nesmislov v zdravstvu. Pri svoji zdravnici je zaradi težav z vratnimi vretenci dobila napotnico za Zdravstveni dom, kjer so ji določili terapijo, na katero mora iz Dolenjskih Toplic voziti v Novo mesto, čeprav bi bila lahko istega zdravljenja deležna v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. Da ji je taka odločitev nelogična, je povedala tudi svoji zdravnici, vendar je pristojna komisija pritožbo zavrnila.
Matilda iz Novega mesta je upokojenka, ki obiskuje 25-urni računalniški tečaj za upokojence v Raz-vojnoizobraževalnem centru v Novem mestu, za katerega je odštela 2000 tolarjev. Nekega dne je v času tečaja svoj avto pustila parkiran na Novem trgu in je za tri ure parkiranja morala odšteti 610 tolarjev, kar jo je razjezilo, še posebej, ko je ceno parkiranja primerjala s ceno tečaja. Meni, da bi morala biti parkirnina cenejša, saj potem parkirišče v času, ko pobirajo parkirnino, ne bi bilo napol prazno, avtomobili pa parkirani po vseh okoliških zelenicah in pločnikih.
Za naš cviček
Bog se usmili čez dolenjsko klimo, ne daj. da gre trgatve sreča mimo! Spomladi grozijo slane pogoste, toča vse leto ponuja se v goste.
Oče nebeški, glej,
kako Dolenje za cviček grozde zbira,
in Posavcu dopovej,
naj cvička več ne korumpira,
0 Bog! Odpri oči trgovcem, ki gredo na jug po vino z novcem. Trpka je kapljica tuje gorice.
Srce ne razume nje govorice.
Reci, naj Dolenjska cviček pije, naj vsakomur se čistega nalije! Dozorel je cviček, polni so sodi.
Naj čaka sodišče, kaj mu prisodi?
JURE MURN
BOŽAKOVO - Bela krajina je pretekli teden dobila še eno čudovito šolo v naravi. Na Božakovem so odprli kraško učno pešpot, na kateri sije v eni uri zmerne hoje mogoče ogledati sosesko zidanico v vasi, kraški jami Zdenc in Vi-dovec, se ob Kolpi vzpeti na Mag-dalensko steno ter pozvoniti v cerkvi sv. Magdalene. Po vzorno urejeni poti, z oznakami, obrazložitvami na tablah, varovalno ograjo in brvjo seje prvi dan sprehodilo več kot sto obiskovalcev.
Kot je povedal pobudnik poti Stane Nemanič, so dobili idejo zanjo že leta 1991, ko so na Božakovem pričeli z agromelioracijo. Idejam vaščanov se je pridružila pobuda Toneta Bezenška, da bi uredili okolico vasi, obe kraški jami in potok Vidovec, ki se izliva v Kolpo. Na srečo so imeli posluh tudi na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) v Novem mestu, na Upravi RS za varstvo narave ter seveda na metliški občinski upravi. Da gre za pomembno delo, ki je vredno vsaj pohval, če že ne posnemanja, je potrdil tudi direktor ZVNKD Novo mesto Danilo Breščak, ki je čestital krajanom, ker se tako dobro zavedajo kvalitet okolja, v katerem živijo. Mira Ivanovič z ZVNKD je priznala, da je bila ta naravovarstvena akcija ena redkih, v kateri so dobro sodelovali tako z vaščani kot z občino. Višja svetovalka na Upravi RS za varstvo narave pa je potrdila, daje doslej tako dobro sode-
Prve slovenske knjige
LJUBLJANA - Danes, 23. novembra, bodo v Galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo Prve slovenske knjige. Na nji bo mogoče videti svetovna unikata prvih dveh slovenskih knjig. Katekizma in Abecedarija, ob njih pa še izvirnike in reprinte vseh slovenskih knjig iz 16. stoletja.
Anton Rudman iz Ingolstadta bo
Dolenjski list, ki ga v Nemčijo dobiva že skoraj 30 let, odjavil, ker ga, odkar je tovrstno pošto prevzelo zasebno podjetje, dobiva tudi z dvotedensko zamudo, vse meje pa so “privatizirani" nemški poštarji presegli, ko je časopis od 7. septembra dobil 15. oktobra. Dokler je časopise dostavljala državna pošta, je četrtkov časopis dobil včasih že naslednji dan ali najkasneje v soboto. Povedal je še, da imajo enake težave tudi tisti, ki so naročeni na druge tuje časopise, vendar večino novic, ki jih prebere v starem časopisu, že veliko prej izve od sorodnikov po telefonu. Očitno le ni tako dobro vsepovprek privatizirati, kar se privatizirati da, kot to od nas zahteva Evropska zveza.
I. V.
Izlet naročnikov Dolenjskega lista in prednovoletno rajanje
V Kočevje, Ribnico in Velike Lašče
V soboto, 9. deceihbra. bomo naš zadnji letošnji izlet združili z že tradicionalno prednovoletno zabavo. Na novomeški avtobusni postaji se bomo zbrali ob 8. uri. Pot nas bo vodila mimo Straže, Dolenjskih Toplic, Dvora in Kočevja, izletniki pa lahko vstopajo na avtobusnih postajah omenjenih krajev. Naš prvi postanek bo na Rašici, kjer si bomo ogledali Trubarjevo domačijo, si nato v Novi Štifti ogledali baročno cerkev iz leta 1671 in v Ribnici obiskali lončarstvo Bojc ter grad z muzejem suhe robe in lončarstva.
Kosilo bo okoli 15. ure in kasneje še popoldanska “kmečka malica”, vmes pa nas bosta ob zvokih harmonike zabavala Dejan Hribar in Marko Rifelj.
Predviden prihod v Novo mesto okoli 23. ure. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.800 tolarjev, za ostale 5.400 tolarjev. V ceno je vključeno: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, kosilo, popoldanska malica, vodenje, glasba, organizacija in DDV. Doplačilo: za ogled Trubarjeve domačije 300 tolarjev in ribniški grad 200 tolarjev.
Prijavite se čimprej na tel. številkah: 07/ 33-21-115, 33-25-477
Na izlet vas vabita:
DOLENJSKI LIST
in
MANli?
tutiitična. tZ-tjencLjci
lovanje videla le v Beli krajini.
Pešpot vodi iz vasi k 78 metrov dolgi izvirni jami Zdenc, ki velja za eno najlepše urejenih v Beli krajini. Nanjo so bili domačini močno navezani, saj so potoček v njej zajezili in vodo po cevi speljali k vhodu, kjer so uredili napajališče in perišče. Ob vhodu so postavili tudi kip lurške Marije, ki naj bi varovala čistost podzemnih voda. Prav v Zdencu bi Marija imela veliko dela, saj ima potoček v jami pritok odpadnih voda iz vasi, zato bi bila, da zaščitijo ta kraški biser, na Božakovem nujna gradnja kanalizacije.
Potoček, ki priteče iz jame Zdenc, po nekaj desetih metrih izgine v ponoru. V podzemlju je
potok Vidovec izoblikoval tik pod površjem istoimensko jamo, ki je z 270 metri najdaljša belokranjska vodna jama. Vendar je obisk jame razen na začetku mogoč le z jamarsko opremo. Pot, kot rečeno, vodi ob Vidovcu do Kolpe pa na znamenito Magdalensko steno. Legenda pravi, da je nad strmo skalno steno tik nad Kolpo že v 13. stol stala cerkev sv. Magdalene. Turki so jo požgali in porušili, v tolmunu pod steno pa še danes zvonijo zvonovi. Domačini načrtujejo še ureditev poti ob Kolpi do sten ter pričakujejo, da bo kraška pot pripeljala v.vas turiste, ki jih bodo gostoljubno sprejeli.
M. BEZEK-JAKŠE
V
ZA SVETLEJŠO POT - Mira Ivanovič z ZVNKD Novo mesto je pobudniku božakovske kraške učne poti Stanetu Nemaniču podarila jamsko svetilko, pri tem pa ga je seveda tudi podučila, kako jo mora nositi in prižgali. Svetilka bo še kako dobrodošla, ko bo vodil obiskovalce po jamah Zdenc in Vidovec. Sicer pa v metliški občini pričakujejo, da se bodo po kraški poti odpravili tudi obiskovalci iz drugih držav, zato so poskrbeli, da je zloženka o poti kot ena redkih tovrstnih izšla v treh tujih jezikih: angleščini, nemščini in italijanščini. (Foto- M. B.-J.)
Mlada portugalka s Trške gore
Marko Cvelbar je prvi na Dolenjskem pridelal mlado portugalko po božolejskem postopku - Svežina, sadni vonj, pitnost
TRŠKA GORA - Tretji četrtek v novembru vsako leto znova ljubitelji vina po vsem svetu težko pričakujejo. Takrat namreč v več kot 190 državah zabijejo pipe v sode novega beaujolaisa (božole-ja), vina iz francoske pokrajine Beaujolais, pridelanega po posebnem postopku, ki temu mlademu vinu daje izrazito svežino, ohranja prijeten vonj po grozdju in ga odlikuje z lepo pitnostjo. Tega vina prodajo kakih 400.000 hektolitrov na leto, po pravilu pa ga je treba spiti do novega leta, saj potem začne kmalu izgubljati svoje posebne značilnosti, ki ga odlikujejo kot vinsko posebnost.
Pred leti je metliška Vinska klet pod vodstvom dr. Julija Nemaniča kot prva v Sloveniji dala na trg mlado metliško črnino, pridelano po tem postopku; zadnja leta to vino imenujejo mlada portugalka in ima vse širši krog ljubiteljev. Letos pa so prvič portugalko po božolejskem postopku pridelali tudi v dolenjskem vinorodnem okolišu. To je naredil inž. Marko Cvelbar, mladi enolog iz vinske kleti Bajnof pod Trško goro, ki jo ima v najemu njegov oče Alojz. Prvič je Marko pridelal le okoli 300 litrov te mlade portugalke, ki jo gostje lahko naročijo na Otočcu, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah in v novomeškem hotelu Krka, v gostišču Kos in še nekaterih boljših gostinskih lokalih.
Grozdje za to vino so trgali konec septembra, ko je imelo 80 Oechslejevih stopinj sladorja. Glavna značilnost božolejskega postopka je, da specljano grozdje v vinifikatorju vre brez prisotnosti kisika, pod nadzorovanim pritiskom ogljikovega dioksida, ki se izloča med vrenjem. Ko je grozdje povrelo do treh četrtin, so ga spre-šali in sledilo je mirno vrenje pod nižjim tlakom. Ta mlada portugalka se odlikuje po sveži sadni cvetici, v vonju je zaznati tudi maline in robide, vino je gladko, ima zelo malo tanina, saj se je pri vretju v atmosferi ogljikovega dioksida iz grozdja izločala barva, ne pa tudi tanini.
“Prav portugalka je zelo primerna sorta za pridelavo po tem postopku." pravi mladi enolog. Pri pridelavi so mu pomagali tudi prijatelji, ki so posebej zanj izdelali natančen varnostni ventil, kije pri prvem vretju vseskozi vzdrževal
stalni pritisk ogljikovega dioksida 1,5 bara. “Nasploh je o tem postopku na voljo zelo malo literature in navodil, čeprav sem za njimi brskal tudi po internetu.” A mlademu.strokovnjaku je že prvič stvar lepo uspela, kar ne nazadnje priča tudi ocena strokovnjakov Kmetijskega inštituta, po kateri je to vino kakovostno.
A. BARTELJ
M UDA PORTUGALKA - Marko Cvelbar s kozarcem prve dolenjske mlade portugalke, pridelane po božolejskem postopku. (Foto: A. B.)
v-
L Imr	/*'+
[	*i	i
fc. *
- iSiSr
OBRODILA SAMO ENA VEJA -Posebnost te fotografije hruške viljamovke je, da drevo že 15 let raste ob naši hiši v Metliki, vendar je letos prvič obrodilo, in to na eni sami veji. Na njej se je v grozd strnilo 35 zdravih in normalno velikih plodov. (Foto: Marko Pezdirc)