Posamezna številka 30 vinarjev.
SlBV. 19.	V LliiM, v petek, doe 24 mm 1919.
Leto M.
Velja po poŠti:
ca celo leto naprej za en mescc „ ia Inozemstvo
U 60- -
" ,3„-5° 70 -
V	Ljubljani na dom Za oelo lelo naprej ,, K 58'— za en met.eo „ .. K 5-—
V	upravi prejemati mossSno,, 4 00
~ Sobotna izdaja: ~ Za oelo leio ..... K 10 — za Inozemstvo......15 —
Inserati:
Enostolpna petltvrita (59 mm ilroka ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) za enkrat .... po 50 v za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere« popust ix> dogovora.
Ob sobotah dvojni tarli
Poslano:
Enostolpna petiivrsta K 1-Izhaja vzak dan izvzemšl po« nedeljek tn dan po praznika, ob 5. urt j]ulraJ.
M9" Drodniijito je v Kopitarjev) uliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pismi sa ne s=a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =x

Političen tisi za slovenski narod.
Oprajniatvo je v Kopitarjevi nltol it S. — Eačun poštne hranilnioe aTstrtjs&e žit. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-tiero. St. 7563, — UpravnlSkega telefoaa St. 50.
f! 'L
Razdelite« zesnSfe.
»Zemlja jc božja in vaša!« je zaklical v novoletni poslanici regent Aleksander kmetom jugoslovanske države. Že od leta 1849. naši slovenski kmetje niso slišali tako razveseljive vesli. Takrat sc je določilo, da sc odpravi podložnost kmetov, desetina in tlaka. Regeotoviin besedam y>. začelo slediti tudi dejanje. Bclgrajska vlada je, kakor smo v včerajšnjem listu poročali, že ugotovila in odobrila glavna načela za razdelitev zemlje, Naše kmete zanima določitev, da se bodo razdelila veleposestva med one kmete, ki danes nc morejo živeti od svojega zaslužka, na vojne pohabljence, na kmetske delavce in na one. ki imajo vsled vojne mnogo škode. Razdelila so. bodo nc le stara posestva, ampak tudi ona veleposestva, ki so bila pridobljena tned vojno, torej veleposestva vojnih dobičkarjev. Lastnikom starih veleposeslev bo država odmerila primerno odškodnino, veleposestva članov bivše habsburške hiše in vojnih dobičkarjev pa se bodo razdelila brez odškodnine.
Pravična razdelitev zemlje je bila od nekdaj najtežavnejša, a tudi najbolj daleko-pežna naloga sa ureditev družabnih razmer, Zgodovina vseh dob nam pripoveduje o poskusili, urediti zemljiško vprašanje v korist širokih plasti prebivalstva.
V stari Šparti jc bilo razdeljeno prebivalstvo med samostojne posestnike, med nesamostojne posestnike in med podložne najemnike. Likurg je s posebnimi postavami odpravil to razliko. V rimski zgodovini Čitamo o različnih zemljiških postavah (lc-ges agrariae), V deželah Germanov in od njih odvisnih zemljah je prišlo do znanih kmetskih uporov, ki niso bili nič drugega kakor obupen klic po spremembi zemljiških razmer. Šele leta 1849. je bil kmclski stan v teh deželah oproščen najnadležnej-ših spon.
Sedaj stojimo pred novo ureditvijo zemlje v naših krajih. Ta sicer nc bo splošna, temveč se nanaša le na veleposestv ki so obstajala že iz stare dobe, se povečala tekom zadnjega polstoletja ali se pa pridobila v poželjivem vrtincu svetovne vojske. Majhna in srednja posestva ostanejo glasom ravnokar proglašenih načel v naši državi nedotaknjena.
Kaj je veleposestvo? Po splošnem na-ziranju meri majhno posestvo do 5 ha, srednje kmptsko posestvo do 20 ha, veliko kmetsko posestvo do 100 ha. Kar jc več, je veleposestvo. Kajpada trdne meje, kje se
neha veliko kmetsko posestvo in začenja j veleposestvo, ni mogoče natančno določiti, j
V hribovitih, nerodovitnih krajih še I posestvo čez 100 ha ni veleposestvo, dočiin j žitno polje ali vinogradi v obsegu nad 1 100 ha pač zaslužijo označiti za veleposestva. Vladna napoved o zemlj. razdelitvi je prepustila natančna dolččbe tudi o tem vprašanju posebnemu državnemu uradu, v katerem bodo zastopniki vseh prizadetih . krogov.
Usoda, ki bo zadela stara veleposestva, med Slovenci splošno ne bo prizadela državljanov naše narodnosti. Tukaj pridejo v poštev v prvi vrsti različni Attemsi, Thurni, Windischgratzi, Auerspcrgi, Schon-borni itd. Pač pa bodo prišla v razdelitev veleposestva tudi naših slovenskih vojnih dobičkarjev.
Naša V. L. S. jc v prvi vrsti kmetska stranka in zato se veseli, da belgrajska vlada sporazumno z regentom Aleksandrom razglaša razdelitev veleposestva, kar bo predvsem v korist kmetskemu dclavcu, vojnim pohabljencem in poškodovancem ter majhnim posestnikom. Zato izjavljamo, da bo V. L. S. kot kmetska stranka krepko sodelovala pri napovedani zemlješki spremembi. Le eno željo izražamo: Ustanovil se bode sicer poseben urad za proučevanje in izvršitev razglašene spremembe. Toda mi želimo, in to željo bomo tudi znali na primernem mestu zastooati, da se zasliši- v razdelitvi veleposestev tudi mnenje naših kmetskih zastopnikov v državnem in pokrajinskem veču. Shodi naše stranke pa se bodo morali takoj začeti pečati s tem velikim novim vprašanjem.
FrsfS znižasap ste«-
Kakor znano, jc ministrski svet v Bel-gradu sklenil, da se da Slovencem le 32 mandatov v državno veče. To število je z ozirom na število prebivalstva Slovenije in z ozirom na število mandatov, priznano drugim pokrajinam, prenizko. »Slovenec« je takoj, ko je prejel to vest, ugovarjal proti znižanju slovenskih mandatov, zlasti ker so se stranke že prej bile zedinile na ključ 38 in imenovale svoje zastopnike.
Včeraj se je vršil razgovor med zastopniki slovenskih strank, ki so se vse združile v mnenju, da gre Slovencem najmanj 38 poslancev. Po dogovoru strank je dr. Korošec odposlal ministrskemu predsedniku v Belgrad naslednjo brzojavko:
Ministrski predsednik Protič,
Belgrad.
Ker nas j-} 1,600,000 Slovencev in 160.000 tujcev, zato vztrajajo Vses?oven-ska ljudska stranka, Jugoslovanska demokratska stranka in Jugoslovanska social-no-demokratska stranka na minimalnem ključu 38 članov državnega veča ter prosijo, da ministrski svet spremeni svoj sklep ia prizna Slovet«'" - - ~i'eno število, — V imenu strank
dr, Korošec,
Hkrati jc dr, Kor cc sporočil o svojem posredQvajiju tudi ministru za konstituanto dr. Kramerju, da zastopa stališče slovenskih strank v ministrskem svetu,	*
m se
Nemško-avslrijska vlada je bila razpisala, kakor znano, volitve v slovenskih krajih Štajerske in Koroške, fšfa to je Nar. vlada SHS v Ljubljani ugovarjala pri dunajskem zunanjem uradu, češ, da ne more nemška vlada posezati v kraje, ki spadajo v ozemlje države SHS. Sedaj je nemško-avstrijski zunanji urad odgovoril ljubljanski vladi:
Zunanji urad prepušča ureditev mej med Slovenci in Nemci mirovnemu posvetu. Zato nemška vlada ne bo izvajala do ti:tega časa vladarskih pravic v krajih, zasedenih po jugoslovanskem ozemlju in ne bo dala izvršiti napovedanih volitev.
Sfrsračl&e	u
(Glas iz Hrvatske.)
Opčenilo je poznato, da su kod nas Hrvala uslijed zlokobnih sistema do sada živjele stranke u največem razdoru. Nije trebalo vlastodršcima drugo, no da priteg-nu k sebisad ovu sad onu siranku i odma je oplitička konštelacija bila posve druga, a na njoj je mogao sistem, bio on i najgori, , grditi svoje po naš rasejepani narod | pogubne osuove, Vječi te stranačke trza-vice bile so uzrok, te se naš hrvatski narod nije mogao sistematski politički odga-jali, Posljedice se toga osječaju još i da-nas, kad smo prebrodili kroz oiuju svjet-skog meteža.. Naša sc politika nalazi sada na raskršču, te svakog misaonog Hrvata
podilazi neodlučnost, kamo da krene te se očuvaju krvlju stečeno narodno jednin-stvo i sloboda.
Od svih je stranaka najviše radila za narodno jedinstvo Starčevičeva stranka prava, pa je u najkrače vrijeine provela u svojoj sredini potpunu evoluciju svojih do tada intranzigentnih političkih načela. Njoj se za to mnogo vjerovalo, jer je na kocku metnula svoju egsistenciju. I sam je narod uvidjao, da je taj korak čisto narodne stranke skroz patriotski te da mu se ni s koje strane nc može prigoveriti. Ali i ta je stranka imala i sad još ima svoju Ahi-lovu petu, jer nije du,blje zavirila u narodne seljačke potrebe te je tek sporadički i kao nebitno u svoj program unašala seljačke ,-rahtjeve. Koje je daklc čudo, da se sad, kad se je u glavnom njezin politički program ispunio, ta stranka najviše osječa dis-orjentirana, a uslijed toga se javljaju naj-veča nezadovoljstva njezinih pristaša. Ona rrože dalje da opstoji kao čista hrvatska stranka, koja ima zadaču da primiče hrvatski narodni individualitet. Ali za kako dugo može da vrši taj častan posao, ako ne ima čvrsto podloge u gospodarskim narodnim potrebama i socijalnoi orčanizaciji, to je drugo pitanje, koje je utisnulo pero u ruke i piscu ovih redaka. Bojati se, da če se morati okretati i lijevo i desno, a ko-načno baciti na negativnu stcrilnu politiku.
U nas se slabo vodi račun s hrvatskonj seljačkom ptičkom strankom, premda je zahvatiia lijepi dio hrvatskog seljaštva. Predbacuje joj se i demagoštvo i vrludanje amo tamo, ali jedno joj sc ipak mera priznati, da se nikad nije dala u protunar^nu službu. Dapače se u toj stranci javljali i javljaju jaki slavenski porivi, koji su je tjerali i do skrajnih zakljnčaka, a sada, kad se nalazi u nekoj osamljenosti, traži izlaz u republikanstvu, koje ic večini hrvatskih seljaka najprijatnlje. Nitko nc može poreči. da sc u najskorre vriieme mora riie*iti važno "itanle u pogledu vlasteoskih latifundiia u Hrvatsko;, a to če dati ovoj stranci jaki zam;>h, jer su prilike hrvatskeg seljaka unravo dezolatne. Toj bi stranci trebalo tek jasnih pogleda u sadašnje, šilom prilika rarinutc, političke odnošaj<*, pa čp moči bez uštrba na svom privreme-nom programu provesti mnoge zadače. koje u nju oolaže hrvatski seljak. Bit če naime u večoj i tijesnijoi vezi sa srodnim strankama cijele naše jedinstvene države.
Ako sad predjemo na najbrojniiu stran-ku, hrvatsko-srpsku koaliciju, teško je o
JHr kkt
Ivan Bežnik:
(Slika is okupacije.)
Bilo je okrog desete ure ponoči. Pri Mraku so bili že vsi paspali, trudni od dnevnega dela, v skrbi za svojo prihod-njost. Temna hiša je gledala izmed sadnega drevja in se je težko ločila v glavnih obrisih iz teme, ki sc je zdela kot nepredirna. Gost droben dež jc padal na zemljo.
Po klancu so škrebetali ljudje, spod-tikali se, padali in vstajali. Kaj iščejo v temni noči todi? Kdo ve? Črne sence so se bližale s težavo in godrnjanjem, nekdo je prižgal vžigalico, da bi posvetil . , .
Pred njim je šel deček z rokama v žepih, poznal je pot in se je smehljal. Oni, ki so imeli široke napoleonske klobuke in puške, so ob svitu vžigalice stopili hitreje, njih poveljnik jc pogledal dečka. Ta je pokazal na hišo in dejal:
»Ta je.«
»Ta je?« je ponovil v laškem jeziku narednik in pridržal kletev.
Pred hišo so se postavili in si obrisali pot s čela, oddahnil se. Deček se je oprl • hrbtom ob rožance in gledal temne obrise karabinierjev, ki so Šepetali in se
jezili.
Glasno ropo tanje na vrata je prebudilo domače iz spanca. Sunkoma so planili kvišku in posluhnill, Kaj je? Ali smo «a* »jali? Nič ni bilo.
Čez par trenutkov se je trkanje ponovilo, ki je postalo glasnejše, bolj energično. Kokoši na gredi so zakokodakale, pes se je prebudil na šupi in zalajal, oglasil sc mu je šc drugi, pri sosedu,
Mrakovka je bila vsa iz sebe. Mrak je poslušal pozorneje, otrok je zajokal in se stisnil pod odejo, Mrakpvka je trepetala: Ubili nas bodo! Lahi so! Mrak pa je stopil do okna in ga odprl. »Kdo jc?«
. »Apri! Porco!* — »Lahi sor« jc dejal deček, ki je prišel z ujimi.
Mrak je šel odpirat. Razmišljal jc, kaj mu hočejo, kaj jim je storil, da hodijo po noci v hišo. Ali jc kaj razžaljivega govoril? Kdo ve, če ga ni ovadil kdo? Ko je odprl vrata in zagledal pet čudnih oboroženih postav, se je ta misel potrdila v njem. Nc-voljno in v bojazni jih je gledal, ko je stopil narednik v vežo, pobrr-Va' 1 notesu in dejal:
»Peter Mrak?«
/■Peter?« je ponovil Mrak in pogledal zdaj ka.rabiniicrja, zdaj dečka, ki nnt ie bilo ime Marko. »Peter je moj sin. Štirinajst let ima,« Kaj naj napravi štirinajstletni fant?
Par trenutkov so se gledali. Nato je pobral narednik vse drobtinice borne slovenščine, ki jih jc posedoval, in dejal: »Nima Peter? Priti sem.*
»Ali hočete Petra?« je vprašal Mrak in pogledal ženo, ki jc prišla po stopnicah. »Petra hočejo. Ali ni fant kaj naredil?«
Žena se je tresla; »Fant? Peter? Kaj naj naredi?«
Marko jc dejal: »Rekli so mi, naj pokažem vašo hišo. Kar gnali so rac.«
»Moj Bog!« je dejala Mrakovka, •-Bog vc, kaj mu hočejo. Saj ni nič naredil. Kam ga boste gnali?« sc jc obrnila v joku in s sklenjenima vokama do narednika, ki je postajal nestrpen in zavpil: ■^Ubogati! Peter prili!« *Pojdi po Petra!« jc dejal Mrak dekli, ki jc prišla iz kamre, ko jc zaslišala jok gospodinje. Šla jc na šupo, kjer jc spal Peter tako trdno, da ga je komaj prebudila, Zaspan, bled, napol oblečen se jc prikazal v veži, luč mu je zabliščala v oči, začudenje ga je prevzelo, ko jc zagledal čudne kape in puške z bajoneti.
*Vi Peter?« je vprašal narednik. Oče in deček sta prikimala. Narednik jc vzel puško, spravil notes v žep, prijel bosega dečka in ga porinil pred se ter namignil ostalim,	i
Peter jc pogledal začudeno, oče je ostrmcl, Mrakovka jc zajokala: •»Ženejo i ga, To je pomota!« jc prijela narednika za j rokav, »Povejte, zakaj?*
Narednik je bil mrzel in sc je je otre- j
sel,
»Vsaj čevlje in klobuk naj vzame!« jc dejal oče.
Kdo ga jc razumel? Ko je deček že bil zunaj, ic prinesla dekla iz hise čevlje in klobuk, Dovolili so mu, da je čevlje nataknil in klobuk pokril,
Nato so odšli po klancu v trdo tesno. Peter je šel z Markom, za njima sta tiščala dva karabinerja, ds ju ne izgubita.
Domači so gledali skozi vrata, dokler •« je slišal šum korakov v klancu in še
dolgo potem. Miti si je brisala cči: Zakaj vse to? Mrak je gledal temno: Da odpeljejo otroka ... To noč niso spali.
lega večera re spominjam tudi jaz, Čakal sem tri ure, da pretolmačim njih besede. Častnik karabinerjev je bil nervozen, z malo šibico je tolkel po mizi in ni imel prijaznega pogieda, no. prijazne besede, Mal podporočnik pa se jc smehljal neprestano in kazal bele zobe.
Zgodilo se je bilo hudodelstvo. Prt neki hiši so dobili slovenski časopis, ki j« bil tri dni star, v katerem se je govorilo o svobodi, o nemirih v Italiji in o laškem terorju na Goriškem. Prišla je zalo karabi-nerom sila, da poiščejo krivce in jih kaznujejo.
Častnik karabinerjev je šepeta! mnogo na tihem. Kaj, ne vem To, kar je dejal glasno, jc bilo, da so ljudje izdajalski, neprijazni, nehvaležni, uporni in da bodo čutili šibo ...
Čutil sem jo tudi jaz, da mi i© vrela kri, ^ato sem molčal, dasi so bile te besede namenjene meni.
Krog enajste ure so pripeljali Petra. Bil jc moker, »ruden, bled. Prestrašen je trepetal kot šiba na vodi. Njegove tako lepe oči f o gledale nedolžno po n?.s vseb, ki Smo obrnili poglede vanj.
Ko je zagledal Janeza, ki so ga imeli v kotu že več ur, je imel toliko poguma, da se mu je nasmehnil: »Ti si tu?« Ta j« pokimal ia gledal žalostno,
Stran %
SLOVENEC, dne 24. januarja 191*
štev- 19.
njoj pisati, jer večih zasluga ne ima a u narodu se širila i gizala po Ijudima ovisnim od sistema. Ta je stranka bila do zadnjeg časa oportunistička i gonila je taj oportu-nizam do skrajnih granica. U tu se stran-ku, u kojoj su bili inače i domoljubni Hrvati i Srbi, urinuli i takvi elementi, kojima je svaki sistem bio počudan. Teške su po-litičke prilike pribavile ipak i takvoj koaliciji večinu mandata, premda je brojem svojih birača zaostajala za oporbom. Znak je to, da se ni sa svojom guvernemental-nom politikom nije mogla ukorjeniti u večini hrvatskog i srpskog dijela našbg naroda. Videči to, latila se drugog podesnijeg sredstva za prikupljanje narodnih sila pod tmenora jugoslavenske demokratske stranke. No teško da če i ona moči za sad proizvesti večih djela, to više, što se još i danas cijela naša uprava i vlada nalazi u rukama podržavatelja bivšeg ropstva, a ba£ ti bijahu stupovi koalicije. Ta dakle metamorfoza u imenu jest nekako odviše uapdna i neoppularna.
I socialdemokratska je stranka oku-pila velik dio hrvatskog radništva, ali kako je zadojena nacionalnim duhom nadati se možemo, da ne če bar u doglcdno vri-leme moči izvesti nikakvog darmara u pitanju opče narodnom kao u drugim revo-lucijom rastrganim evropskim državama. U koliko pak zastupa radničke tražbine bit če nužna protuteža burzvaškim pretenzi-jama u mldoj našoj državi.
Iz svega se ovog prikaza opaža, da su sve nase narodne stranke još uvijek pod uplivom starog duha te da demokratizma nisu ni načele a karno li dublje provele. Ova nesredenost i opči zastoj, a s druge strane očekivarije na riješenje našeg dr-žavnog pitanja od mirovne konfercncije dovodi naš hrvatski narod u zbrku i rada u njemu boljševičke struje, To je svakako pogibeljno za unutrašnji tnir i razvoj soci-lalnih prilika. Za to se osječa upravo go-lema, potreba, te se hrvatske stranke zbliže, zabacivši bar za sada ono što ih luči, te se tako ujedini sav hrvatski narod bez ikakve natruhe separatizma, Toj ve-likoj i jakoj hrvatskoj stranci bila bi glavna zadača, da u političkom radu zastupa hrvatski individualni značaj i razvoj, a u go-spodarskom pogledu stroga demokratska načela. Vrhovni cilj irnao bi biti očuvanje jedinstvene države SHS i jaki te gospodarski neodvisan hrvatski seljak,^
Hoče li do tog zbliženja brzO doči ili Če rascjepkanost medu hrvatskim strankama i dalje obstojati, ne može nitko pro-reči, ali svakako prilike, u kojima živimo, zahtjevaju, da se u svema oslonimo na narod i da ga ne pustimo samoga sebi. Inače če i dalje hrvatski seljak reči, da se u Hrvatsko] vodi gospodska, lagodna i bezbriž-na politika. Valjalo bi, da sc u tom ugle-damo u našu braču Slovence, koji su več prije znali srediti svoje političke i socijalne prilike, te se ne cijepaju u stranke i stran-čice po imenima i zastarjelim interesima več po narodnim potrebama, pa bi zato nužno bilo, da se i Hrvati okupe samo u tri stranke- hrvatsku pučku, hrvatsku demo-kratsku-buržoazijsku i socijaldemokratsku stranku.
Trissr ..Suefe
f«
Preteklo nedeljo, dne 19 januarja, se je kakor smo že omenili, vršil tabor ^Svete vojske«. Radi pičlega prostora moremo še le danes priobčiti podrobnejše poročilo o tem znamenitem taboru, ki bo gotovo postal mejnik v protialkoholncm gibanju ne samo med Slovenci, ampak tudi med ostalimi Jugoslovani. Troje označuje ta shod: Naravnost
Častnik je pričel. Vprašal je po imenu in starosti ter če pozna Janeza, ki je imel tudi štirinajst let, Peter je pokimal na vse, gledajoč plaho name. Hotel sem mu reči, kako naj govori — pa nisem upal. Kdo ve, če niso med njimi vešči jezika?
»Ali ste vi posodili temu dečku Ja-,nezu ta-le časopis?« je vprašal častnik iu pokazal list.
»Sem«, ie pritrdil.
»Zakaj ste ga posodili?«
-Da bo bral,« se je odrezal fant.
»-Kje ste ga dobili?« je vprašal dalje.
>;Na pošti. Naročenega imam. Čez mejo sem ga prinesel.«
Častnik je pomislil: »Vi ste napravili prestopek k* je kričal. »Prestopili ste mejo, prinesli časopis, da bi netili upor med ljudmi, da bi med vojaki delali revolucijo. Vaši časopisi lažejo! Ali niste vedeli, da je to prepovedano?«
»Ne,« je dejal iant.
»Naučili se boste pri meni,* j» dejal častnik, vstal, dal vsem roko, mrzlo in strogo, ter dejal: vMarš!«
Na ta način je bilo zaslišanje končano. Janeza so izpustili, Peter je moral iti z njimi, dve uri daleč, v dež in temo, on, mladi hudodelec, ki nc sme brati v xvo«em materinem jeziku časopise, ki z gorko besedo branijo lastno domovino
Še se spominjam, kako ljubko se je deček nas-mehnil, ko sem mu povoda', da mora iti. Težki koraki so tonili v temo in 'zginili, da zadostijo pravici.
ogromna udeležba, potom složno sodelovanje vseb slojuv, vseh slovenskih političnih strank in vneli treh plomen troimenega naroda, in končno globoko pojmovanje vprašanj, ki ne tičejo nruvnega preporoda našega naroda. Bilo jo v resnici veličastno, resuo in plodovito zborovanje.
Ob polni veliki Unlonovi dvorani Je pred. sednlk Svete vojske, konz. svetnik Kalan, po 9. uri dopoldne otvoril zborovanje in pozdravil navzoče posebno Srbe in Hrvate ter ven-ček pridnih štajerskih deklet in fantov. Kakor kliče naše fante dolžnost na KoroSko, tako kli-čj nas kt nismo za krvavi boj, d o 1 it n o a t na boj preti notranjemu sovražniku. Dan« si ho-Corao napraviti načrt, knko povzdignili treznost in nravnost našega naroda in s tem zagotoviti lepe dneve Jugoslaviji. Nošo Jelo ho čemo razširiti na ves slovanski ji:g.
Na o prečita pismi knez.skofo dr. A. B. Jsgličn ki shod pozdravlja in mu Mi uajlep-šogu uspehu; duhovščina bo to gibanje krepko podpirala. (Odobravanje.)
Za podpredsednika pre^iag* sodnega nedsvetnika Milčinskega in poverjenika Narodno vlade Antona Kristana, čemur zbcrovalci z velikim odobravanjem pritrdijo.
Kot prvi je dobil besedo poverjenik r.a narodno hrambo
dr. Lovro Pogačnik,
ki jo pozdravil zborov al oe v imonu narodu« , vojske. V načrtu za reorganizacijo te vojske je, da naj bodo vojašnice v bodoče ia. naše fante domovi, kjer se bo poleg vsestransko plemenite izobrazbe gojila tudi abstinenčna misel. — Pozdravlja shod tudi v imenu Zvezr Orlov.ki je proglasila sklep, da so morajo vsi člani udeleževati protialkoholnega dela. Narodna in Sveta vojska naj postaneta uri a armada z , enim ciljem: blagor celokupnega Jugoslovan- i tkega naroda! (Viharno odobravanje.)
Poverjenik Narodne vlndo	;
Anion Kristan
je pozdravil shod v imenu poverjeniStvu. za socialno skrb- Sedaj, ko smo zrušili okove mi- j litarizma, moramo zrušiti tudi okove drugega zla: alkoholizma. Želi, tla bi veliki program postal meso in kri iri obeta najkrepkejšo podporo. Pozdravlja tudi v imenu J. S. D. S., ki sc z veseljem pridružuje delu. (Odobravanje.)
Engelbert Gangl
prinaša pozdrave šokolske Zveze, katere predsednik dr. Oražen jo zadržan. Sokoli ee smatrajo za sobojevnike Sveto vojske. Na vse-sokolskem sestanku se je sklenilo,, d^. Sokoli do 18. leta ne smejo uživati alkoholnih pijač, da se med sokolskimi priredbami ne smejo točiti alkoholne pijače, žganje je sploh brezpogojno izključeno in člani se v kroju ne smejo udeležiti ničesar, kar so z namenom in častjo sokolstva ne strinja Proti prestopkom se bo najstrožje postopalo. Narod mora ostati duševno iu telesno zdrav in čil, drugače ga čaka nazadovanje in smrt. Sokolstvo obeta v tem zmislu svoje sodelovanje. Na zdar! (Odctrjb-vanje.)
Dr. Vinko Cregorit
pozdravlja v imenu društva zdravnikov, ki obljublja, da bo z vsemi silami delalo proti alkoholizmu. Alkoholizem in spolne bolezni so ljudske bolezni, boj proti njim mora biti skupen. Predlaga, naj se vladi pošlje vloga, da 1 prepove vsako prodajanje žganja od soboto opoldne do ponedeljka opoldne; da izda naredbo, da pijanemu človeku v gostilni ne smejo dati pijače, vsakemu gostu pa le toliko, da ne bo pijan.
Prvemu predlogu so zborovalci navdušeno pritrdili, drugega je predsednik obljjibil dati v pretres, če se da izvesti. Na gostilničarje -se bo izda! poziv, da ao zavedo svojo socialne dolžnosti.
Prof. dr. KovačlS,
profesor bogoslovja in predsednik Svete vojske v Mariboru, izvaja: Naši zastopniki se odpravljajo v Pariz na končni obračun s sovražnikom našega naroda in vsega kulturnega sveta — Nemcem. Tu je zbran areopag proti domačemu sovražniku: alkoholu. Stara Avstrija je živela od pijanstva in nemorale svojih narodov in prepregla dežele z gostilnami in žganjarnami. Nova naša jugoslovanska država tega greha ne smo postati deležna! L parno, da nam bo tu prednjačila Srbija kot zgled treznosti (Viharno odobravanje.)
Anica Kolman
iz Slivnice prinaša pozdrave štajerskih žena in deklet, ki vsled alkoholizma največ trpe. Konec olkoholizma bo sreča za ženstvo in sreča za našo Jugoslavijo. (Živio-klici.)
Predsedstvo prevzame nadsvetnrk M11 -finski in da besedo svetniku K a 1 a n u , ki v ognjevitem govoru izvaja, česa nam jo trelm:
Ca bomo narod poštenjakov.
Potrebna nam je gospodarska, umska in nravna kultura, a mod temi je najvažnejša poslednja. Kam dovedeta samo gospodarska in umska kultura brez kulture srca, nain je pokazala sedanja vojna. Petnajst let so ze bojujo boj proti alkoholizmu, a njegov^ glas ,e bil več ali manj glas vpijočega v puščavi. Navaia, koliko milijonov smo vsako leto l/Jtla-lali Nemcem za pivo in žganjo. spominja jersko in Ptuj, kjer so Nomci delali proti nam v prvi vrsti i žganjem. Alkohol nam lo povzročil več goria nego svetovna vojna, Zdra-mirno se, vrzimo od sebe to sramoto! Boj alkoholizmu nenravnosti in sirovosti! V to svrho se orpanizinijmo v Sveti Vojski, ki temelji ua verski podlagi, ki je za ljudstvo naj trdne ja. Komur pa Sveta Vojska ne ugaja, naj ustanovi lastno društvo; vsaka stranka nai ustanovi svoio lastno protialkoholno ali etično organizacijo Vsi na delo za en cilj: da bomo narod poštenjakov! (Viharno odobravanje.)
Učitelj Engelbcrt Gangl je v svojem predavanju
o vzgoll naroda podal v krasnih, pesniško vznesenih besedah lepe in globoke misli.	,
Učiteljica gospa Marica Koželj Je
predajala	mladine k treznosti,
navajala značilno zgledoir. svoje šolsko prakse in z ozirorn na žo začeto delo (protialkoho -ne čitanke) izrazila nado, da bo posiej tudi šola storila za treznost mnogo vec nego doslej. (Odobravanje.)
Luka Jelene
izjavlja v imenu Zavezo jupo?.lov-atl-s k e g u učiteljstva, da se bo to učiteljstvo krepko udeleževalo treznoStnega dela. Stavi primerno resolucijo. (Živahno odobravanje.)	_ ...
Ivan Štrukelj
pozdravlja v imenu ».Slomškove Z voze«, ki jo velika pri.latcljic*i treznostnoga gibanja. Ljudski učitelj Vo najbolj ceniti treznost, ker
vidi na otrokih posledice očetovega pijančevanja. Kakor naj se odvzamejo otroci očetu pijancu, tako mora v bodočo tudi učitolj-pija-nec iz šole vunl Učitolj bodi eam zgled treznosti! (Viharno odobravanje.)
/	Dijak Kovačlfi
pozdravlja v Imenu mariborskega dijaštva. Dijaštvo ob meji hoCe t odpovedjo in samoza-tajevanjem dokazati, da je bil napor Nemcev, da nas z demoraliziranjem upropastijo, zaman. (Viharno odobravanje.)
Hrvatski vseučiliščnik
Bratlna
npzdravlja v Imenu društva »SDomagoj« ln vsega katoliškega organiziranega hrvatskega' dijaštva. Hrvati hočejo prirediti podoben diod v Zagrebu. (Živahno odobravanje.)
Roški kapucln P. Jeronim Tomac Je podal zgodovino
hrvatska Sveta Vojske.
ki so je ustanovila na pobudo svoječniM^a profislkobolnega tabora na Brezjah in jo podružnica ljubljanske Svete Vojske. Nojboijšr so jo doslej hrvatsko protialkoholno gibanjo obneslo med mladino, dijaštvom, ki moro v tem r J u ž i t i za zgled tudi Slovence m : a potom tiska so je zanesla treznostna •niscl že tudi na široko in globoko med ljudstvo. Poslej naj so združi celokupni narod .SHS v eno samo sveto Vojsko za treznost in J nravnost. (Vihamo odobravanje.)
Učiteljica Antonija Štupca
spominja, kako sta našo vsoučfliško mladino po nemških raestih pogubljala Bacchus in Ve-nus in izrazi željo, naj bi naši dijaki v novqm Akademskem domu v Zagrebu dobili brezalkoholno obednico pa tudi' nravno oporo. (Živahno odobravanje.)
Srbski častnik Mihajlo Žlvančevlč,
slušatelj beigrajske filozofske fakultete, je pozdravil zborovalce kot sin srbskega naroda in nato v resno zamišljenem predavanju razvijal misli o razlogih alkoholizma in njegovih posledicah. Poudaril jo, da je alkoholizem nevaren demokraciji. Vsaka stran zgodovine priča. da zmagujejo vselej le trezni in nravni narodi, e. drugI propadajo. Zato naj živi trezna Jugoslavija! (Viharno odobravanje.)
Navzočih jo bilo tudi nekaj drugih srbskih častnikov, med drugimi g. major Čirid, ki jih je predsednik pozdravil. (Klici: Kje so pa naši?)
Ob pol 1. se Je shod prekinil.
Ponoldnfl
po 3. uri jo predsednik Kalan otVoril nada^ ljevanje zborovanja in pozdravil predsednika Narodne vlado dr. Brejca, zastopnika koroških Slovencev dr. Mullerja in pravoclrivncga vojaškega svečenika Obradoviča.
Prof. Jeran
je pozdravil shod v imonu-d r il št v a slovenskih profesorjev in izjavil, da bodo profesorji protialkoholno gibanje iz vsoh moči podpirali ^Odobravanje.)
Podpredsednik Narodno vlade dr. 2 o r-jav jo v svojem predavanju
o zakonodaji in alkoholizmu
Izvajrl, kako je našo sedanje splošne nervoz-nosti kriv v pivi vrsti alkoholizem. S samim zakonom se alkoholizmu ne da priti do živega marveč je treba, da duh treznosti prešine vse sloje. Radikalno sredstvo: da se čez noč prepovo vsaka' produkcija in prodaja alkohola. je zaenkrat pač neizvedljiva, zadela bi v vseh slojih na prehud odpor. Pač pa naj dobe deželni ali okrožni zbori v ustavi pravico, da temeljem plebiscita v svojem območju pre-povodo alkohol za gotovo dobo, na primer pot let. To se je v Ameriki prav dobro obneslo. Žganje naj prepovedo popolnoma. Vlada Imej ustavno pravico, da o priliki splošnega raz-burjt-nja. tO je ob vojski, volitvah, štrajkih itd. alkohol popolnoma prepove. — Davčni vijak ni posebno sredstvo proti alkoholizmu, a obda-čenje mora ostati. Zastopati moramo načelo, da alkohol ni živilo, ampak luksus. Dohodki iz davka na alkoholne pijače naj so porabijo za finauciranje protialkoholnega boja v šolah, zdraviliščih itd. — število gostilniških koncesij so mora znižati in tudi prenašanje koncesij omejiti. V manj prometnih krajih naj pride na 500 prebivalcev po ena gostilna, v prometnih krajih naj so dovolijo izjemo. Zatreti se mora ponarejanje pijač. Žganje naj s« za mladostne osebo pod 16. leti sploh prepove. Dosedanje tozadevne naredbe Narodne vlado naj ostanejo v veljavi. Policijska ura naj se ravna po danem položaju. Ob sobotah ia nedeljah naj sc določbe gledo policijsko ure posebno strogo izvajajo. Točenje pod vejo naj se odpravi. Na shodih in podobnih prireditvah so mora alkohol prepovedati — politika se mora vzeti pijancem iz rok! — Sedanji kaz. zakonik označuje pijanost kot razbremenilno okoliščino. Poslej naj so pijanost na primeren način strogo kaznuje. Nepoboljšljivi pijane? nuj se internirajo. Posebno strogo naj so kaznuje pijanost v službi, posebno tam, kjer prihaja v nevarnost človeško življenje. Ravno tako naj se kaznuje napajanje drugih ctfeb, posebno otrok. — Sedaj so bodo delalo v naši državi novo postavo, sedaj jo čas za treznostno akcijo! Javnost naj pritisno na poslance, da sklenejo postave, ki bodo pospeševale treznosti (Živahno odobravanje.)
Otvorila se je debata. Predsednik Kalan omenja, da imajo politiki še vedno prevelik respekt pred pijanci in interesenti alkohola. Sestavila se bo komisija strokovnjakov, ki bo sestavila zahtevo na zakonodajo. — Industrija naša naj so razvije v protialkoholni smeri: no špiritovili tovarn in pivovarn, ain: pak tovarno za brezalkoholno pijače, konzervo itd! — Sedanje protialkoholno naredbe Narodno vlade naj ostanejo trajne! (Navdušeno odobravanje.) — Dr. Ko v a Č i č pravi, naj se dovolijo gostilne \ omo.jenem številu lo v večjih in prometnih krajih, po oddaljenih vaseh pa sploh ne. Žganjarne naj se sploh prepovedo.
Med tem so bili prišli v dvorano slepci-invalidi v spremstvu S. Klare. Predsednik jih prisrčno pozdravi.
Visokošclec Žužek
prinuta pozdrave Slovenske in Jugoslovansko dijaške zveze. Obeča. da sc bo dijaštvo v pro-tialkoholnom smislu orgunlziialo iu razvilo veliko agitacijo po višjih in srodnjih šolah. — Zbor jo vzel to slovesno obljubo z največjim veseljem ua znanje.
D r. A 1 o j z i j Z u 1 o k a r ie v evojem predavanju j
Treznost ln nravnost — pogoj zdravega na-
rodnega naraščaja
izvajal, kako eo v španski bolezni podlegli mnogi baš zato, kor so preganjali bolezen % alkoholom. Bacil jo lo povod bolezni, a glavni krivec 60 slabe, nezdrave socialno razmere, ki jih v veliki meri ustvarja alkoholizem, No-nravnost, spolne bolezni. Jetika so doma v za-duhlih, tesnih stanovanjih, v bednih socialnih razmerah. Zadnji čas ee je začela tudi pri na^ širiti francoska bolezen: omejevanje porodov. Tu nam preti velika nevarnost. Temu nevarnemu pojavu naj posveti naša javnost vso po. zornostl (Živahno odobravanje.)
Nravnost ln Sena.
Gospa Ivana Klemenčlč izvaja t temeljito sestavljenem govoru, da more žensko zadovoljiti lo krščanski nravni ideal.
Na predlog predsednika K a 1 a n a zahteva zbor soglasno, da se tolerančna hiSa v Ljubljani odpravi in se prepreči pohujševanje v kinih.
Poverjenik Narodne vlade Albin Pr»* peluh naglaša v svojem predavanju:
Mir med nami,
da moramo iz zasebnega in javnega življenja iztrebiti laž in se postaviti na stališče resnice in pravičnosti, medsebojnega spoštovanja in ljubezni do bližnjega. Potem bomo pošteni možjo, narod poštenjakov. (Živahno odobra* vanje.)
Predsednik Kalan naglaša, da moramo izkoreniniti med narodom sirovost, ki se javlja zlasti v obliki ostudne kletvine. Skrbeti pa moramo, da so tudi v naše javno življenje ne povrne nikdar več tista sirovost, ki je vladala pred vojsko. Predlaga, da se ustanovi društvo za omiljenje domačega političnega boja, v ka.-toro bi pristopili pristaši vseh treh etrank in delovali vsak v svoji stranki pomirjevalna (Navdušeno sprejeto.)
P. Joronim Tomac se v vznesenih be* sodah poteza za bratsko ljubezen in vsci-trr.rt-sko strpljivost mod SHS.
župnik in pisatelj FlnSgar:
Današnji tabor je velepomemben. Zbrani so vsi sloji in stanovi. Narod, ki Je tako temeljitim m rosnim razpravam sledil tako zbrano in toliko časa, je zrel. Naj le šo k vsemu reče krepko: Amen! — Pijanstvo je nedvomno znamenje suženjstva. Res je, da smo med Slovani Slovenci, Hrvati in ruski kmetje največji pijanci. Čehi in posebno Srbi so trezni. Sedaj, ko Smo se otresli suženjstva, proč tudi z alkoholizmom! Prvi pogoj za to: boljše socialne razmere. Ljudstvo mora dobiti človeka dostojna stanovanja; ustanove naj se klubi za razvoj družabnega življenja. Pijanec nam mora biti kakor bolnik, in poslati ga moramo v sanatorij. Kozarec vina v razvedrilo si dovolimo, a pred abstinenti klobuk doli! Iz ljubezni do naroda streljajo malo višje zato, da končno dosežejo cilj: splošno treznost. Ne pijmo in ne kričimo, ampak delajmo za lepo našo domovino!
Duhovita in šogava izvajanja župnikt Flnžgarja je neprestano spremljalo viharno odobravanje.
Predsednik Kalan se zborovalcem prisrčno zahvali in jih pozove, naj zaneso seme tega dne širom domovine. Vsi v Sveto Vojsko, če ne v I., pa v II. stopnjol Himna o absti-nonci, ki so bo zdaj zapela, naj postane naša ljudska himna! (Viharno, dolgotrajno odobravanje.)
P. Jeronim Tomac poda kratek življenjepis pesnika in skladatelja hrvatske abstl-nentske himne P. Avguština Dujmušiča. Nastop in govori P. Jeronima so bili posebno simpatični. Njegova gladka in prijetna beseda ter idealni zanos, združen s sveto resnobb, j» naredil najboljši vtis.
Nato so gojenke Lichtenthurnovega zavoda dovršeno zapele tri kitice jako melodi-jozne himne, nato pa Lepo našo domovino, katero so zborovalci stoje poslušali in peli. Dvorana in galerija sta bili do zadnjega polni.
Tako so je ob pol sedmih zvečer slovesno zaključil ta veličastni in velepomembni shod, ki bo nedvomno rodil veliko, trajno usp6he za nravni preporod jugoslovanskega naroda.
Po nekaj dneh bivanja v Ljubljani sa človek prepriča, da je razpoloženje glede zasedenega ozemlja vse drugačno nego bi moralo biti. Vidi, da se tu veliko dela za osvoboditev goriške in drugih zasedenih krajev, nekaj pa pri tem manjka, in to je upanja na uspeh, Goriški Slovenci živeči v zasedenem ozemlju so prepričani, da je končni uspeh odvisen samo od vztrajnosti, in neomejenega zaupanja v uresničenje naših pravičnih zahtev. Dokaze, da je to prepričanje pravo, dobi lahko vsakdo pri sebi in bližnji okolici). Kdor zaupa v svojo moč, doseže končni uspeh. Kdor obupa pri vsaki oviri, ostane reva. Kdor prične kako delo, prepričan o končnem uspehu, bode to delo tudi izvršil; kdor dela v dvomu, se bode naveličal, in vrže prej ali slej puško v koruzo. Dvomljivost je pričetek popustljivosti. Ravno svetovna vojna nam jc dokazala, da zmaga listi, ki je v zmago prepričan. Moč centralnih držav je začela padati tisto uro, ko so v dvomu na končni uspeh začele ponujati mir. Potem ko je bila premagana Srbija, potem, ko se jo sklenil mir z Rusijo in Rumunijo, se je vojaška moč centralnih držav na zahodni in jugozahodni fronti skoro podvojila, a klub temu je sledil polom, polom zato, ker se je ententa borila s prepričanjem v zmago.
Goriško je narodno najzavednejši del Jugoslavije. Goriško ljudstvo brani že stoletja jugoslovansko narodno mejo. Klub velikim žrtvam so ostali brezuspešni poskusi Italijanov, da bi tu narodno napredovali. Kraševec, Vipavec, Bric, Gorjan. prvi trd, drugi dobrodušen, tretji pohleven, četrti ponosen, a v enem smo vsi edini: Slovenci smo iu ostanemo ne samo do smrti, ampak n.-i vse veke v svojih potom-cih.
Gospodarsko je Goriška popolnoma navezana na ostalo Jugoslavijo. Jugoslavija je trg za našo vino, /godni« sadje tf
l
druge pridelke. Goriško je vrt Jugoslavije. Goriška industrija jc deloma od uvoza sirovin, dclonin izvoza izdelkov, odvisna od ostalega dela Jugoslavije, V okviru Italije bi bilo naše gospodarstvo popolnoma uničeno.
Največje žrtve med Jugoslovani v tej vojni je doprineslo goriško ljudstvo. Polovica dežele je izgubila vso svojo živino, gospodarsko orodje, hišno opravo, obleko itd., ter se spremenila v popolno razvalino. Rane, ki jih je zadala vojna Goriča-nom, se nc bedo zacelile pol stoletja. Klub temu naš človek ni zgubil upanja. Svojo z bodečo žico prepreženo, s strelskimi jarki in po izstrelkih prekopano zemljo kupuje p.opet s svojim dela n in upa, da ga bode prehranjevalo. Mesto porušene hiše si po-stsfvi barako, v kaferi stanuje on, njegova družina/ in za prislrndanc d m:« rje kupljena živina, Dež mu curlia na glavo, burja piha skoz slene, in pni;-!! sc bode kuhal pod leseno streho svoje 2 metra visoke Darake. Polog tega morajo naši Goričani šc prenašati tc/.o okop - ie. Gonijo jih som, onijo tja, žugajo za vsako malenkost s aznijo 1 do 8 le!. Ni oblasti, ni človeka, pri komur bi se pritožil nad krivicami. Vse to ni omagalo goriškega ljudstva, da bi fcgubilo upanje na končno zmago pravične »tvari. Vsakdo jc prepričan, da pride dan odrešenja.
Goriško pripada neredko in gospodarsko Jugoslaviji. Goriško ljudstvo ima na podlagi samoodločbe narodov in vsled Srtev, ki jih jc doprineslo v tej vojn!, pravico, da samo odločuje o svoji tisodi. Odločilo se je žc, in jc pripravljeno z glasovnico v roki soglasno izjaviti, da na' pripada Jugoslaviji. Prepričano je, da se mora ta njegova pravična želja zahteva uresničiti.
Ako bodo naši zastopniki na mirovni konferenci vztrajal! na tem, da ne puste niti pedi naše zemlje, kakor so se večkrat Izjavili, ako se bodo zavedali, da ledor podpiše pogodbo, ki bi nasprotovala tem izjavam, izda. narod SHS, potem je zmaga naša. Orožje, s katerim sc imamo boriti, «o naše pravice. Na podlagi pravičnosti zahtevamo, kar nam gre po božii in človeški postavi. Postanimo enkrat odločni, zbudimo se ob enajsti uri. Ako sc to še ni egodilo, povejmo glasno, da se v našem imenu ne sme podpisati noben mir, ki bi naš narod razdvajal. Zaupajmo v lastno tioč in v zmago naših pravic.
iK JSljP^IlSPi^
'JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NA POTU V PARIZ.
Trst, 18, januarja. (Lj. k. u.) Na potu v Pariz je dospelo davi iz Belgrada preko Reke v Trst odposlanstvo vlade SHS za mirovno konferenco, in sicer dr. Ivan Ž o 1 g e r s svojim tajnikom, ministra Ni n -čič in Gavrilovič, ravnatelj železnic Božo V u k o v i č, narodni zastopnik S 1 a v i č , dva francoska majorja in več oseb spremstva. Ob 3, uri popoldne je odposlanstvo nadaljevalo potovanje preko Bolonje v Pariz.
POLOŽAJ NA KOROŠKEM. NEMCI NAPADAJO KLJUB PREMIRJU.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 23. januarja ob šestih zvečer iz uradnega vira: Pri Podrožici stoječe nemške čete ue respektirajo premirja, Tisti dan, ko se je premirje sklenilo, 'so ob pol desetih dopoldne streljali iz topov. Ponoči od včeraj do danes pa so en častnik in dva moža iz pušk proti tunelu izstrelili 14 krogel. Naše moštvo sc je moralo umekniti v zaklone. Stotnik Martinčič je pri nemškem vojaškem poveljstvu proli tej kršitvi premirja protestiral in izjavil, da bo smatral premirje za, šiloma prerušeno, ako bi Nemci še enkrat jeli streljati. Svoj protest je priobčil tudi ameriški misiji v Gradcu. — Pripomniti je, da Nemci ne taje, da so streljali.
KOROŠKI NEMCI VDRLI NA SLOVENSKO ŠTAJERSKO.
Marenberg, 23. jan. Zgodil se je slučaj, ki jasno osvetljuje nezaslišano postopanje nemških in nemčurskih Korošcev napram Slovencem. V hribovski občini Sobota slovenjegraškega okraja na štajer-sko-koroški meji se jc vršilo žigosanje bankovcev. Kot komisar je vodil to delo slovenski učitelj Vollmajer. V ponedeljek dne 20. t. m, je prišla vojaška patrulja nemških Korošcev ter napadla vas, kjer je zborovala komisija, aretirala komisarja Voll-majerja z vsem materijalom in denarjem ter ga odgnala na Koroško. Kaj se je ž njim zgodilo, se še ne ve.
Nemška grozodejstva na Koroškem.
Svoj čas prinesli so naši listi vest, da je bil pri bojih v Borovljah ubit menda tudi trgovec Renko. Ta vest se jc izkazala deloma kot resnično. Dva ujeta nemška vofaka sta potrdila pri zaslišanju, da ie trgovca Renko težko ranila nemška tolpa, teda ne mogoče med bojem na cesti, ampak v njegovi trgovini za trgovskim 'pudeljnom«. Obenem so nemške tolpe ^otem odnesle blarfo. nrihliino za 50,000
kron. Nemške tolpe pa niso uganjale take stvari samo v razburjenosti prvega bojnega dneva, temveč tudi še pozneje, aretirali in zaprli vsakega, ki je bil prej le količkaj javno nastopal za narodno idejo. Med transportom in v zaporih so straho-vali aretirance z raznimi grožnjami, da jib bodo obesili itd. Posestnika Št.ingla iz Borovclj so z ročno granato udarili po zgornji čelfurti. V roke so mu stisnili dve ročni granati in jih hoteli razstreliti, Ušel jc tej grozni usodi, radi tega, ker radovedneži niso hoteli iti stran in ker nemška tolpa sama ni vedela, kako naj to začne, da ne bo ranjen kdo drug. Večino so izpustili šele po štirih dneh raznega lepljenja. Plenili so tudi v delavnici g. pu-škarja Borovnika.
V Ratečah pri Lučanah so vzeli nemški vojaki pri po domače Uršiču sinu in članu Narodne straže razne potrebščine. Pri po domače Zaverniku, veliko živil; v Ločah so vzeli tamošnjemu slovenskemu stražmojslru več čevljev in druge stvari, tako tudi drugim slovenskim orožnikom, Gosp. župniku v Ločah so vzeli razna živila, suknjo, kovčeg, zlato uro in druge stvari, in sicer kakor se govori pod vodstvom tamošnjega nadučitelja. Taka in enaka poročila prihajajo od vseh strani, Svetr.jemo, da se vse to natančno poizve, ker bo to važen materijal tudi za mirovno konferenco.
Sestanek dveh jugoslovanskih generalov.
Maribor, 23. jan. Nocoj ob tri četrt na 7. uro se je pripeljal general S m i l j a n i č s koroškim vlakom iz Velik o v ca v Maribor. Na kolodvoru ga je pričakoval obmejni vojskovodja general Maister, častniški zbor in več sto občinstva. Ko je stopil general SmUjanič iz vlaka, sta ga vojaštvo in množica pqzdravila z viharnimi »Živijo!«-klici. — General Maister ga je pozdravil v svojem imenu, v imenu častniškega zbora in moštva, ki vrlo brani najsevernejše postojanke naše Jugoslavije, ter v iraenu vseh štajerskih obmejnih Slovencev. Poudarjal je, da hoče njemu izročena armada stati kakor doslej vedno na straži na najbolj izpostavljeni črti naše severne Jugoslavije. Svoji novi domovini SHS obljublja general Maister v imenu moštva in prebivalstva neomajno zvestobo. Svojo naloženo nalogo hočemo izvršili do zadnje pičice. To prisegamo vsi kot en mož, kakor nam Bog pomagaj.
General Smiljanjč jc odvrnil: -Gospod general Maister! Mili mi bratje Slovenci na zeleni Štajerski! Ponosen sem, da imam-čast videti moža, na katerega gleda s ponosom vsa domovina SHS. Vi ste naša najlepša dika, naš največji ponos, naš najsvetlejši ideal. Ponosni smo na Vas, vrli častniki slavne Maistrove armade, iz srca smo hvaležni mi bratje na jugu Vam, vrlo vojaštvo. Slava prebivalstvu, ki jc v težkih časih ostalo zvesto Jugoslaviji. Hvala Vam tisočera za to, kar ste doslej storili za obrambo naših obmejnih postojank na Štajerskem, Obetamo in svetq prisegamo, da hočemo mi na. jugu zastaviti za Vas zadnjo kapljo krvi, za Vas. ki ste naš ponos, naša krepka predstraža. • Zaklinjamo se, da nočemo žrtvovati nobenega Jugoslovana, nobenega kraja, nobene 'vasi na meji, kjer prebivajo naši bratje in sestre, sovragu. Vi vztrajajte in mi bomo vsi zvesto vztrajali z Vami. Živel slavni general Maister, živela junaška slovenska armada na meji!«
Govoru so sledili živahni »Zivijo!«-klici, na kar je general Smiljanič v spremstvu generala Maistra odšel v kolodvor, sko restavracijo, kjer sc je vršil sestanek med srbskimi in slovenskimi častniki. Ob pol 8. uri se jc general Smiljanič odpeljal v Ljubljano.
Silovita nemška agitacija proti Jugoslaviji.
Maribor, 23. jan. V Mariboru se širi včeraj in danes silovita agitacija Nemcev in nemškutarjev proti Jugoslaviji. Agitacija se vrši na ta-Ie način: Razdeljujejo po-sobne izjave, tiskane na rdečem papirju, kjer se glasi, da neki odbor »po naročilu ameriške komisije« poizveduje po Mariboru, pri posameznikih in po hišah, ali s« ljudje izrekajo za Nemško Avstrijo ali so zadovoljni združiti se z Jugoslavijo. Te glasovnice širijo od hiše do hiše ter hočejo očividno izzvati nekak plebiscit, Delajo pa to s tako silo in nasilnostjo, da se drznejo nadlegovati celo naše ljudi po trgovinah in jih silijo, da podpišejo te tiskovine, — Ker »je ta agitacija združena s hujskanjem proti našim vojaškim in upravnim oblastem ter jc nastalo v Mariboru in okolici med Slovenci radi tega veliko razburjenje, jc državna policija odredila, da se vsi hujskači in agitatorji, ki zbirajo izjave, aretirajo in zapro. Največje organizatorje te agitacije pa bodo pognali čez meio. Do nocoj (> j6. zv.) so zaprli žc 15 takih ljudi.
Maribor, 23. jan. Dri. policija v Mariboru jc izgnala preko piej Jugoslavije naslednje nemške hujskače: sprevodnika južne železnico Konrada Hasenhackla, učiteljiščnika Antona Hanuscha, nad.pre-vednika Franca Schmieda, eprevodnika Franca Štora; zamrla pa je železničarja Franca Vosirina, Ta pclorica jc namreč,
namesto da bi vršila svojo službo, agiti-rala med potniki za izjavo za Nemško Avstrijo. Ti petorici bo sledila še cela vrsta drugih. Ugotovljeno je, da je organiziral ta nemški plebiscit bivši poslanec Wastian.
Posvetovanja v Mariboru o Koroški
Maribor, 23. jan. Danes je došel v Maribor voditelj trpečih slovenskih koroških bratov komisar Franc S m o d e j. Ostal bo tu več dni, da se posvetuje z merodajnimi vojaškimi in civilnimi oblastmi glede položaja in razmer na Koroškem.
Nesramnosti mariborskih Nemcev.
Maribor, 23. jan. Tukajšnji Nemci postajajo od dne do dne predrznejši. Začeli so napadali naše ljudi na ulicah, posebno ponoči. Pobijajo šipe na slovenskih hišah, rnažejo slovenske napise in delajo drugo škodo na slovenskem imetju, Na račun Slovencev poškodujejo nemške spomenike, da tako nemško javnost še bolj huj-skajo proti Jugoslovanom. Tem ljudem smo že na sledu.
Zborovanje političnih preganjancev.
Maribor, 23. jan. T tukajšnjem Narodnem domu se je včeraj popoldne vršilo zborovanje vseh onih Slovencev iz Maribora in okolice, ki so leta 1914. bili preganjani, aretirani itd. Sklenili so, da zahtevajo kazen za one s »črno dušo«, de-nuncijante, ki so jim leta 1914. stregli po življenju ter jih na premoženju in zdravju oškodovali.
5$a83l$n9 na našEh
ITALIJA ODNEHAVA.
Curih, 23. jan. »Corriere della Sera« piše, da za gospodarsko in vojaško vpra-fanje Italije zadostuje posest Pulja, Zadra ia Lcšinjz. V ostalem bi se Italija zadovoljila z nevtralisacijo dalmatinske obali.
Italijanske nasilnosti proti Slovencem.
Trsi, 18. januarja. (Lj. k. u.) Glasom raznih poročil z dežele, posebno iz Istre, uvajajo Italijani italijansko uradovanje v čisto slovenskih ali hrvatskih občinah. Občinski pečat mora biti italijanski. Ako hoče občina dodati ternu pečatu še slovenski ali hrvatski napis, morajo biti črke slovanskega, napisa vsaj za polovico manjše, kakor italijanske. Kakor poročajo iz Pulja, je odredila italijanska oblast, da se morajo stranke in priče pri sodišču zasli-šavati le italijanski. Ako 6tranka ali p;iča ne zna italijanski, se mora sodnik posluževati tolmača. Tako se lahko zgodi, da mora hrvaški sodnik, ki zaslišava hrvatsko stranko ali pričo, staviti vprašanja in sprejemati odgovore le v italijanskem jeziku potom tolmača.
Trst, 1.8. januarja. (Lj. k. u.) Bivši ri-henbcrški župan Makso Ličen je bil pozvan pred tukajšnje vojaško sodišče z obtožbo, da je podpisal protest v francoskem jeziku in da ga je predložil tamošnjemu vojaškemu štacijskemu poveljništvu in v njem protestiral proti italijanski okupaciji in proti razpustu tamošnjega narodnega sveta. Glasom lista *La Nazione« je bil Ličen zaradi tega obsojen na štiri mesece zapora.
Trst, 20. januarja. (Lj. k, u.) Italijanska oblast navaja čimdalje strožjo kontrolo in evidenco glede prebivalstva v Trstu in na Primorskem, posebno .pa glede bivših vojakov in oseb neitalijanske narodnosti. Pred nekaj dnevi so bili po mestu nalepljeni lepaki, ki so pozivali, da se morajo zglasiti vsi bivši avstroogrski vojaki. Utemeljena je bila ia zglasitev z urejanjem sanitarnih in aprovizacijskih razmer. Prebivalstvo, zlasti slovansko, je zelo skeptično proti tej zglasitvi, boječ se, da je nastavljena kaka past ali pa da preti represalija, Kdor se ne zglast, bi bil obsojen v globo ali pa v zapor. — Danes razglaša zopet gubernijska oblast, da se morajo vsi državljani, ki niso rojeni v mestu Trstu in ki niso italijanske narodnosti ter so se stalno naselili v Trstu tekom leta 1917., zglasiti v času od 26. do 30. januarja na kvesturi. Ta razglas se utemeljuje s tem, da je potreba ugotoviti njih istovetnost in da se ukrene, kar je potrebno v njih primeru. Izvzeti od dolžnosti zglasitve so podaniki držav, ki so zaveznice Italije, za katero se izdajo odredbe pozneje, ker še ni rednih konzulatov v mestu, Zglasiti pa se morajo vsi podaniki nevtralnih držav, vsi državljani, ki niso rojeni na ozemlju Julijske Benečije in so se stalno naselili na tem ozemlju leta 1917., se morajo zglasiti pri glavarstvih. Kršitelje te navedbe bo vojno sodišče kaznovalo z navadnim zaporom do dveh let in z globo do 2000 lir.
Trst, 20. januarja. (Lj. k. u.) Glasom naredbe razglašene v današnjem uradnem listu, morajo tiskarne v Julijski Benečiji od vseh tiskovin (listov, periodičnih časopisov, knjig, brošur itd,) izročiti po tri izvode oddelku gubernijske oblasti za civilne stvari. Tiskarne zunaj Trsta morajo lo storili tudi potom civilnih komisarjev političnih okrajev.
Delavsko tfiban|e ▼ Trsta.
Trst. 20. januarja. {L;, k. u.) Kakor znano so se^hinodemokratlčnc strokovne organizacije u':ua\uo urcaložile jjuvernerju, oučuii in
organizaciji delodajalcev zahtevo, nai se z ozirom na razveljavljenje kronske valute in z ozirom na veliko bedo v Trstu izplačujejo mezde v lirah al pari, ne pa v kronah. Guverner je. v osebnem pismu, naslovljenem na strokovne organizacije, obljubil svojo podporo glede te zahteve in ie izjavil, da bo iz-posloval, da bodo ladjedelnice in drugi indu-strijalni zavodi plačevali mezde v lirah tako kakor jih dobivajo iste kategorije delavccv v Italiji in da sc bo po konzumnih zadrugah razdeljeval najpotrebnejši živež po nižjih cenah. Ker se je izvršitev te obljube zategovala in ker je po drugi strani aprovizacijska komisija stavila ta teder, na prodaj živila ne samo nič cencje, nego šc dražje, kakor običajno (n. pr. fižol) so davi delavci tukajšnjih ladjedelnic in nekaj večjih metalurgičnih zavodov, med katerimi je bilo to mezdno gibanje najbolj živahno, zapustili delo in odšli v Delavski ^dom, da se informirajo o napredku gibanja. Zato so voditelji strokovnih organizacij šli h guvernerju po pojasnila in zvečer so imeli zaupniki stavkujočih, ki so se jim pridružili zaupniki raznih drugih delavskih kategorij, sestanek. Tam so voditelji poročali o koncesijah, zagotovljenih po gubernijski oblasti. Sestanek zaupnikov je sklenil sklicati za jutri zjutraj velik shod delavcev v gledališču Rossetti. Shod naj sklene o nadaljnjem postopanju proti koncesijam. Ves dan je vr-vela okolo Delavskega doma velika množica delavcev, ki so vzklikoma dajali duška svoji nezadovoljnosti. Glede ladjedelnic je omeniti, da je gubernijsica oblast pred nekaterimi dnevi imenovala civilne komisarje za ladjedel. nico v sv. Roku in Stabilimento Tecnico ter v industrialni delavnici Spanglierjevi, ki prevzamejo vodstvo teh zavodov.
Trst, 21. januarja. (Lj. k. u.) Davi je bil v gladališču Rossetti shod stavkuiočih ladje-delniških delavcev in raznih drugih delavskih kategorij. Zborovalci so napolnili veliko gledališče. Tajnik strokovnih organzacij je poročal, da ie na zopetno včarajšnje posredovanje zastopnikov strokovnih organizacij zagotovila gubernijska oblast, da se čimorej uvede izenačenje mezd v lirah tako kakor jih imajo delavci v kraljestvu, in sicer z veljava izia dne 1. januarja 1919 in da se bo na račun tega poviška prihodnje dni v vseh ladjedelnicah v Trstu, v Miljah in v Tržiču ter v indu-strialnem zavodu Spangherjevem izplačalo vsem delavcem, zaposlenim ženskam in vajencem vsakemu po 1C0 K. Za delavce pri drugih tvrdkah in zavodih se bodo dosegli isti pogoji. Poleg tega bo dovoljeno tudi znižanje cen za najpotrebnejša živila. Po daljši debati je bil pa z vsemi glasovi proti petimi sprejet dnevni red, glasom katerega se delavci zadovoljujejo z danimi koncesijami. Na podlagi tega sklepa je stavka ladjedelniških delavcev končana in mezdno gibanje tukajšnjega delavstva ■ temi provizornimi ukrepi zazdaj odgodeno.
Trst. 21. ianuarja. (Lj. k. u.) Včeraj zve* čer je bila skupščina socialnodemokratične stranke. Po žalni manifestaciji za umorjena nemški socialista Liebknechta in Rozo Luk-semburj*ovo je skupščina volila nov političnt odbor. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Pittoni. Skupščina je ponovno pozvala vse so-calistične mestne svetnike, ki tega niso Se storili, naj takoj odlože svoj mandat kot mestni svetovalci. Obenem je sklenila, da ne »me noben organizirani socialist sprejeti mesta ali funkcije v javnih institucijah, ako mu stranka tega ni dovolila, sicer bo izgnan iz stranke.
Trst, 21. ianuarja. (L|. k. u.) S posebno odredbo je gubernijska oblast dovolila deželam in občinam Julijske Benečije, da smejo za leto 1919 izterjavati deželne in občinske doklade k direktnim državnim davkom in k užitninskemu davku in vse druge deželne in občinske davščine v isti meri, kakor je bilo io določeno za leto 1918, Isto pooblastilo se podeljuje za leto 1919 vsem dotičnim odborom v pokritje stroškov ja zgradbo in vzdržavanje ccst, šol, ccrkva in župnišč. Za Zvišanje obstoječih in za uvedbo novih davščin se mor» dobiti dovoljenje gubernijske oblasti.
Pariz, 23. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Agencc Havas: V ■včerajšnji seji medzavezniške konference je bil sprejet naslednji predlog predsednika \Vilsona; Edini cilj, ki so ga zastopniki zavezniških vlad pri razmolrivanju korakov, ki jih je morda podvzeti v Rusiji, doslej imeli pred očmi, je bil, pomagati ruskemu narodu in sc nikakor ne umešavati v njegove pravice. Zavezniki smatrajo ruski narod za prijatelja in ne za sovražnika in želijo, pomagati mu na kakršenkoli način, kakor to želi ruski narod sani. Ententa priznava brez pridržka revolucijo in nikakor ne bo podpirala korakov, ki so naperjeni proti revoluciji. Njen edini in odkritosrčni cilj je, storiti vse, kar bi Rusiji omogočilo, da se odstranijo sedanje tež-koče. Zaveznc vlade sedaj sodelujejo pri svečanem činu in stoje pred odgovornostjo za vzpostavitev miru v Evropi. Z največjo pozornostjo razmotrivaio dejstvo, cia Evropa in svet ne moreta mirno živeti, ako ne živi mirno Rusiia. Pripravljene so, biti ji na uslugo na način, ki ga najlažje sprejme. V tem smislu so sklenile nastopno: Vsaka organizirana skupina, ki sedaj —• bodisi v Sibiriji ali v mejah evroske Rusije, kakor so obstojale pred sedaj končano vojno, (izvzemši Finsko in Poljsko) — izvaja ali skuša izvajati politično avtoriteto ali vojaško kontrolo, se poživlja, naj odpošlje svoje zastopnike. Vlade vabijo tc delegate, naj sc porazgovorc z zastopniki asociiranih držav, da ugotove želje vseh delov ruskega naroda ter da se sporaz-urnijo ali sklenejo kakršenkoli dogovor. Na podlagi teh dogovorov bi bilo. mogoče, začrtati si prihodnjost, dočim bi sc sočasno uicd ruskim narouoni in cirugimi narodi sveta vzpostavili srečnejši odnošajL Na to povabilo pričakujejo skorajšnjega odgovora. Zaveznc vl;idc pričakuiojo zastopnike dne 15. februarja v kraju, Id j«
določen ra sestanek. — Konferenca je nato sklenila, da se v soboto ob 3. uri popoldne sestane k skupni seji, da so na podlagi predloga Lloyd Georgeja domeni glede zveze narodov.
Pariz, 22. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega korespondenčnega urada poroča »Agence Havas*: uradno: Ob prisotnosti predsednika Wilsona, ministrskih predsednikov, ministrov za zunanje stvari in japonskih delegatov se je včeraj dopoldne v ministrstvu za zunanje stvari posvetoval zavezniški najvišji vojni svet. Razmotrival je poljsko vprašanje in o njem zaslišal mnenje generala Focha. Sklenil je, da sc na Poljsko nemudoma pošlje posebna misija. Potem so ministri razpravljali o položaju na Ruskem. V popoldanski seji je bil na razpravi \Vilsonov posebni predlog.
Pariz, 22. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas objavlja nastopno uradno poročilo:, Medzavezniški vrhovni vojni svet se je sestal včeraj dopoldne v ministrstvu za zunanje stvari. Prisostvovali so mu predsednik Wilson, ministrski predsedniki, ministri za zunanje stvari ter japonski delegati. Konferenca je razpravljala o poljskem vprašanju, o katerem so zaprosili za mnenje generala Focha Foch je izjavil, da se mora takoj odposlati Poljska misija. Ministri so nato razpravljali o položaju na Ruskem Predsednik Wilson je prečital svoj predlog, ki ga bndo razmotrivali v popoldanski seji.
Iz CeSke.
Čehi proti Nemški Avstriji
Bern, 22. januarja. (Lj. k. u,) Čehoslov tisk, urad poroča: Ministrski predsednik dr. Kramaf je izjavil časnikarjem, da. Čehi odklanjajo vsak sporazum z Nemško Avstrijo. Nimajo zaupanja do nje in vedo dobro, da nas tam ne ljubijo. Izza leta 1526. so nas tolikrat grozno prevarili, ne želimo več takih izkušenj. Dunaju dr. Kramaf ni naklonjen in sc ga je izogibal na svojem potovanju v Pariz.
O češkoslovaški armadi v Rusiji,
Praga, 23. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Iz Vladivostoka je dospel semkaj pobočnik vojnega ministra generala Stefaneka in je prinesel informacije o čehoslovaški armadi na Ruskem. Pobočnik kapetan Pilacky jc deloval prej v Rusiji, Ameriki in tudi Italiji, kjer je spremljal generala Stefaneka. Sporočil je, Ha je razpoloženje čehoslovaške vojske v Rusiji izvrstno in da so vse vesti glede sporov v čehoslovaški vojski v Rusiji nt-osnovanc.
Razveljavljeno avstrijske znamke.
Praga, 23. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov, tisk. urad poroča: Stare avstrijske poštne znamke se v kratkem razveljavijo.
Čehoslovaki zasedli Bogumin.
Krakov, 23. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Poljska likvidacijska komisija je dobila danes poročilo, da &o danes z jutranjim vlakom dospeli v Bogumin češkoslovaški vojaki ter zasedli tamošnji predkolodvor in glavni kolodvor. Poizkusili so tudi zasesti tovorni kolodvor, kar pa se jim ni posrečilo.
Nemš&a tostrii©.
Razporoka v Nemiiki Avstriji.
Dunaj, 23. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad. poroča: Narodna skupščina je najprej v tretjem branju sprejela predlogo o sestavi porotniške liste, predlogo o odpravi davčnega ' cenzusa ter predlogo o pripustitvi žensk k porotniškeinu poslo-vanju.Nato se je v drugem in tretjem branju sprejel zakonski načrt o nujnem zahte-vanju živil in krmil. Potem so v razpravo vzeli poročilo justičnega odseka o zakonski reformi. Poročevalec Neumann-Wal-ter je pripomnil, da pripravlja ta predloga nujno reformo, ki jo iskreno pričakujejo stotisoči. (Poslanec Schrwegel: Ki je milijoni ne marajo!) Poslanec Neumann-Walter (nadaljujoč): Mogoče! Toda to odklanjanje v tistih milijonih gotovo ni prav globoko utemeljeno! — Poslanec Fuchs obžaluje, da se jc to važno vprašanje v zadnjem trenotku vrglo v zbornico in ne da bi se jemal ozir na ženske, ki bodo v bodočem parlamentu imele sedež in glas. — Državni tajnik za justico dr. Roller podrobno utemeljuje potrebo zakonske reforme in zavrača ugovore.
127 miljard dolga bivše Avstro-Ogrske.
Dunaj, 22. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Glasom poročila likvidujoče finančne komisije znašajo vse obveznosti nekdanje monarhije blizu 127 miljard. Od leh odpade 104 miljarde na vojni dolg.
Nemčijia.
Izid volitev na Nemškem.
Berlin, 23. januarja. (Lj. k. u.) Wolf-fov urad poroča: Z izidom volitev v Renski Palaciji je sedaj znan volilni izid iz vseh 37 volilnih krogov. Volilna statistika je sicer nejasna, gotovo pa je, da socialrio-demokratična večina ni mogoča, ako tudi se računajo štirje mandati kmetiške zveze k socialni cLemokracijl
Berlin, 22. jan. Končni rezultat volitev v nemško narodno skupščino je po neuradnih poročilih izpadel takole: V 37. volilnih okrožjih s 421 mandati so dobili: Nemška narodna ljudska stranka 34, krščanska ljudska stranka (centrum) 88, nemška ljudska stranka 23, nemška demokratična stranka 77, socialno demokratična stranka 164 in neodvisna socialno - demokratična stranka 24 poslancev. Dalje je izvoljenih 11 divjakov, ki se ločijo v 4. Welfe (ki se pridružijo centru), 1 zastopnika kmečkih in delavnih demokratov, 4 bavarske kmečke zveze in dva zastopnika wirtemberške kmečke m meščanske zveze.
Nemška narodna skupščina v Wešmarju.
Berlin, 22. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Proti vpoklicu nemške narodne skupščine v Weimar so se pojavili pomisleki, češ ker bi sočasno zborovanje nemške in pruske narodne skupščine na dveh različnih krajih utegnilo zavirati zakonodajno delo. Ti pomisleki niso utemeljeni. Nemška narodna skupščina bo samo sestavila začasno vlado, potem pa se bo posvetovala o načrtu za ustavo, nakar bo najbrž treba samo komisijskega dela, Ustavodajno zborovanje bo najbrž v nekaj tednih končano .Ni pričakovati, da bi se ustavotvorna skupščina razen tega se pečala s posvetovanjem o mirovni pogodbi, O mirovni pogodbi ter o njenem podpisu se bo najbrž imelo posvetovali redno zborovanje v Berlinu.
Berlin, 22. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Zoper že objavljeni načrt za novo ustavo nemške države so Prusi najavili znatne pomisleke, ki se zlasti nanašajo na določbo, da naj posamezni deželni deli dobe pravico, se po ljudskem glasovr.tiju ločiti od dosedanje države.
Socializacija v Nemčiji.
Merscbnrg, 22, januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Delavski svet za vladni okraj Merseburg je vse rudnike (za premog, kalij, baker in svinec) z namenom, da jih čimprej socializira, stavil pod nadzorstvo višjega rudniškega urada. Ako bi se proti socializiranju rudokopnega obrata- pojavil odpor, ga bo delavstvo strlo z generalnim štrajkom.
Nemški socialisti se zopst združijo.
Lipsko, 23. januarja. (Lj, k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Izredni strankarski shod neodvisnih socialistov, sklican ua dan 2, februarja v Berlin, prinese baje veliko presenečenje. Govore, da se neodvisni socialisti in večinski socialisti dogovarjajo o zopetni združitvi.
Proti berlinski socialistični vladi.
Braunschweig, 22. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Sklenili, so, začeti z delom v četrtek dopoldne. Na zborovanje na Grajskem trgu so sporočili, da so stavkujoči zahtevali od berlinske vlade, naj takoj odstopi, da napravi prostor resnično socialistični vladi. Zastopniki z Renske in iz Vestfalije so se baje izjavili solidarne z Braunsclnveigoin. Ako berlinska vlada ne bi odstopila, so sklenili, ločiti se od Berlina in izklicati z Rensko in Vest-falijo, mogoče ludi s Hambtirgom, Brcm-nom in Lipsko samostojno republiko,
Boljševiki v boju,
Haag, 22. januarja. ((Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad. poroča: Lenin je v Petrogradu izdal proglas, v katerem poživlja boljše viške delavce in vojake na skrajni odpor proti francoskim in angleškim kapitalistom.
Helsingfors, 22, januarja. (Lj. k, u.) Čehoslov. tisk. urad poroča; Trockij je odstavil generala Bureviča, poveljnika boljševiške severne armade, zaradi njegovih zadnjih porazov.
Berlin, 23. januarja. (Lj, k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Glasom neposred-njih vesti so bili boljševiki na severni fronii zopet poraženi. Velik del boljševiške armade je prešel k sovražniku. V Petrogradu je položaj kritičen. Tam stavka 60.000 delavcev,
Hicdenburg zopet prorokuje.
Gdansko, 22. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Gdanski magistrat je Hinden-burga naprostil, naj pride na poinoč. Ge-neralfeldmaršal Hindenburg je obljubil, da bo storil vse, da se nemško mesto Gdansko ne bo ločilo od nemške države.
Hohenzollernce — v Alžir!
Geni, 23. jan. Angleški listi poročajo: Ententa namerava cesarja Viljema in druge Hohenzollernce pregnati v Alžir.
Razna poročiSa.
Podonavsko vprašanje.
Budimpešta, 23. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V čehoslova-škem poslaništvu v Budimpešti je bila danes konferenca s> članom angleške misije kapitanom Pomero o po,donavskem vprašanju. Rapravljalo se je o vprašanju češke paroplovbe po Donavi. Angleški zastopnik je priznal važnost tega vprašanja in pomen te paroplovne zveze,
Poljaki v boju.
Varšava, 23. januarja. (Lj. k. u.) Poljska brzojavna agentura objavlja nastopno poročilo poljskega generalnega štaba z dne 22. t. m.: Skupina generala Romerja sc je pod pritiskom premočnih sovražnih čet začasno umaknila iz VVladimir Violinskega, Vzhodno od Uhnaca in Mihaiowke so pognali naši oddelki sovražnika nazaj. Ujeli so 100 mož in zaplenili 2 strojnici in druge vojne zaloge. Odbili smo z velikimi sovražnimi izgubami napad severno od Uhnaca. Pri Lvovu bitke s patrolami in slabotni artiljerijski ogenj. V bližini Chy-rowa streljavkanje.
Ukrajinci.
Munkač, 23, januarja. (Lj. k. u.) čehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj je bilo v Rusztu veliko zborovanje ogrskih Rusi-nov, ki se ga je udeležilo 720 delegatov. Proglasili so združitev ogrskih Rusinov z Ukrajino.
EudimpeŠta, 23, januarja. (Lj. k. u.) Ukrajinski tisk. tirad poroča: Ukrajinske čete so se v Lav/oczne in Oekormezo zopet zbrale in prodirajo proti Munkaču in
Marmaros Sigetu. Govori se, da so že zased!« Munkač in. Marmaros Siget.
Trockij vjet?
Libava, 22. januarja. (Lj, k, u.) Dun. kor. urad poroča: Finski prostovoljci so pregnali skoraj vse boljševiške čete z Estonskega m s severnega Livonskega. V Narvi je baje Trockij prišel v roke napadalcev,
Kaj :ahte\Ta Grška?
Pariz, 23. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Grško odposlanstvo na mirovni konferenci je izročilo generalnemu tajništvu mirovne konference dopis, ki vsebuje posebne teritorielne zahteve Grške glede severnega F.pira, Tracije, Male Azije, Carigrada in severnih sredozemskih otokov.
v
Mednarodni socialistični kongres.
Budimpešta, 23. januarja. (Lj. k, u.) Dun, kor. urad poroča: Bcrnski poročevalce lista »Vilag* je imel pogovor z Huys-tnansom, ki je izjavil med dragim nastopno: K mednarodnemu kongresu delavcev smo oovabili socialiste vsega sveta, tako tudi Nemce, Madžare, Avstrijce in Čehe. Čehi so poslali tri delegate. Kongres je razdeljen iz tehničnih razlogov v dva oddelka, v političen in v gospodarski. Njegov glavni namen je, da vpliva na mirovna pogajanja v Parizu. Naše prvo najbolj aktuelno vprašanje je vprašanje zveze narodov. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, bi bila najidealnejša rešitev ta, da se revidirajo, načela svobodne trgovine. Za sedaj ni mogoče odpraviti popolnoma carinske meje. Vsekakor bomo skušali odpraviti sistem prednostnih ali eksekutiv-nih carin. Upamo, da sc nam to posreči. Druga glavna točka kongresa je, da dosežemo mednarodno zakonodajstvo za delavce. Pri tem nas bodo vodila splošna načela.
Zvišanje železniških tariiov na Mažarskem.
Budimpešta, 23. jan. Trgovinski minister namerava zvišati železniške tarife za 100 odstotkov.
Včeraj, 23. t. m. se je vršil v Ljubljani sestanek kmetovalcev. Udeležba sicer ni bila velika, toda bili so zastopani kmetovalci s cele Kranjske. G. Brocfar, posestnik iz Hrastja, ki je sestanek sklical, je po-vdarjal potrebo enotne kmetske politične organizacije, ki naj bi sedaj, ko se bo polagal temelj jugoslovanski ustavi, z vso močjo in uspešno zastopala kmetske koristi. Kmet tvori 80% prebivalstva jugoslovanske države in zato bo država prospe-vala le, če bo odločno varovala kmetske interese. To pa bo le mogoče, če bo kmet samostojno in enotno organiziran. — Nato je g. Rado Legvart govoril o velikih in težkih nalogah, ki čakajo kmeta v naši državi, predvsem pa slovenskega kmeta po sklenjenem miru. Novi državi se postavlja nov temelj in pri tem bodo morali delovati vsi sloji. Kmetov je v državi 80%, zato mora imeti pri sklepanju postav tudi kmet svojo besedo. Prišle bodo na vrsto razne agrarne reforme, melioracijska vprašanja, razkosavanje in zlaganje zemljišč, davčna reforma itd. Pri vsem tem jc potrebno, da res kmet sodeluje z bogatim zakladom svojih skušenj posebno pri podrobnem delu. Naše kmetijstvo se bo moralo po vojski popolnoma preustrojiti, če bo hotel slovenski kmet vzdržati častno mesto poleg hrvatskega in srbskega kmeta. Zato je pa potrebna samostojna kmetska organizacija, ki bo povdarjala kmetske interese.
Po daljši debati so bile sklenjene tele resolucije; 1) Slovenska Ljudska Stranka naj se preosnuje v kmetsko stranko; 2) »Domoljub^ naj cventuelno z izpremenje-nim imenom postane glasilo te stranke; 3) Pri volitvah, ki se bodo vršile 26., 27. in 29. t. m, v pokrajinsko veče, naj se volijo samo kiActj*
Takoj se je izvolil odbor enajsterih mož iz posameznih okrajnih gUvarstev in ta odbor naj takoj stopi v stik z načelstvom S. L. S. glede izpeljave teh resolucij, na kar je bil razgovor zaključen.
Ta sestanek se nam zdi za nadaljnji razvoj S, L. S. silno pomemben in dale-kosežen. Že dolgo časa je živela v kmetu misel o enotni, samostojni kmetski stranki. Večkrat so tudi skušali razni ljudje dati taki stranici življenja, toda kljub zdravi misli se je podjetje končalo vedno s polomom. Zakaj to? Na eni strani zato, ker je bila že močna in ugledna S. L. S. pravzaprav vseskozi kmetska 6tranka, ki ima ogromno večino svojih pristašev ravno na kmetih in je bila nova stranka nepotrebna. Na drugi strani pa so bile take kmetske stranke ustanovljene večinoma samo v. agitacijske namene. Včerajšnji sestanek pa je dal zdravi misli o kmetski stranki tudJ zdravo in stvarno podlago,
V. L. S. bo predloge, sestavljene na tem sestanku .gotovo resno pretresla in zdi se nam, da se jim bo tudi pridružila. Kajti V. L. S. ni le v svojem jedru kmetska stranka, marveč nosijo nekatere njene politiČ« ne organizacije naravnost kmetsko ime, tako n. pr. štajerski del V. L. S., ki se imenuje kmetska zveza. Razen tega se je v stranki sami davno pred tem sestankom obširno razpravljalo vprašanje, ali bi ne kazalo, preustrojiti stranko v kmetsko politično organizacijo in delavsko politično organizacijo. V razgovorih, ki se bodo sedaj začeli med vodstvom V. L. S. in imenovanim odborom, se bodo vsa ta vprašanja razpravljala in gotovo tudi ugodno rešila*
Zadnjo besedo bo pa imel seveda prihodnji zbor zaupnikov, ki se mora sklicati v najkrajšem času.
■
Itfine novice.
-f Za vsa sodišča v Jugoslaviji! Ko je
sedanji predsednik Narodne vlade g. dr. Brejc postal poverjenik za notranje zadeve, je sporočil odvetniški zbornici v Celovcu, da hoče svojo pisarno v Celovcu likvidirati, t, j. končati tekoče zadeve, po-, tem pa opustiti. V to svrho je imenoval! g. dr. Miillerja, odvetnika v Celovcu kot1 substituta. To popolnoma korektno pošto-' panje pa ni našlo milosti pred odvetniško' zbornico v Celovcu, ki je sklenila, da mo-' ra pisarna takoj prenehati s tvojim delovanjem. To prijazno postopanje Celovške odvetniške zbornice proti bivšemu to-i varišu posnemajo sedaj tudi nemška koroška aodišča glede tožb, katere ima. g. dr, Brejc pri iztirjanju lastnih stroškov. Nemška sodišča taldh tožb eploh ne rešujejo! in utemeljujejo te sklepe s tem, da je gosp^ dr. Brejc inozemec in da morajo šele po-i izvedeti, kako se postopa v Jugoslaviji proti inozemcem. To postopanje no po-] menja samo izraz skrajne sovražnosti,' ampak ludi kršenje mednarodnega prava.' Na slovenskem in pri slovenskih sodiščih' se dosedaj ni delala nobena razlika, ia sani še menda nikoli zahtevalo dokaza, da: je tožitelj nele državljan SHS, ampak tudi kot tak izrecno priznan. V tem oziru bo torej treba, da vlada takoj nekaj ukrene! in da se vrača Nemcem milo za dragoJ Vrhutega pa bo morala tudi odvetniška? zbornica v Ljubljani, zavzeti svoje stališče. Naj n, pr. zahteva, da se nemški odvetniki na našem ozemlju izjavijo, ali in kdaj so postali državljani SHS, Naj tudi na-i ša sodišča v vseh zadevah, v katerih na-: stopa nemški odvetnik kot tožitelj v last--ni zadevi, tudi če biva na našem ozemlju zahtevajo, da predloži dokaz za svoje državljanstvo iu rešitev tako dolgo odložc, da se prepričajo, kako je postopanje v Nemški Avstriji in sicer posebno na Koroškem, •Vrhu tega pa naj odvetniška zbornica v Ljubljani stavi primemo vprašanje na od-veiniško zbornico v Celovcu, ali pa naj kar direktno vse potrebno ukrene, da tse varuje ugled države SHS tudi v pravosod-stvu. Ni treba pripomniti, da je na našem ozemlju, mogoče dvajsetkrat več nemških odvetnikov, kakor pa v Nemški Avstriji1 slovenskih.
-f- Čehi in mi. Pod tem naslovom piše »Riječ SHSs da so danes Čehi v drugačnem položaju kot mi. Proti ententi nismo mi enaka prijateljska falanga, kot smo bili proti Avstriji sovražna falanga, da smo jo zrušili. Čehi imajo pri ententi same prijatelje. Vse njih aspiracije gredo na račun sovražnikov, današnjih premagancev, ia razumevno jc, da jim gre ententa v lastnem interesu na roko. Zavezniki bodo podpirali vsako češko akcijo, ki gre v to smer. Isto velja tudi o češki politiki proti Mažarom. Naša država ne more računati na enotno in na toliko prijateljstvo entente. Mi smo v težkem sporu z Italijo, poleg lega z Rumunijo, glede Črne gore, Albanije in morda celo Makedonije. Ne moremo računati z enolno zaščito entente; da, nekateri bodo celo proti nam. Tako »Riječ SHS«. — Naše razmerje jc drugačno tudi v tem, da ne zahtevamo niti ene tuje vasice, ampak samo to, kar tiče k našemu narodnemu telesu in k življenjskim pogojem države — na naši^strani je pravica in to mora biti dosti,
-f Ameriško odposlanstvo. Ameriška odposlanca Miles in King, ki bosta določila demarkacijsko črto na Koroškem, ne pojdeta takoj na slovcnsko-nemško mejo. Iz Gradca se odpeljeta v Zagreb, kjer se pomudita nekaj dni. Potem šele — najbrže v ponedeljek — odideta s slovenskim zaupnikom na Koroško,
-f O nas pišejo. »Gazzetta di Venezia* piše o dr. Koroščevi izjavi proti »Az Esto-venu« dopisniku, da ne pustimo niti ene slovenske vasice, to-le: »Mi nismo nikoli verovali naivni misli Bisolattija, »Corriera« in »Secola«, da bi se Jugoslovani zadovoljili z Dalmacijo in vam bi pustili drugo na miru. Tega nismo verovali, ker poznamo pohlep Slovencev in Hrvatov v dno duše in poznamo pisanje njih listov in govore njih ljudi. Toda do danes se je našle pri nas ljudi, ki so dejali: »Kaj, to je samo pisanje časnikov in brbanje ljudi.« Ali danes govori to g. dr. Korošcc, podpredsednik jugoslovanskega kabineta in ne zahteva samo Dalmacije, ampak tudi Reko, Trst in GoricoKaj poreče k temu »Corriere della sera«? — Italijani se bodo morali že navaditi tudi na naše zahteve.
-j- Ni jim prav. »Karntncr Tagblatt* je malo hud na »Arbeiter-Zeitung«, ki jc pisala: »Socialna demokracija se je znašla ■i meščanskimi strankami v takem razmerju kot ovčarski pes proti čredi, to se pravi, da je meščanske stranke tirala pred seboj in jim dala smer, v katero naj gredo.« List pravi, da zveni iz teh besed, da se ima socialna demokracija ra vodilno v Nemški Avstriji, Pa vendar sedijo pri vladi samo štirje socialni demokrati, druga mesta imajo zasedena meščani. — Tako skrbi meščane ta zadeva, da je niti razumeti ne utegnejo dobro. Nihče ne more trditi, da niso oni duševni voditelji in naj se zakrnelim nemškim meščanom, ki se jim revolucionarna čepica kaj čudno prilega na svetel cilinder, še tako zelo za malo zdi,
-H Wilsonov tajnik pride v Jugoslavijo. Kot se poroča, sc mudi na Moravskem peseben tajnik predsednika Wilsoiia George Creel, da se na licu mosta informira v tamošnjih narodnostnih razmerah. Iz Moravske bo šel v Krakov, odkoder se povrne v Prago. Nato bo obiskal Dunaj Ln Budimpešto. Nazadnje pride v Jugoslavijo, kjer bo proučeval posebno severne narodne meje. V ta namen ostane dalj časa med nami. — Čemu ne pošljejo nikogar Študirat našo južno zapadno mejo?
-'r Nova balkanska zveza. Ukrajinski iiopkni urad javlja iz Stockholma, da je dosežen sporazum med Anglijo in Ameriko glede nove balkanske zveze, v katero bi stopila Jugoslavija, Bolgarija, Rumunija, Grška, a ti zvezi bi se priklopili še Češka in Ukrajina. V ukrajinskih političnih krogih je našla ta misel gorke simpatije. —-Druga vest javlja, da se dogovarja odpo-slanik bolgarske vlade Balaban s čehoslovaško vlado glede zvezo med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarska predlaga avtonomijo za Makedonijo, a Srbija naj bo federativna republika, ki naj združuje vse zemlje Jugoslavije, Bolgarija bi vrgla dinastijo in stopila v to zvezo. Masaryk jc sprejel ta predlog s simpatijo, enako tudi Amerika in Francija.
-j- lake Jonesau u balkansko zvezo. Dopisnik »II Secolo« je vprašal Take Jo-nesca, kaj misli o ruinunsko-srbskem sporu glede Banata. Rekel je: »Rumunija se bo povečala za dvestoosemdesettisoč kvadratnih kilomeirov in bo imela šestnajst milijonov stanovalcev. Dali bomo vsakemu narodu popolne pravice in svobodo,« O Ba-natu pa ni niti zinil. O Douavi je dejal, da mora biti svobodna, o Turkih, da se ne morejo več držati ne v Evropi, ne v Mali Aziji. Rusija se bo dvignila, V novo zvezo bi stopile Rumunija, Srbija, Češka, Grška in Poljska — te vse bi tvorile zid proti Nemčiji od Baltiškega do Sredozemskega morja in bi morale urediti sporazumno železnice, pošte in carino.
-f- Wilson Italijanom. Ka so Wilsona opomnili glede Dalmacije in krajev, ki so sporni, je dejal: »O tcin sera govoril že z Orlandom. Ko je Orlando zahteval vse kraje, kjer so Italijani, sem mu odgovoril, da mi je žal, ko mu ne morem dati tudi Newyorka, ki ima več Lahov kot vsako drugo laško mesto.« Se non e vero, c ben trovato!
-f- Zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu. Prejeli smo v objavo naslednje pojasnilo o volitvah v višji šolski svet: Čim dalje bolj sc govori in z ogorčenjem izprašuje v javnosti, kako da ni dobila Slomškova zveza svojega zastopnika v tako važni korporaciji, kakor je višji šolski svet, kjer naj bi se koncentrirale vse najboljše duševne sile k težkemu delu, ki nas čaka ravno na polju reforme šolstva. Potlačiti sc to vprašanje ne da več. Da se izognemo vsakemu medsebojnemu zahrbtnemu podtikanju, napačnemu umevanju in ueuteineljenemu govorjenju od strani ljudi, ki niso o stvari informirani, je treba spregovoriti odkrito besedo. Narodna vlada je razpisala meseca novembra volitve za zastopnike učiteljstva v višji šolski svet po proporčnem volilnem sistemu, Kakor so
nam rekli pri narodni vladi, je bila mišljena uaredba tako, da dobi vsaka učiteljska organizacija po enega zastopnika, torej, da bodo zastopane vse ideje, kar je neobhodno potrebno za uspešno delo in da se prepreči, da bi ena stranka z brutalno silo majorizirala drugo, kar cepi in slabi samo moči. Hočemo vsi načelnega boja, ki je zdrav in ki se ga ne smerno strašiti, zato imej povsod besedo tudi manjšina .Tako si razlagamo pravo demokracijo in svobodo mi. Kdor pa kliče na pomoč brutalno silo in jo stavi nad svoja načela, ne zaupa v moč lastnih idej in jih ni vreden, — Na-redba 4 volitvah je bila mišljena torej, kakor že rečeno zgoraj, štilizirana pa je bila — drugače, Učiteljstvo Slomškove zveze je opozorilo na to Narodno vlado, Govorilo sc je nekaj o naknadni naredbi, ki bo v tem smislu obrazložila prvo, ki pa ni izšla. Gospodje so zaupali kolegijalnosti in inteligenci učiteljstva, organiziranega v obeh učiteljskih društvih. Kako so izpadle volitve, je vsem znano; učiteljstvo je volilo v smislu naredbe in ni videlo, ali ni hotelo videti potrebe skupnega dela v višjem šolskem svetu, Glavna krivda, da nima Slomškova zveza zastopnika, je na Narodni vladi, ki je to naredbo izdala. Namen naredbe pa je najmerodajnejši, zato zahtevamo, da sc popravi to na ta ali oni način. Drugi razlogi: L Organizaciji je sedaj delo popolnoma onemogočeno, kar nc moremo zastopati in udejstvovati svojih idej tam, kjer bi bilo to sedaj neobhodno potrebno. II. 500 učit. moči, organiziranih v Slom, Zvezi na izrazito krsč, programu, jc brez zastopnika, III. Velika večina ljudstva jc z nami, ki pa nima glasu po nas v višjem šolskem svetu, Z ljudstvom pa, ki ima pri šolstvu prvo besedo, imamo večino mi. Ta večina ni zastopana v višjem šol. svetu.
Ljudstvo jc ogorčeno, da jo učiteljstvo Slom. Zveze prezrto pri tako važni instanci, to je pokazalo dobro na shodu zaupnikov V. L, S. Mi si bomo pomagali drugače in bomo tudi to prenesli, če bo treba, vse odgovornost za posledice pa prepustimo tistim, ki so to zakrivili in ki imajo sedaj moč, da to popravijo, Učiteljstvo SI, Zveze je storilo svojo dolžnost. Do kompromisa med obema učiteljskima organizacijama radi tedanjih razmer ni prišlo. Če pa bi se tudi napravil kak kompromis, bi nc mogli učiteljski organizaciji prisiliti s kaznijo ali s čim drugim svoje člane, da bi volili kandidata, ki sta jih postavili, ker l.o bile volitve v smislu naredbe Nar. vlade popolnoma svobodne. Da bi kompromis, ki bi bil narejen v tako kratkem času nc držal, so pokazale volitve. Končno bi še vpraša! gospode, ki valijo tako radi vso krivdo tja, kjer je ni: Kdo pa je zakrivil, da ni volilo naše ljudstvo zastopnika staršev, ampak so ga izvolili ljubljanski mestni oče lic? 2 nami je prezrta tudi velika večina našega ljudstva. Roke na srce. Če vam jc za pošteno delo, jc nujno, da popravite, kar ste zakrivili hote ali nehote.
VAŽNA DR. TRUMBIČEVA IZJAVA.
Pariz, 23. januarja. Dr. Trumbič jc izjavil uredniku-*Tenipsa<*: Vedno sta me vodila dva cilja. Pni cilj je bil ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno edinstveno državo- Politično je edinstvo Jugoslavije danes gotovo dejstvo. Danes obstoji samo ena vlada zedinjene kraljevine SHS in ta jc imenovala svoje delegate za mirovni posvet. Zato r.e morem razumeti trditve mnogih listov, da bodo pozvani na mirovni posvet delegati Srbije, a ne jugoslovanske države. Delegatov, ki bi predstavljali samo Srbijo, ni. Delegati, katere je imenovala belgrajska vlada morajo zastopati kraljevino SHS. — Drugi cilj mojega delovanja je, da ustvarimo sporazum jugoslovanskega naroda z italijanskim. Tak sporazum je potreben, ker ga zahtevajo svetovne koristi našega naroda in drugih narodov.
ITALIJANSKA NASILJA.
Split, 23. januarja. (Lj. k. u.) Italijanski poveljnik v Benkovcu je dal aretirati tukajšnjega sodnega svetnika, učitelja, enega visokosolca in šest drugih oseb. Odpeljali so jih v Zadcr. Za vzrok aretacije se ne ve.
Reka, 23. januarja. (Lj. k. u.) V Pre-manturi v Istri so zaprli Italijani hrvatsko šolo in jo spremenili v italijansko. Zagrozili so z velikimi kaznimi onim staršem, ki nc bi hoteli pošiljati otrok v novo italijansko šolo. Po vseh hišah prirejajo hišne preiskave z izgovorom, da iščejo orožja. Vzamejo pa seboj vse, kar jim dopade, posebno pa denar. Osebe, ki so protestirale proti takemu postopaujti, so zaprli in odpeljali v Pulj, kjer so jih izročili vojaški sodniji kot vclizdajalce.
STAČEVIČANCI ZAHTEVAJO DRŽAVNO VEČE.
Zagreb, 23, jan,.»Hrvat , glasilo Stor-čevičeve stranke prava, piše, da jc l?i!o
med delegacijo Narodnega veča in srbsko vlado sklenjenih nekaj temeljnih načel, ki naj bi bila načrt za zgradbo državne organizacije, dokler se ne sestane konstituanta. Ministrstvo v Belgradu pa se ni držalo niti enega teh načel, Narodno veče je določilo za sklicanje državnega veča rok eacga meseca, Srbska skupščina jc pa prepustila regentu Aleksandru, da lahko v tem času skliče državno veče ali do 1. marca. »Hrvat« pravi, da z ozirom na zunanji položaj potrebno, da sc skliče državno veče, ki naj dvigne glas vsakemu rovarenju in proli vsem, ki povdarjajo nasproti Hrvatom Veliko Hrvatsko, nasproti Srbom pa Veliko Srbijo,
ZAHTEVE ČEoKE DUHOVŠČINE.
Praga, 23. jan. (Lj. kor. u.) Čehoslov, tisk. urad poroča: Danes jc bila skupna seja čehoslovaške duhovščine, na kateri so sprejeli nastopne zahteve: odstranitev pravice patrouata, prosta volitev škofov po duhovnikih in vernikih, uvedba materinščino v bogoslužju, odprava celibata, cerkveno pokopavauje onih, ki so sc dali sežgati, začasna odobritev pastirskih pisem po škofovskih konzistorijih, da sc v njih ne žalijo Slovani, neodvisni gmotni položaj sv, očeta, reforma duhovniške vzgoje in revizija Husovega procesa. — Duhovniki so se r to poklorMli republiki in predsedniku dr. Masafyku.
ČEHOSLOVAKI IN BOLGARI, Praga, 23. jan. fLj. k. u.J Glasom Čehoslov. tisk. urada cbjavlja »Češke Slovo« .lanek o razmerju med Čehoslovaki in Bolgari in pravi, da Bolgari želijo češkega posredovanja med bolgarskim narodom in Jugoslavijo. Toda Bolgari so v sedanji vojni izgubili vse simpatije Slovanov. Vendar se pa bolgarski narod nc more omalovaževati, possbno ne, čc jc njegov kes iskren. Ta njegov kes je razviden iz tega, kako bodo Bolgari obračunali s povzročitelji svoje nesreče. Ako Bolgari v resnici postanejo demokratična narodna država in ako bodo čutili slovansko, potem jim Čehi v interesu slovanstva nc bedo odrekali svoje pomoči.
RAZNE VESTI IZ ČEŠKE.
Lyon, 23, jan. (Lj. kor. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča brezžično: General Diaz, vrhovni poveljnik italijanske armade, jo dospel v Pariz in sc italijanski delegaciji stavil na razpolaganje.
Fraga, 23. jan. (Lj. kor. u.) Čehoslov. tisk urad poroča: Predsednik dr. Masaryk jc danes sprejel bivšega avstrijskega ministra dr. Barnreitherja, ki je, kakor znano, voditelj nemške napredne stranke na Češkem.
Zraga, 23, jan. (Lj. kor. u.) Čehoslov, tisk. urad poroča: Današnja seja narodne skupščine je nadaljevala generalno debato o zakonskem načrtu o splošni volilni pravici. Ccntralis Burian se je zavzel za žensko in za proporcionalno volilno pravico. Slovaški posl. Devečka je izrazil zadovoljstvo slovaških poslancev. Želel je le, naj bi na Slovaškem zakoti stopil kasneje v veljavo, ko se bodo tam razmere ustalile. — Posl, Boksteinova sc je zahvalila, da predloga prerlvidja tudi žensko volilno pravico. — Posl. dr. Šreinck (kat. ljudska stranka) je zastopal stališče svoje stranke. Med njegovim govorom je prišlo do nesoglasja med dr. Šramekom in socialnimi demokrati
Praga, 23. jan. (Lj. kor. u.l Čehoslov. tisk. urad poroča: Tretji del čehoslovaških delegatov za mirovno konferenco odpotuje v soboto, 25. januarja v Pariz,
Ktat
Eden razlogov, s katerim Italijani sedaj jako radi operirajo, je ta, da poudarjajo, da jc Italija doprinesla mnogo preveč žrtev, da bi se mogla odreči aspiracijam do našega ozemlja, Često se te žrtve poudarjajo tako in v takem smislu, kakor bi jih bila Italija doprinesla prav za odrešenje Jugoslovanov, in kakor bi jo hoteli sedaj (i ogoljufati za zasluženo plačilo.
iu konec vseh argumentov je potem vedno vprašanje, češ, zakaj pa je Italija začela z vojsko, če bi ne dobila vseli krajev, katere jc zasedla.
Res je, da jc imela Italija, ko jc vstopila v vojsko, sklenjen na svojo korist londonski dogovor žalostnega spomina. Toda tni suo mnenja, da tudi, ako bi nikdar nc bilo londonske pogodbe, bi bila Italija kljub temu primorana udeležiti se vojske proti centralnim državam v svojem lastnem interesu. Ako bi bila Italija ostala nevtralna in bi bile centralne države zmagale, bi bila vendar v prvi vrsti ogrožena ravno Italija, njena edinstvenost in njena neodvisnost, kajti Nemčija in Avstrija bi ne bili nikdar pozabili, da sc Italija ni držala trozvezne pogodbe in priila že v letu 1914. cvntinlmm jriavam na comcč. -
Prav kakor je bila Amerika tekom te ogromne vojske prisiljena udeležiti se je aktivno, tako bi bila. tudi Italija primorana mnogo prej se je udeležiti, ker so bili njeni interesi vedno bolj ogroženi od bo-jujočih se sil.
Res je imela Italija mnogo in krvavih žrle v, in krivično bi bilo trditi, da ni imela nobenih zaslug na končanju vojske na korist antante. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da bi bila Italija isti cilj lahko dosegla z mnogo manjšimi sredstvi in da je svoje ogromne žrtve v veliki večini zakrivila sama. Treba nam je samo opomniti na začetek italijanske vojske v letu 1915., ko bivša Avstrija ni imela na italijanski fronti nobene regularne armade, ampak le par črnovojniških bataljonov, ki so do takrat stražili železnice, nekaj žendarmerije in finance. Če bi bil general Cadorna pokazal takrat dovolj energije, bi bil v prvem tednu lahko zasedel vse ozemlje t'o Drave, Istro, pretrgal stik med severom in jugom in že takrat odločil svetovno vejsko.
In tudi jiozneje so se neštetokrat ponudili taki slučaji. V vseh soških bitkah se j o avstrijska fronta držala samo, ker italijansko vojaštvo ni nikdar prodrlo preko prvega jarka. Kolikokrat ni bilo za strelnimi jarki prav nobcnili rezerv več, prosta bi bi.la not na vse strani, toda te ugodnosti se niso nikdar izkoristile. Posebno eklatanten slučaj je bil zopet takrat, ko se je Italijanom posrečilo vzeli Gorico, ko so bili žc zavzeli drugo in zadnjo obrambno črto, iz katere jih je vrglo par prosfovol;ccv, kajti kompaktne rezerve ni bilo nobene več na razpolago.
Ako bo bivši avstro-ogrski generalni štab še izdal kako študijo o bitkah ob Soči, bo ta študija jasen dokaz, da so žrtve Italijanov v orvi vrsti pripisovati nezmožnosti voditeljev in pa pomanjkanju odločnosti vojaštva.
Če končno sedaj italijanska vlada in njeno časopisje italijanske uspehe konec oktobra in začetkom novembra uporablja v kričečo reklamo nasproti prebivalstvu ter slika ie vspehe kot eno najsijajnejših! zmag, ki jih je sploh kdaj videl svet, je to po tem, kar smo gori povedali, umljivo in naravno. Toda poznavalec razmer se mora nehote nasmehniti, ako bere tozadevne ti-rade v italijanskem časopisju. Italijanski napad na fronto ob Piavi je začel 26, oktobra 1918, torej takrat, ko jc bila svetovna vojna že odločena, Avstrija že razbita, obstoj Jugoslavije že zagoiovljen. Avslro-ogrska armada jc bila že takrat v razsulu, armadno vodstvo je bilo že prosilo za premirje. Ravno 26. oktobra 1918 se je bil uprl kot prvi slovenski ;.'orski strelski polk št. 2, kateremu so sledili vsi drugi Slovani. Armada, katere ni bilo več mogoče držati skupaj riti en teden, se jc začela umikati. Tako so uprav Jugoslovani in pa Čehi vstvarili predpogoje za > sijajno« italijansko zmago.
Da pa se Jugoslovani 111 Čelu niso uprli zato, da bi prišli pod tuje gospodstvo, je menda jasno. Tudi n?še legije na solunski in italijanski fronti niso imele namena borili se za ital;ianske imperialistične ideje, Borile so se kakor Francozi, Angleži in Amerikanci za splošne cilje človeštva, zato, da strejo nemški imperializem in militarizem, da osvobodijo vse tlačene narode, ne pa, da pomagajo na noge italijanskemu imperializmu!
—	Za prehrano. Na predlog poverjenika za prehrano dr. Tavčarja odide predsednik Narodne vlade g. Josip Pogačnik , dr. T r i 11 e r . ing. R e m e c in ravnatelj Kristan v Zagreb, da pri banu in poverjeniku za prehrano razjasnijo težki položaj prebrane na Slovenskem in da zahtevajo pomoči.
—	Odsek za okupirano ozemlje, Dunajska cesta, Zidarjeva hiša, potrebuje brošuri »Aus dem Vilajct Karaten« in :>Die nationale Abgrenzung in Siiden^'. Kdur ima, naj takoj ali vsaj v dveh dneh pošlje pisarni Odsek za okupirano ozemlje, ker iih potrebuje komisija za Koroško,
—	Naslov vjetnika. Ker prihaja vsak dan na Maksa Dovžan toliko vprašanj glede jugoslovanskih ujetnikov v Italiji, naznanja Helena Dovžan, da je njegov naslov: Maks Dovžan, finančni nadpaznik' pri kolodvorskem poveljstvu v Ljubljani.
—	Trdnjavsko zemljišče v Osjcku preide temeljem pogodbe z dežeino vlado v last mestne občine, in sicer: zemljišče, ki odpade za ccste ia parke, brezplačno; ostalo za polovico izkupila, ki ga bo dobila občina za sta\bišča; polovico izkupila dobi erar za zgradbo vojaških objektov v Osjeku, oziroma za uravnavo dravske obale.
—	uniartuo pri Litiji. V naši fari je bilo
»» pi .J ^JIAM.K. t^,.. H^I.HM. — .I	O	___
•	lk.nl ii.JCillu	— u uv^ll l\UJ131kli I
—, umrlo jih je 114. porofenili 27 parov. — Umrla jo Marija Kotar. clcklo v najboljših la. j tih. Bila .jo zvesta pa dvhra Ijiralka nu :.Lju&< i tkem etim*
—	Fantjo slovenskega planinskega polka
1. stotnije pošiljamo vsem bralcem in bralkam »»Slovenca« lepe pozdrave oil zelene Drave (Dravograda): Desetnika Žbogar 1 r., Beušče, in Ipavec Alojz, Idrija; poddesetnik šsrbei: Karol, Borovnica; strelci: Ivan Krnc, Zelinilje; Jožo Mikulič, Zoliniljo; Ivan Glinšek, Okrilje; Poležal Matija. Broznlca; Jensterle Franc, Bohinjska Bistrica; Umek Franc, t-t. Janž; Ku-plenik Franc, Št. Jernej; Likar Stanko, Golo. ~ Slovenski fantjo to srno mi, po naših žilah teče kri za naše koroško brate.
—	Vojaški bcgunirl. II. vojno okrožje objavlja uradno imena vojnih begunov izza. dne 15. januarja 1919: L. 1897 v Ljubljani rojeni poddesetnik Josip Podkrajnik; 1. 1000 v št. Vidu pri Ljubljani rojeni enoletni prostovoljec desetnik Ignacij Kavec; 1. 1894 v Dubošnici rojeni pešec Ivan Muružin; 1. 18S0. v Gori pri Kočevju rojeni pešec Anton Perušek; 1. 181)5 v Fužini pri Novem mestu rojeni pešec Frane SuSturšič; 1. 1897 v Loki pri Kamniku rojeni pešoc Janez Burja; 1. 1900 v Brodu pri Novem mestu rojeni pešec Franc Zupančič; 1. 181)9 v St. Robertu pri Krškem rojeni Fran1. Knez; 1. 18P9 v Smokuču pri Radovljici rojeni pešec Jakob Legat; 1. 1898 v Kamniku rojeni pešec Josip Povšo; 1. 1888. v Prtoču pri Kranju rojeni pešec Franc šmid (stanuje S;:va-Jcsenico St.. 148); 1. 18S2 v Medvodah rojeni pešec (oddelek za strojnico) Viktor Kurah.
—	Koze v Zagreba. V Zagrebu so ugotovili 22 slučajev oscpnic in 2 slučaja petfavega lega rja.
"_ Prijave kronskih terjatev v inozemstvu. Ž žigosanjem bankovcev zapo-četo akcijo nadaljuje kr. ministrstvo v Belgradu, s popisom kronskih terjatev v inozemstvu. Vsak, kdor ima v inozemstvu kaj v kronah terjati, naj svojo terjatev sigurno prijavi do 5. februarja 1919 poverjeništvu za finance v Ljubljani. Več pove na drugem mestu tega lista objavljeni » Javni poziv«. Kdor hoče varovati svojo korist, naj nc zamudi postavljenega
roka.	, .
_ Padanje cen v Dalmaciji. Hrvatski
listi poročajo, da so se znižale cene vinu v Dalmaciji od 1000 K na 300 K hI; olje, ki je stalo v vojni po 70 K Iitei', stane sedaj 10 K; sardele so bile nad 1000 K kg, sedaj 200 do 300 K. Posebno so padte cene suhemu južnemu sadju: smokvam, višnjam itd. Celo cena pšenici se jc znižala od 15 K na 4 do 5 K. Tako se pozna uvoz
ententnih živil.
—	Dražlia posestva. Dne 17. februarja 1919 ob pol 10. uri dopoldne se proda na javni dražbi posestvo pokojnega Josipa P reške l-ia v Loškem vrhu v občini Zreče pri Konjicah, i-osestvo obsega 2 liiši, gospodarska poslopja, trgovinsko poslopje, zogo, mlin. kovačijo, eres-larno, njive, travnike, gozdove, vsega sveta i-.cz 17 hektarov, in je ^e arondirano. Posestvo loži 1 in pol ure oddaljeno od Konjic ob vznožju Pohorja z izredno ugodno lego ter jc že prirejeno za lesno iu drugo trgoviuo in gostilno ker se je vso to na tem posestvu izvrševalo že čez 50 let. Do kraja bo v kratkem izpeljana lokalna železnica. Proda so tudi m-vantar, trgovska zaloga, konja, govedo, vino, inošt in žganje. Natančnejša pojasnila so na razpolaco pri Srečkotu Potniku, desltlaterju v Ljubljani, Slomškova ulica 27. Antonu Pres-keriu v Ljubljani, Sv. Petra cesln. Francu Mo-lanii v Celju, Karolinška ulica 3. ter pri notarju Mate Hafnerju v Ljubljani.
* ._. Objava kopališča. Vsem svojim cenjenem obiskovalcem našo kopelji vljudno naznanjamo, da jo strokovuo dognano, da kotel tn -troj nista več porabna oziroma se ne izplača popravilo, vsled česar to je potrebno ukrenilo za nabavo novega kotla. — Vodstvo kopališča »Slon«.___
UubHansiui novice.
lj Prometni minister Vulovie je včeraj obiskal v spremstvu ljubljanskega poverjenika 7.a promet dr. Festotnika bolnega ministrskega podpredsednika dr. Korošca.
lj Ravnatelj ži';nopromcf.ucga zaveda j«. Janko Jovan je odpotoval po naročilu Narodne vlade v Belgrad zaradi ureditve prehrane,
lj In zopet luč! Poroča se nam: Odkar je padel predzadnji sneg in potrgal žice električne razsvetljave, Sc ne gore svetilke na spodnji Opekarski cesti. — Most v Mali čolnarski ulici je tudi napol razrušen. Ali sc čaka, da si bo kdo nogo zlomii? —• .Policijska stražnica v ICrakovem menda tudi še sedaj nima popravljenega telefona. Naj torej merodajne oblasti ukrenejo vse potrebno, c:a sc to spravi v red, da bo enkrat konec vednemu dreganju po časopisih 1
lj Ljubljanski šahovski klub namerava prirediti s 1, februarjem t. L v kavarni »Evropa« šahovski turnir, h čigar udeležbi vabi vse člane kluba Mri prijatelje šaha. Enkratna taksa za turnir znaša 20 K, pre-plačila in prostovoljni darovi za dobitke se hvaležno sprejemajo. Interesenti naj se javiio pismeno na naslov: Evgen Betclto, blagajnik šahovskega kluba, Jadranska bn.nka, — Članarina za klub znaša letno 12 K. — Šahovski klub.
lj Veterinarjem! .Sestanek sc vrši v torek, dne 28. januarja 1919 prt »Novem svetu« v Ljubljani, ob 4. uri popoldne. (Odgovor iz Prage neugoden.) — Akcijski odbor.
li »Društvo uslužbencev države SHS na slov. ozcm!'u« zboruje v nedeljo, 26. januarja ob 4. uri popoldne in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno ob 2. uri pop. Zborovalnica ista.	—kš.
II Najdene stvari v časa od 1. do 31. dcccsn-fctn 1918. '1 črnousnjate denarnico s rrcdnjimi vsotami; rjavousnnla denarnica s srednjo v^oto; 3 ročne torbicc z različnimi stvarmi; 2 črnousnjati listnici s srednjima vsotama; 1 bankovec manjše vsote; 1 prstan; i vcrižica; 2 dežnika; 1 ovratnik; dtimski klobuk; več pil in vreča.
li Izgubljene stvari t čas« od 1. do 31. de- j ccxbra 1^19. J črnousnjata denurnica z 340 K in lcgitini.; 1 črnousnjata denarnica z 00 K, izkaznico za sladkor in reLcpisi; I črnousnjata dcnarnica z 8U K in r;l;ličniwi listi; 1 čruousnjata denarnici t. 50 K in krušno karto; t či;nousniata denarnica. ?. -14 K in drobižem; 1 črnousnjata donarnlca z 28 kronami iu ročna torbica; 1 črnousnjata denarnica z 20 K in iegitim.; 1 rjavousnjata dcnarnica z 113 kronami; 1 rjavoustijata denarnica z 20 K; t rdr-čeusnjatu dcnarnica z 700 K; I inodrousnjata dcnarnica z 50 K, zlat obesek in legilim.; 1 papirnata dcnarnica z 900 K; l črnousnjata listnica z 8500 K in različna potrdila; 1 črnousnjata listnica z 10C0 K in različnimi listi; t črnousnjata listnica ■i 900 K; 1 črnousnjata listnica z 420 K; 1 črnousnjata listnica z 200 K; t črnousnjata listnica ? 250 K in različnimi listi; 1 črnousnjata listnica z 200 K; ! črnour.njata listnica s 65 K. izkaznica za sladkor iu tobak; 1 črnousniata listnica z 38 Iv; t rjavousnjr.tu listnica z 1000 K in nekaj slik; 1 rde-Eeusniata listnica /. 4600 K in legitiin.; 2 sivi listnici z 800 K, znamke, kolek in zlata kravatna igla; 1 črnousnjata ročna torbica z 900 K, 1 ključ in listek; 1 črnousnjata ročr.a torbica z 160 K in de-mrnico; 1 črnousnjata ročna torbica z 80 K, legitimacijo, nož in rožni venec; 1 črnousnjata roč. torbica z 10 K; 1 rdečeusnjata ročna torbica r: 200 kronimi; 1 rdečeusnjata ročna torbica s 7 K in robec; 1 rjav notes z 148 K in legitim.; 1 krušni« Hta kniiga z 14C0 K; 140 K v bankovcih; 1 50-kronski bankovec; 1 zlat uhan z briljantom; 1 r.ikclnasta žepna ura; 1 tcmnoniodra svilena obleka; 2 temnorjavi koži (ovra'r.ik); 1 črna boa; očala in ctui; ključi; 1 zavoj perila.
nr Iz nledališke pisarne. Petek, ^4. jan.: Ivo Vojnovič, »Smrt majke Juč.oviccv* za A-obnement. Zvečer ob !{-8. — Pobota, 25. jan.: Ivan Cankar, --Kralj na Betajnovi . Izven abonementa. Zvečer ob '..R. — Nedelja, 26. jan.: Ivan Cankar, »Kralj ua Betajnovi . Izven abonementa. Popoldne ob !-3. - Čajkovskii, »Jevgenij Onjegin«. Abonement B. Zvečer ob 1 v 8. — V soboto gostuje Ignacij Borštnik v Cankarjevi drami -Kralj na Betajnovi«.
Veitalk Sv z.
Osrednja pisarna Slov. krsčansk asocialne zveze v Ljubljani, Ljudski dom I. nadstr.
Vsem Izobraževalnim in Prosvetnim društvom, Mladeniškim in Dekliškim zvezam, Orlovskim odsekom itd. naznanjamo, da imamo v zalogi in razprodajaino:
1.	Narodpe igre. I. zvezek: »Vmeščenje Valuka«, »Štempihar«. Jako primerno za naše odre. — Cena 1 K 50 vin.
2.	Narodne koleke 7 vrst, komad po dva vinarja. — Vsak zaveden Slovence naj kol-kuje vsa pisma in vse dopise edino s temi kolki!
3.	Razglednice za šaljivo pošto, pa tudi druge; iztis po 20 vinarjev. — Pri društvenih prireditvah razpečavajte samo naše razglednice!
4.	»Slavnostna popotnica.« Besede zložil A. M. Slomšek: za moški zbor uglasbil Anton Foerster, op. 117.
5.	Stenske slike dr. Jan. Ev. Kreka po
4 K izvod.
6.	Tirkana pravila za Izobraževalna društva po 20 vinarjev.
Društva se naj obračajo v vseh zadevah na nas ter naj n?ročijo tukaj »Vestnik krše.-socialrsc zveze«, ki izhaja mesečno in .stane letno 15 K. — Poštnina in zavojnina se zaračuna posebej.
— Pomiloščen. Državni svet jc pomilcstil Ema Davida, ki so ga porotniki pbsodili na smrt na vešalih, na dosmrtno ječo.
*	»Orel« Št. Peter v Ljubljani, Danes v petek, 24. t. ni. s c vrši telovadba že v Ljudskem domu in ne v II. državni gimnaziji. Vabi se k polnošlevilni vdeležbi. Na zdarl
*	Izobraževalno društvo »Kvišku« v Smledniku uprizori 26. t. m. igro »V Ljubljano jo dajmo« in burko ^-Ne kliči vraga!«
*	Mariborski Orel ima svoj občni zbor v soboto 25. t. m. ob 6. uri zvečer.
*	Konjice. V nedeljo, 26. t. m. popoldne je prireditev Bralnega društva in Dekliške zveze. Govori prof. dr. Hohnjec.
*	Bralno društvo v Gorjah je priredilo 12. t. m. Vodnikovo sluvnost s sledečim vsporedotn; Govor, deklamacija (Ilirija oživljena), igra: »Županova Micka« in petje. Igra se je ponovila 19, t. m, in dodala še burka »Kinet in avlornaU.
novice.
g Jugoslovansko državno posojilo. Zagrebški denarni zavodi se pogajajo z ministrom za finance v Beogradu radi državnega posojila, ki naj bi znašalo 200 milijonov, in sicer polovico v dinarih, polovico v kronah, Finančni minister je zaprosil že na račun tega posojila predujem 30 milijonov kron, ki se bodo pozneje o priliki emisije celega posojila odbile,
g Zagrebška borza. V tem lednu jc zanimanje za domače papirje, jako naraslo in na borzi so je razvil tak promet, kot ga dosedaj še ni bilo, Posebno iskane so bile delnicc Hi— potekarne banke, Zomaljskc banke, Prve hrv. štedicnice, Banke i štedione za Primorje, a vprašali so tudi po delnicah Hrv. sveopče kreditne banke in enakih zavodov, ki so bili odsedaj jako redko v ospredju. Vzrok tej hausse jo iskati v zniža vanju obrestne mere in v grožnji denarnih zavodov, da sploh ue bodo dajali obresti na vloženi denar, ker ga imajo v izobilju in nimajo nobene porabe mo-mcntalno. Vplivata ju v tej smeri tudi negotovo stanje valute. Trden položaj na dunajski in budimpeštanski borzi je v precejšnji meri pospeševal to dviganje vrednostnih papirjev. — Tečaji so bili sledeči: Zemaliska banka (uova emisija) 555—563 K; Hipotek arna banka 419 do 425 K; Prva hrv. štcaionica (:.lurc dclukcl 7700—7800 K; Prva hrv. štsdionica (uove delnice) 7400—7500 K; Kreditna banka S10 do 825 K; Banka i štediona za Primorje (stare delnice) 540—545 K, /nove delnice) 450 do 460 K; Eskomptna banka 1280—1290 K. Kol izgleda, bodo tečaji rasli, ker traja šc vedno vzliko zanimanje za delnicc.
tsfSO StESsfsmS lnform!r.7*!o
iavnost,
Pred kratkim smo priobčili izjavo bivšega lr>..-škcga državnega poslanca dr. Pilacco, ki jo jc bil oddal uredništvu pariškega časopisa »Le Tempsv. Ta informacija jo tipična za italijanske publiciste in politike: polna neresnic, zavijanj, po-Ivorb in hinavščine, tako da je ni mogoče preiti mclčč.
Dr. Pitacco citira besede Poincarčja, ki pritrjuje novi organizaciji narodov na podlagi naravnega sorodstva in samoodločbe ter polem na naravnost nesramen način poudarja, da se je volja naroda pokazala že v vseh krajih, ki jih je Italija • odrešila« (zasedla!) v obliki — čujte! — p 1 o b i s c i t a. To so pokazali Trst in vsi najmanjši istrski kraji, in dr. Pitacco samo obžaluje, da plebiscit, ki ga je izvršilo prebivalstvo odrešenih pokrajin, ni dovolj poznan.
Pri tem je pa dr. Pitacco popolnoma pozabil povedati, kdaj in v kaki obliki se je izvršil plebiscit na korist Italije. Ali je morda slovenska Goriška glasovala za Italijo? Ali morda celo naša zavedna Notranjska? Mi vemo le, da jc celo v italijanski Furlaniji splošno ogorčenje proti italijanski okupaciji, vemo, da kolne v Trstu na tisoče delavcev, uradnikov, obrtnikov in trgovcev odreŠiteljico Ilslijo, ker jim jc z italijansko okupacijo izginil vsak zaslužek. ker jc vrednost denarja padla, cena živilom pa ostala isla. Mi vemo lc, da sc goriški in istrski kmet bojita gospodarskega uničenja, ako Italija še, nekaj mesecev ostane v deželi, in verno, da na tisoče in tisoče rodbin proklinja svoje takozvane odrešitelje, ki so jim odvzeli še tisto malo svobode, ki so jo uživali v bivši Avstro-Ogrski, jim zaprli šole ter omejili vsako mcžr.ost, pokazati snloh svojo volio, tem manj pa, da bi jim dopustili svobodno izražati svoie politično mišljenje. Predpogoj za plebiscit na ?e ravno svoboda zborovanja in svoboda izražanja,
Mi vemo le, da kriči v prilog Italiji nekaj poturic v Gorici in Trstu, ki pa z ljudstvom niso imeli nikdar pravega stika in niso imeli nenj nobenega vpliva, Edini plcbiscit, ki se jc v zasedenem ozcinliu v rcsnici izvršil, jc oni iz slovenskega Goriškega, kj.?r so vse slovenske občine prostovoljno zbrale podpise v protest proti italijanski okupaciji ter obenem glasno zahtevale, da se priklonijo k Jugoplaviii. Od 106 občin je poslalo podnise 71, nri čemer je vpoštevati, da jc 30 občin na Goriškem pooolnoma razrušenih in nespodobnih za st«novanic. Vseh podrrisov so zbrale le občine povsem proslovoKno okoli 90.000, mod temi Gorica sama 45001 (Gorica je štela sedaj nekaj čez 8000 prebivalcev.)
Umevno ic vsled lega. da plebiscit ita-lijanskeča prebivalstva ni dovoli poznan, kakor to hinavsko obžaluje dr. Pitacco,
Končno moramo omeniti še eno trditev dr, Pitacca. ki jr> posebio značilna za italijansko svobodoljubje. Pravi namreč, da jc dokazala Italiia izredno skromnost, ker je dovolila gotovim osebam, ki so imele nasorotre interese, pačiti resnico in označevati kot dokaz itnlijanskcjfa irnnc-rializnia, kar ie izvor etičnega. zo'odovin-skega in narodnostnega prava Italije.
Človek bi res mislil, da se našim Hudem v zasedenih krajih godi kot v paradižu in da je »zmagovalna Italiia« tista, katero naši nestrpni nolitiki v Trstu in Gorici obrekujeio, želijo in ponižujejo. Posledica italijanske skromnosti jc menda, da so zatrli slovensko r^sooisic na ^-oriškein, oronali tiskarno »Edinosti« v Trstu, internirali vse odločnejše in agilneišc- može, od(in.-'U v zarmre naše goriške politike ter izgnali več« <^cl slovenskega preb;vp1stva iz Gorice. Doka* skromnosti je tudi, c1a so v vseh zasedenih krajih odpravili vse slovenske nanisp. zaprli vse slovenske šole, da sili:o učiteli.stvo začeti noučevati v ita-lii?nščini in duhovnike pridigovati v tujem jeziku!
Če pravi končno dr. Pitacco, da ima orcvcc zaupalja v politično izobrazbo Italiji vseh njenih »pravic«, moramo izjavili Iudi mi, da ravno tako zaupamo baš v razsodnost francoskega naroda, ki se je vedno boril za svobodo in za kulturo in ki nam je pred 100 leti prvikrat dal okusiti rolitično samostojnost. Mislimo, da republikanska Francija ne bo šla po drugih potih, kakor Ie ^rande empercur, ki nam jc dal Ilirijo oživljeno!
LaSlsS Trst.
Italija si lasti Trst ne morda vsled gospodarskih potrebščin, ampak edino-lc iz nacionalnih momentov, Vsled neprestanega hujskanja avstrijske iredente ie namreč od leta 1850. dalje vsa italijanska javnost bila informirana v smislu, da je T*st bil od nekdaj čisto italijansko mesto. Ireden-ta je vedno trdila, da če se v novejšem icu kažejo sledovi Jugoslovanov v mestu
__štev. 19.
1- \ -
in okolici, je to pripisovati vplivu avstrij-skp vlade, ki je umetno naseljevala Jugo-sovane. Italijani, Iti niso nikdar bili ne dobri geografi in ne zgodovinarji, so vpled tega radi vzeli vse te trditve za čisto zlato.
Temu nasproti moramo konStatirati,
da je zgodovinsko neizpodbojna vsakemu srednješolcu znana resnica, da so že od 6. stoletja na Goriškem, v tržaški okolici in Istri bili naseljeni Jugoslovani kompaktno, ter da so skozi 13. stoletji varovali približno isto narodnostno mejo kakor danes. Hrvaško kraljestvo je bilo že tako izdatna pomorska sila, da je o njem 2e bizantinski cesar Konštantin s spoštovanjem pisal, da je imelo armado 60 tisofi konjenikov, 100 tisoč pešcev, 80 velikih ladij s 40 možmi, 100 manjših ladij z 20 možmi, Iu hrvatski kralj Peter Krešimir (1058—1078) je s ponosom naglašal: »Vsemogočni Bog je razširil kraljestvo na suhem in na m o r j u.«
Jugoslovani niso tedaj ob morju od včeraj. Trst pa je bil od nekdaj narodno mešano mesto, v katerem so zavzemal! Jugoslovani važno vlogo, tako, da so razni jezikovslovci in zgodovinarji izvajali tudi ime mesta iz slovenske besede »Terg«, Pasi se znanstveno ta trditev nc da vzdr-žavati, je vendar gotovo, da se Slovani v Trstu dajo zasledovali daleč nazaj.
V srednje^. veku je Trst že čisto pro* žet s slovanskim elementom. V krstni knjigi cerkve Marije Magdalene v Trstu iz 16., 17. in 18. stoletja najdemo vse polno slovanskih imen kakor: Bcrnardič, Pcterlin, Bertot, Anderlič, Brcncelj, Barčič, Skokaj i. t. d.
Posestva so imeli v Trstu v 18. stoletju Marija Čok »Mandiero Sloveno«, Bertoš, Batovec, Višnjcvič, Hrovatin itd.
Kako razvit je bil v srednjem veku slovenski živelj v Trstu, dokazuje okol-nost, da je Primož Trubar imel v Trstu slovenske pridige.
Pri tem pa ni pozabiti, da je do začetka 18. stoletja, ko je bil Trst proglašen za prosto luko, bilo to mesto zelo majhno, vsled česar jc slovansko prebivalstvo sorazmerno dalo mestu še bolj slovansko lice. Šc leta 1035. je štel Trst 3865 Italijanov in 33S5 Slovanov. Pozneje pada glasom podatkov statistikov odstotek Slovanov v Trstu. Po Hainu jc bilo leta 1846, v Trstu 43.940 Italijanov in 25,300 Slo-vencev.
Vpoštevati pa je pri tem treba, da takrat narodni čut ljudstva ni bil tako razvit in da se zlasti inteligentnejši ih meščanski krogi na splošno niso zavedali svojega slovanskega pokol en ja, .
Kar sc tiče pedolkov iz nove dobe, jc na splošno znano, kako sc je v Avstriji štelo. Vsled tega moramo skušati pridobiti si na drug način pravo sliko o narodnostnem razmerju v Trslu.
Glasom uradnega štetja jc bilo v Trsttf leta 1890. 28.129 Jugoslovanov, Italijanov pa 99.399. Leta 1900. pa je bilo izkazanih Jugoslovanov samo 25,130, Italijanov pa 116.825.
Vidimo tedaj presenetljivo dejstvo, da je število Jugoslovanov zelo padlo,- kljub temu, da smo imeli iz zaledja slalen dotok, da se je parodna zavest okrepila in raznarodovanje vsaj deloma ustavilo. Toda ml imamo k sreči pripomoček, na podlagi katerega moremo narodnostno razmerje za dobo precej natančno izračunati.
Pri državno?horskih volitvah L 1900. se je izmed 150.000 TržaČanov udeležilo volitve v 5. kuriji 19.440 volilcev, t. j. 7'6 del. Slovenski nacijonalni kanditat je dobil 8414 glasov, italijanski pa 10,699.
Ako pomnožimo število slovenskih glasov z 7'6, dobimo slovenskega prebival stva 63.946, za Italijane pa 81.302, število, ki odgovarja dejanskim razmeram.
Da jc ta račun pravilen, nam dokazu« jc tudi ljudsko štetje iz leta 1910. Pri prvi štetvi sc je naštelo Jugoslovanov 37.894, Italijanov pa 141.509. Po izvršeni reviziji pa Jugoslovanov 60.002, Italijanov pa 118 tisoč 353. Toda tudi te številke so še napačne, kajti jasno jc, da slovenski živelj .od leta 1900.— 1910. ni nazadoval, anipak napredoval. V resnici so se že naslednje leto pri državnozborskih voli t vedi dogodili slučaji, da so v nekaterih krajih dobili slovenski kandidati več glasov, kakor je bilo Slovencev na sploh štelih. Vsled tega moramo za podlago zopet vzeti podatke dr« žavnozborskih volitev.
Od 228.000 prebivalcev se je udsle-žilo volitev 38.000 volilcev, torej približno 6. del. Pri volitvah je bilo oddanih 10.666 slovenskih glasov in 10.226 socialdemokra-tičnih glasov. Ako smatramo, da je med temi socialno-dcmokratičnimi glasovi bilo 4000 slovenskih glasov, kar bi bilo za Italijane jako ugodno, bi dobili 14.666 slovenskih glasov, kar dokazuje, da je bilo Slovencev v Trstu najmanj 85 tisoč, Italijanov pa 93.000,
To jc pravo razmerje med zavednim slovenskim prebivalstvom in onim, ki se prištevajo k Italijanom. Toda lu moramo povd.arjati, da od teh Italijanov jih je najmanj polovica slovanskega pokolenja! Kakor^ dokazujejo njihova, deloma pcitali-iančena, deloma še pristna slovanska
)
imena. 0 tem se more prepričati vsak na najbolj preprost način, ako vzame v roke Naslovnik tržaškega mesta. Dobil bo vtis, da je velika večina prebivalstva jugoslovanska. —
Ge je tedaj pisal Barzini v »Corriere della Sera« leta 1913. da se niti v Italiji sami ne najde tako čistokrvnega italijanskega življa kot je v Trstu, je to tako smešno zavijanje resnice, da ga skoro ni mogoče označiti z drugo besedo kot har-lekinstvo,
Naravne meje ISalSSe.
Naravna meja Italijo proti vzhodu je baje razvodje med Adrijanskim in Črnim morjem, t, j. tedaj v bistvu ona čiia, ki se je v premirju sklenjenem med Italijo in bivšo Avstro-ogrsko določila kot demarkacijska erta.
Iz imperialističnih razlogov se baš na to okolnost italijansko časopisje sedaj orav rado sklicuje, dasi ni razvidno zakaj bi ravno razvodje moralo tvoriti mejo ined dvema državama. Če je na eni strani res, da _uaj država združuje vse one, ki so si sorodni po jeziku, po krvi, po navadah in življcnskih običajih, ki tvorijo eno gospodarsko enoto, tedaj mora biti ravno tako jasno, da mora biti meja med temi različnimi skupinami le taka, ki v resnici loči različne elemente. Samo ta meja bo naravna, ker združuje, sorodno in loči, kar je tuje.
V resnici tudi vidimo, da se pri določitvi državnih mej, državniki niso ozirali na take geografske meje, kakor so razvodja, ako sc niso krila tudi z etnografskimi mejami^ Najbolj lep slučaj v tem pogledu nam nudi Italija sama. Ako naj je razvodje naravna meja Italije na vzhodno stran, bi morala bili tudi naravna meja na zahodno strau. V tem slučaju pa bi morala Genova pripasti Franciji, ker leži onstran razvodja Ligurskih Apenin.
Goriška leži baš tam, kjer se stikalo Julijske Alpe, Kras in Beneška nižina. Mesto Gorica pa leži tam, kjer se stikajo vsi trije iie]i tako, da tvori naravno središče Soške in Vipavske doline, ki se tam križati.
Zadnji izrastki Julijskih Alp so goriška Brda na desnem bregu Soče in potem hribovje, ki se vleče v severnozapadni smeri nad Čedadom *n vzhodno od Gemone, Živ-Ijenske razmere v teh alpskih krajih _so popolnoma tiste, kakor v pokrajinah, ki ležijo onostran razvodja. Goriški Gorjan se ue leči niti najmanj od gorenjskega kmeta. Vegetacija ie ista, pridelki zemlje so isti, način življenja je isti, kajti tudi vsi predpogoji za življenje so isti.
Ravno tako je s Krasom, Goriški ali istrski Kras ni nobena posebnost, marveč oba tvorita Ie del velikega kraškega kompleksa, ki se razširja od Gorice po celi Istri, Dalmaciji, Bosni, Črni gori^in še dalje.Obdelovanje zemlje je po celem Krasu enako. Tisto malo peščico r>-'ovitne zemlje, ki jo je kmet v dolgih leti' zbral v kraških d°hnah. obdelujejo koliko' mogoče skrbno in intenzivno. Težavno življenje na kamniti zemlji mu ie vtisnilo tudi poseben značaj. Povsod je enako agilen, žilav in vstrajen, ter skromen in potrpežljiv do skrajnosti. Če izvzamemo višjo kulturo in Modernejšo obleko, ui razločka mod goriškim Krašovcem ali pa katerimkolisibodi prebivalcem Krasa kje drugje na jugu.
Popolnoma drug rod pa biva v Furlanski nižini. Prebivalstvo, ki stanuje tod, je nastalo iz ostankov starih Rimljanov, Keltov in Ilirov ter govori jezik, ki se bistveno razlikuje od italijanskega, dasi ga ie prištevati romanskim jezikom. Zemlja pa je tudi tu vplivala na značai ljudstva, ki je na splošno tako, kot jc v Gornjoitalski nižini. Furlanija je ostala nedotaknjena od sosednjih vplivov, kakor tudi bližina italijanske nižine ui mofila vplivati na značaj gorskega in kraškega slovenskega prebivalstva.
Razvodje med morjema, grebeni visokih Alp niso tedaj nikdar tvorili prave meje ali sploh le ovire v medsebojnem občevanju ljudstva, ki jc bilo naseljeno na obeh straneh, Le ona meja, ki jo tvori italijanska nižina z obronki Krasa in Brdi je kljub neznatni višinski razliki držala neomajno skozi več kot tisoč let, kajti ta meja je v resnici ločila povsem tuje elemente.
Javen pozSv vsem, ki SmIo v °
Na podstavi ukazov kr. miristrstev za finance in za notranjo zadeve z dne 17., oziroma 19. januarja 1919., se pozivljejo vsi denarni zavodi, vse trgovske firmo, delniške in komanditne družbe, zadruge, vsa industijska podjetja kakor tudi vsi zasebniki, naj naznanijo povorjeništvu za finance v Ljubljani (Poljanska cesta St. 2) najkasneje do dno
5. februarja 1915.
po stanju z dne 31. januarja 1919. vso svoje kronsko terjatve (vloge, kar imajo v dobro) v inozemstvu.
Ta poziv velja za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani iu za tuzerneo iz tega območja, ki bivajo v inozemstvu ali na ozemlju, zasedenem po tujih silah.
Kar jo podružnic inozemskih denarnih zavodov v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, naj priglase tudi terjatve tvoje tu-zemske kliontele; klionteli torej ui treba teh terjatev prijavljati še posebe.
Priave naj se pošljejo, če le mogoče, rekoma ndirano.
V	prijavi naj se točno napove:
1.	ime in bivališče (sedež) vsakega prijav-uika;
2.	ime in bivališče (sed^ž) itd. vsakega dolžnika;
3.	vrsta terjatve (n. pr. posojilna terjatev, vloga, kontokorentna ali terjatev i;: Mirovnega ali poštnohranilničnega prometa itd.);
■i, znesek terjatve po' stanju glavnice z dne 31. januarja 1919. (krone);
K. skupni znesek vseh terjatev (krono).
Popis inozemskih kronskih terjatev jo odrejen v zvezi z žigosanjem bankovcev in je kakor to eminentne gospodarsko važnosti. Torej naj nihče no zamudi emlnenoniatxrdg Torej naj nihče ne zamudi pravočasno prijave.
Občinstvo se izrecno opozarja, da se podatki prijav nt) bodo uporabljali v davčne namene.
V	Ljubljani, dne 21. januarja 1PV.\
Poverjenik za finance: dr. Eukovoo s. r.
S&anevnftlslui
V	očigled velikemu stanovanjskemu pomanjkanju zlasti v mestiti slovenskega dela države SHS je Narodna vlada v svoji eeji dne 17. januarja 1919 na predlog poverjeništva za socialno skrb sklenila novo naredbo, ki so v več točkah bistveno razlikuje od naredbe št. ISO (ur. št. XIX.), ki je dajala občinam pravico, da posegajo' po gotovih stanovanjih.
Žu po stari naredbi je bilo treba priglasiti vsa dvojna stanovanja v enem stanovanjskem okolišu, dalje prazna in nezadostno porabljena stanovanju. Poleg teh prijav mora po sedaj veljajoči naredbi imetnik stanovanja naznaniti \wako stanovanja tekoui osem dni po tozadevni razglasitvi s strani občine, ki obsega več sob nego stanovalcev iu vsako stanovanje z veiS neflo Štirimi stanovalninil prostori. Lo .rodbinam, ki štejejo osem in več oseb, ie prijaviti žele ono stanovanje, ki Eteje pet in več sob.
Dele takega stanovana mora občina zaseči v prid tistim osebam, ki imajo v dotični občini domovinsko pravico, t. j. državnim uradnikom iri onim, ki jih silijo nujni vzroki, da tu stanujejo, kakor beguncem, naslavljeneem južne železnico itd.
V	mestih z lastnim Statutom, torej v Ljubljani, Mariboru itd., je prideljen mestnemu magistratu stanovanjski sosvet, sestoječ iz po enega zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov, ki jih uu predlog stanovskih oziroma strokovnih organizaei imenuje Narodna vlada iu zaupriika le-te. Ta vrši vso dolžnosti, ki gredo po ti naredbi sicer občini.
Ta sosvet, ima n. pr. v Ljubljani glasom g 1«. te naredbo pravico, da brez ozira na ab-stojeeo najemno pogodbo iu na obstoječe odpovedne pravica in navade z odpovednim rokom 14 dni — i tednov — odpove stanovanje onim osebam, ki nimajo tu domovinske pravice iu pa odpuščenim tujerodnim državnim uslužbencem.
S to novo stanovanjsko naredbo si je dala Narodna vlada močno orožje v roke. Stvar stanovanjskega sosveta na mestnem magistratu v Ljubljani je sedaj, da jo izvaja, tako du bodo ono rodbine, katerih možje so poklicani v stanovanje v Ljubljano, dobile v najkrajšem času primerna stanovanja in da na druvi strani ne bo delal krivice onim v Ljubljani zdaj stanujočim osebam, ki imajo res takšen opravek tu :ki služi javnemu pridu.
Občinstvo pa opozarjamo, da naznani vsa ona stanovanja občini oziroma stanovanjskemu sosvetu, ki jih jo treba glasom te naredbe naznaniti. Občine in stanovanjski sosveti imajo nalogo, da strogo pazijo na one, ki bi tega ne storili in da jih kaznujejo v zmislu § 21. te naredbo z globo do 5000 kron ali z naporom do G tednov, kateri kazni se izrečeta lahko tudi druga poleg druge.
Tako bo vsaj za enkrat pomagano stanovanjski mizeriji. Narodna vlada si je pač svo-sta da pomenijo tu določbe zgolj provizorij iu pričakuje zlasti od mestne občine ljubljansko in njenega stavbnega urada, da se bavi z vprašanjem, čo ne kaže postaviti na ljublj. polju solidnih barak po holandskem vzorcu, dokler ni mogoče zidati zlasti hiš z malimi stanovanji.
U|$3I £©!skl svet,
Prva seja dne 17. januarja 1919.
Predsednik prof. Ant. Sušnik otvori sejo, jioudaria važnost Višjega šolskega .sveta, omenja težko in eminetno nalogo, ki io imajo vršili šolniki pri gradbi nove jugoslovanske države, iu poživlja navzoče, naj gredo z združenimi močmi na delo za procvit šolstva iu dobrobit jugoslovanskega naroda. — Preden se preide na dnevni roa, sc izreče na predlog proJr. dr. Dolarja vsemu slovenskemu učiteij-stvu zahvala in priznanje za dosedanjo narodno vzgojo šolske mladine, predvsem pa g, dr, Francu Ilešiču, da so mu da zadoščenje za preganjanja, ki jih je trpel pod prejšnjimi šolskimi oblastmi. — Zastopnik ljudskošolskega učiteljstva učitelj Luka Jelene prebere že znani izjavi upravnega odbora Zaveze jugoslovanskega učiteljstva in Slomškove zveze glede višjih šolskih nadzornikov dr. Bezjaka in dv. Opeke iu glede sestave predsedstva in volitev v Višji šolski svet, — Preide se na dnevni red, čitajo se poročil;; višjih šol. nadzornikov. — Višji šol, nadzornik dr. Mili. Opeka poroča o uvedbi slovenščine kot državnega jezika in o odpustu učnih moči, ki niso zmožne poučevanja ljudskošolske mladine v duhu države SHS; o slovenskih šolah med nemškimi selišči sc sklene, naročiti okraj. šol. svetom, da otvo-rijo v prehodni dobi šolo, ako sc v kakem okolišu prijavi za šolo 40 otrok, tudi če ui ustreženo vsem drugim pogojem § 59, drž. zakona o ljudskih šolah. Glede razpisa praznih učiteljskih mest se sklene z ozirom na zase-denie logaškega in postoinskega šolskega okraja počakati, da se bo lah ko udeležilo razpisa vse učiteljstvo. Nemščina se kot obvezen predmet odpravi, pridobljene ure se porabijo za slovenščino in računstvo, realije in po mož-' nosti za srbohrvaščino. Slovenščina se uvede na nemških šolah kot obvezen predmet na račun učnega jezika. — Višji šol. nadzornik dr. Poljanec poroča o šolstvu v bivši vojvo-dini Štajerski; dr. Grafenauer o koroških šolah. Nemščina se dovoli na željo staršev kot neobvezen predmet od 3. šolskega leta naprej po tri ure na Teden na štiri- in večrazrednih šolah po sklenu rednega šolskega pouka, V obmejnih krajih bivše vojvodine Koroške in Štajerske tudi na nižje organiziranih šolah, V tej zadevi izide posebna odredba, — Odda se stalno učno mesto v Spodnji Idriii, v Kapelah, Mozirju, Vojniku, Sv, Juriju v Taboru, Velenju, Spodnji Rečici iu Slivnici. — Poverieni-štvu se sklene predlagati, da uvede ua učiteljiščih pouk v fonetiki. Predlaga se poverie-ništvu izključitev dveh učencev iz dosedanjega učnega zavocla. Pritrdi se premestitvi nekaterih učiteljev službenim potom. — Upokoji se na plastno prošnjo učiteljica Kfrolina Grahek v Sevnici. — Na predlog dr. Sksber-neta se izvoli odsek, da sestavi načrt za t>o-slovnik Višjega šolskega sveta. — Dr. Ska-berne l^oroča o ureditvi plač liudskošolskega učiteljstva in predlaga, naj se obe organizaciji pozoveta, da imenujeta no štiri pomožne moči iz svoje srede, iz katerih se po dva pokličeta v začasno pisarniško pomoč rtri reševanju teh poslov. Dovoli se kredit za niihove nadomestne učne moči in pisarniške stroške. — Goriškemu učileljstvu, ki se nahaja tostran de-markacijske črte, se bo nakazala vojnodraginj-ska doklada za leto 1919. in 10/12 vojnodra-ginjske doklada za leto 1918. — Poverjenik se naprosi, da s posebno dodatno naredbo uveljavi določila poglavja C. glede naredbe N. V. št. 252 o selitvenih stroških tudi glede učiteljev javnih ljudskih in meščanskih šol. — Učiteljici Mariji Pleško se dovoli dopust do konca šol- leta 1919/20 v svrho študij v gospodinjstvu in kmetijstvu. — Ker ponekod ljudje nočejo dajati učiteljem ne hrane ne stanovanja, sc sklene, da naj v takem slučaju posreduje okraj, glavarstvo in časopisje. Priporoča se propaganda za šolstvo po listih, da se ljudstvo bolj zave važnosti izobrazbe ter dolžnosti napram šoli. — Sklene se, da kmetijsko delo pri ljudskošolskih otrolcih ne velja več kot opravičba pri šolskih zamudah, izvzemši zelo nujne slučaje. — Za realne gimnazije se spreirne od lil. razreda dalje kot drugi živ jezik francoščina. — Sprejme se počelo nepretrganega pouka na srednjih šolah. — Na predlog nadueitelja Cerneja, naj se ustanovi pri Višjem šolskem svetu informativni oddelek za Štajersko, se sklene prideliti Višjemu šolskemu svetu v to svrho sposobno učno moč. — Srbohrvatski tečaji za učiteljstvo se naj vrše v počitnicah. — Z ozirom na iziavo ljudsko-solskih učiteljev glede višjih šolskih nadzornikov dr. Bezjaka in dr, Opeke prebere dr. Dolar izjavo nekaterih srednješolskih profesorjev, s pripombo, da si jo upa zagovarjati vedno in povsod. V izjavi vprašuje, katera dejstva Sovore proti višjima Sol. nadzornikoma dr. Hezjaku in dr. Opeki? Ali nimata nobenih zaslug za naše šolstvo? Kdo izmed učiteljstva ni bil pnmoran več aH manj delati v duhu stare Avstrije? Kdo ni nikdar govoril zanjo? Ali ni nihče poupisal vojnega posojila? Pavšalne sodbe niso pravične, zato se mora zadeva pre-
iskati. Da sc odpor zoper imenovana že enkrat pojasni in da se eventualno dokaže krivda, se naprosi poverjeništvo, da uvede proti imenovanima informativno postopanje. Obenem se je izvolila disciplinarna komisija za srednješolsko učiteljstvo. Za disciplinarno postopanje za ljudskošolsko učiteljstvo ni enotnih pravnih določil, zato se naroči dr. Ska-bernetu, naj izdela načrte za predpise o disciplinarnem postopanju. — Dr. Opeka se zahvaljuje dr. Dolarju in podpira njegov predlog, zlasti z ozirom na pisanje »Učiteljskega Tovariša« proti njegovemu delovanju. Istotako se zahvaljuje dr, Beziak dr. Dolarju za njegove častne besede. — Predsednik izjavlja, da je po sprejetju teh predlogov izjava ljudskošolskega učiteljstva glede višjih šolskih nadzornikov postala brezpredmetna, izjava zoper sestavo Višjega šolskega sveta in pred sedstva, zoper volitve pa se očitno obrača proti prehodni ustavi in Narodni vladi, zato izjav ne predloži poverjeništvu.
AprovSzacSia.
a Kislo zelje za V, okraj. Stranke V, okreja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 24. t. m,, pri Jakopiču na M<rju. Določen je ta-1« rod od 8. do % št. 1 dj 450, od 10. do I % št. 451 do 900. cd 1.0, do 11. št. 901 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg slane 1 K 20 vin.
a Kislo zelje za VI, okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelj;» na zelena na-kaziia za krompir v petek, clne 24, t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen ie ta-le red: od 2. do 3. št. 1 do 400, od 3. do 4. št, 401 do 800, od 4. do 5. št. 801 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1 K 20 vin.
a Kislo zcije za VII, okraj. Stranke VII, okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 25, t, m^ pri Jakopiču na Mirju, Določen je ta-!q red: od 8. do 9. št. 1 do 300, od 9. do 10, št. 301 do 600, od 10. do 11. št, 601 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo* kg stane 1 K 20 vin.
a Kislo zelje za VIII, in IX, okraj, Stranke VIII, in IX, okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 25. t, m., pri Jakopiču na Mirju, Določen je ta-le red: VIII. okraj od 2. do pol 4.; IX, okraj od pol 4. do 5. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, k£ stane 1 K 20 vin,
a Kis na rdeče izkaznice A. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko A, dobe kis v petek, clne 24, t. rn. pri Mtihleisnu. Določen je ta-le redi od 8. do 9. št. 1 do 180, od 9. do 10. št, 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 do konca, Stranka dobi za vsako osebo en liter, liter stane 1 K,
Dolžan, Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Velja broširana 4 K, vezana 6 K.
Ta knjiga bo ustrezala in sluzih kal najbolje vsem etanovom ter tudi zdalno olajšala delo v uradih. Knjiga obsega namreč okoli 300 praktičnih vzorcev zia najrazličnejše prilike. Rabil jo bo vsakdo, bodisi posestnik, trgovec, obrtnik, kmetovalec ali zasebnik,
Ce je vloga pravilna, potem je tudi utadna rešitev hitra, kajti samo nepravi!-na vloga povzroči zakasnelost. V tem oziru bo tj knjiga vsem slojem premnogo koristila. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni Ljubljani,
Majdič Nasveti za hišo 5n dom, Knji " vsebuje nad 1000 praktičnih nasvetov in n. vodil iz jjospodar^tva, domaČega zdravljenja sadjarstva in poljedelstva. Avtor je sestavil svoje delo iz najnovejših virov in sprememb, lako da nudi knjiga v vsakem oziru mnogo koristnega materiala za sed-inje težke časti Cena broširani knjigi je 5 K, vezani 7 K io se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljub-ljani.
S. L. S.!
Umita rn* blagajna OVertheimova), rlUliu uut lovska puška in oprava, antikvarične knjige, podobo, stara srebrniua itd. Barvarska steza 6 (Poljana) od 2,—-5. ure popoldna.
Kol iralM v posojilnici ss-s&
gospod, zmožen 15.000 K kavcije. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo .,Slovenca" pod „Telovadec I" S7i._
DinrniM vajenec, S^US:
me v Kranju št. 170.
Vetje stanovanje
otrok za takoj. Eventualnega posredovalca se dobro nagradi. Ponudbe na „Unlonsko klet", Ljubljana.
Hiša z vrlom
pri Mariji Pomagaj na Brezjah so proda. Po-izve se pri Auionu Globočnik, Mošnje 17 p. Radoljlca.
ISCe se deklico
za vsa domača dela, katera zna tudi nekoliko kuhati, snažna in poštena, z letnimi izpričevit1 niali rodbini proti dobri plači in oskrbi. .;.stop takoj. Ponudbe ua gospo G. pl. 4urjevič, soproga lekarnarja, Varaždin, Trg »lobode.
I atfiM Ktl° Prevzame pouk proti
LUiiullill' dobremu honorarju, Naslov da upravo pod BLašfiina" *	546
Slrolepiste T8lužbe'pouudbo pod
ravo lista.
»Strojepiska 59£" na up-
3 uamizni svetilki iu 00 ny duuii, in salonska mizica na prodaj na Poljanski cesti 21/11.
Kg si
Proda se novo poMšlvo MffSt
stevega lesa, večja množina mizarskega kleja, šelak in tournir v različnih vrstah lesa. Vprašati je pri g. Avg. Foit, Ptuj, Herhergassa 1.
imam kislo zelje, suho sadje, suho gobe, jajca in še kaj drugega, kar ljudje jedo. Naslov: h. slav. 32 Olšovak, p, Tupaličs pri Kranju.
(Čebo-slovak.)
------------------išče za takoj
ali pozneje službe v državi SHS najrajši v Ljubljani. 8 let pri teru obrtu. Tudi kot voditeljica. Cenjeno ponudbe pod usistentlnja 1. "	515
Slrojevof,
večletno prakso pri vsakovrstnih parnih strojih išče iJužbe. Ponudbo z navedbo pogojev se prosijo pod Šifro ..Strojnik 525" na upravo tega lista.
vsako vrste po zmernih cenah dobavija redno tvrdka FRAN MEDICA, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba solidna.	B4ib
Bei!e ali ntenka
IJana, Kongresni trg 0, Tonhalle.
starejša, se išče k od-1» rastlira otrokom. — Reference naj se Javijo pismeno na upravo .Slovenca" pod Šifro „ZanasljivaH 29.
Poola v sr&oMini io cirilici
iščem. Ponudbo pod Šifro ,,Slovan11 591
ua upravo „olo»6ncaa.
osnjarskeoa pomočnika'
Jcs, Prašnikar usnjar McdJJtMzIake 10.
Sveže-Merile
v zalogi! P. K. Ealser, puškar. ŠalMburgova al. 6
se:
oljnnto bnrvana slika, divon, , omara, podobe, pritlikavec r.a na. vrt, damske čevlje za hribola^ce (gojserce), knjijjj (Gartenlaube), risalno orodja, touet miza ia otroke, svilena Serpa, senčnik za plinovo svetiljko. Naslov pove uprava lista pod itev. 563.
zeiomiigaghcS soaiemega mi;
v malih komadih imam na prodaj. Izredna prilik?.. Klavora, Ljubljana, Rimska cesta 121!I.
reviji I Sukncol domači čevlji z debe-uulijli limi prešitimi klobučevinastimi podplati velikost 30—44, za par K 9'50, Za razprodnjaleo pri naročilu uajinaiij 1 tucata par K S"50, Usnjeni vojni čevlji z iesenimi podplati in u^njatimi varovalci podplatov, dobro delo in lična izvršitev s ceiimi uvniatimi gornjimi doli za par velikost 36—41 K 2S'—, velikost 42—45 K 34'—, Pri odjemu 13 parov povrnem poštnino, ^avojcino ter dovolim 5% skou-to. Gorski čevlji iz kravjega usnja za moške, močni čevlji za itrapac št. 40—46 par K 75,— . usnjeni čeviji za oiroke z lesenimi podplati, velikost 23—20 K 19*—, 26-28 K 20'50. Pošilja po povzetju ua n* vbc »traci Rudolf Wcrdlsbefm, zaloga terarne za čevlje, Gradec, Sporgasic 11.
večjo množino proda tvrdka A. ICUSLAN, Karlovska costa lo, v Ljubljani, — Daljo se odda tudi večjo množino vormut-vina sladkega,
Varillrniil zanesljiva in dobrosrčna (uiUmllJUi se sprejme k S otrokom. Starost 25 do 40 let Dobra plafa. Naslov pove uprava »Slovenca". 356
Pfflfja M' krasen, rudeč, plišast prt, »JuUi, JO, cmajlir. umlvalna garnitura, čajni!., lončena prv. in brunolin. Kje, pove upravu lista, pod štev. 560.
S
is,
LllX!IS OUlO
za šest sedežev, kompleten s pneumatiko se kupi. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro „S 32».
Piievoialiko, t A
rabljeno, kupi Goreč, trgovina s kolesi. LJubljana, Marijo Tcrozile cesta it, 14.	545
IIVB POSieiji letnega" dečka p"rod°aui" Ogloda so lahko od il do. 5 uro popoldne. Kje, pove uprava »Slovenca" pod štev. SSL
Dne 1K3. t. m„ v nedeljo ob 3 url popoldan, se bo prodajalo potom javna pirostovoyne ds-ažbo an licu mesta poleg pivovarne in orožniško postaja na Vrhniki, posaslvo obstoječa iz velike močno zidane stavbe, katera je zelo primerna za ureditev kakršnekoli trgovine, gostilne, večje obrti aH podjetja.
Zadaj poslopja prostorno dvorišča in krasen sadni vrt; ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši; tudi električna razsvetljava bode na razpolago. Poleg tega parcela 4 njivo posejane s pšenico v meri ca 4000 m'. Cenjeno je v skupnem K 70.000, proda pa se tudi niivo na zeljo kuj>cev posebej.
Resni kupci so vljudno vabijo ua lico mesta.
Tvrdka F St.fjer iu s;n v Slovenski Bistrici Išče izurjenega
manufakioržsta,
zmotnega slovenščino in nemščina v govoru in pisavi. Prosilci naj se, s priloženimi spričevali obrnejo naravnost ua tvrciko.
EJta
Bogu Vsemogočnemu ie do-padlo poklicati k Sebi v večnost našo ljubo sosostro
H. Pili i*
iz Pobreža dne 23. jan. 1910, ob 5. uri zjutraj, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 35. letu njeno starosti in v 9. letu sveto obljube.
Pogrob pojde v petek 24. jau. ob pol 2. uri popoldne iz žalnega doma Poljanska cesta 10 ,ua pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo, da se spominjate duše raiuice v sveti molitvi.
LJUBLJANA, 23. jan. 1919.
Sestra Križarie v mm,
Ljubljana.
T
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem iu znancem pretužno vest, da je naša dobra mamica, staia mamica, tašča, svukinja in sestra, gospa
Marija Pfeifer
vdova dc.":olnega adjnnkta
daues dne 23. januarja 1919. ob 2. uri ponoči mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojni co se vrši dne 24. t. m. ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti Ambrožev trg št. 2.
Ljubljana, 23. jan. 1919,
Žalujoči ostali.

Izurjeno šiviljo
z večletno prakso, w sprejme tvrdka K. PUČNIK, Sodna nI.'ca štev. 3. 514

S*. 51. |w Britev
z jako fi-
^'^/'•^BSn^ _ nim rezi-. lom. že ' brušena kar za rabo. Cene se nahajajo natančno po sliki. Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — - E. LUNA, Maribor št. 75. =
se zamenja na Sv. Petra cesti 73, Ljubljana,
ZfflSuvaSa.
Za mnogo doka z o tolažilnega sočutja ob smrti nate preljuba matere, stare matore, taSčc, gospo
?:asebnico

mpmmsimmmmiiBiz
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
izrekamo tem potom najiskretieiso zahvalo. Posebno zalivalo Iz-rekatuo slov. pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon" za ganljivo žalostinke.
Ljubljana, 22. prosinca 1019.	537
Žalujoče rodbino Franjo GarSner,	Ub. pl. Trnkorzy,
Illli mm.
Ivje, pove uprava tega lista pod št. 584

limone in pomer&nče
(4) razpošilja po povzetju 482
Maribor ob D., Stolni trg 3.
Pr.poročam:
žepne svetilke in baterije!!
475
zdrobljen, finojše vrste za sobno svetilke. ter različno gorivce, nadalje
vsakovrstne vžigalnike
granate in ploščnato, ter kamončke i,dr
trgovina s šivalnimi stroji Ia kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7.
Imam v zalogi So manjšo množina
i ifiiis,
ki je pripraven za vsako jed in šo celo boljša okus. Naroča se na naslov: Onlč, Samostanska ulica št. 12, Celjo.
:-: loiiia pes
v najboljšem stanju, z obsežnim zemljiščem in v bližini železnice, pripravna za vsako tovarno ali drugo podjetje, so ugodno prodajo. Pismene po-uudbo pod „Tovarna" na upravništvo ——:— tega lista. —:— 085
Sprejme se
Naslov pove uprava lista pod Stev. 581
Odda se služba
9 COUHj
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboform«!
rnszmmsissmmffimmm&m&^mš
cSobava in pofcSasSa kakor tudi	?
vsa popravila in v to stroko spa-	;
da joča dola iz vrSujo in se priporoča	[>
lm Pulil Mm, Mm ulica n.	i
z vsem inventarjem, najbolje vpeljana, ^ dvema hišama, zemljiščem v zelo promotnem mostu na Kranjskem, so proda vsled bolezni odnosno se odda v najem. Natančnejše podatke daje t'. Joža Rozman, Ljubljana, Gradišče 13.
Uradnik južne železnice brez otrok iičo v vetjem kraju na deželi slamo
o
z malim vrtom. Ponudbo prosi Svari Dežman, Ljubljana, Dolenjca cesta 23.
bicbvb	_
rliviio,	9
ik do-	,1
i,in nn	"
brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje zavod sam svojo vložnike,
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ccsta Slov. 6, za frančiškansko cerkvi) sprejema hranilne vloge vsak delavnik poldoe od 8. do l.ure in iili obrestuje po tako, da dobe le.ti od vsokili 100 kron čistih 3 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice *
se eskoinptujcjo najboljše. Rezervni zakladi znaSojo nad cn milijon kron. Stanje hranilnih vlog {e bilo kouccm leta 1918 nad -10 milijonov kron.
Ljudsko, posoJUnloa stoji pou tie;jacrel2.im državnim uaOsoratvom.
Trgovski pomočnik
22 let star, izučen špccer. in manufakt., vojaščino prost, išče stalno siažbo na Sp. Štajerskem ali Kranjskem. Ponudbe se prosijo na upravo »Slovenca" pod štov. 583.	589
Dober
k težkim konjem se sprejme' takoj v tovarni za kloj v Ljubljani.	588
fini, 2)0 nizki ceni, nudi tvrdka 530
\m Perflan, Lili. |
Pismeno ponudbe na zahtevo.
mmmmmmmMm
jugoslovanske, hrvatske, bosanske, avstrijske, italijanske, kakor tudi vojno in vojuo-poStno znamke kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Ponudbe s ceno in event. vzorci na: A. Weisz, trgovina pisemskih znamk na Dunaju L, Adlergasso 8.	470
CavSlS tovarne
H7£R SmWZ!N& & ECO.
*
iz najfineJ.Sevro, bolts ln lak usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tinc z gumijastimi podplati po K 85'— za moške, K 75'— za ženske v nalogi
LJUBLJANA, BREG.
od 100kg naprej v železno-pločevinastih zabojih v vsakt množini razpošilja točno proti predplačilu „Tvornica za dušik, d. dr. v Rasah pri Maribora". Nodaljna pojasnila so pri omenjeui tvornici na razpolago.
I.98F" Išča se za graSčino enostavna
l^uliaricct
ki ume dobro kuhati in peči kruh. Plača 00 K. Ponudbe naj eo pošiljajo 303 baronici Inkey, Rasinja, kraj Koprivnice
iiiiiiaiffl
takoj. Dohodki: užitek 1. posestvo, ki priredi dve kravi ter dvoje tclic in 4 prašičo; 2. ustanovuina sv. maš 20 K; 3. plača župuo cerkve 13 K; 4.43 voz drv; 5. bira 20 mernikov pšenice, 17 mernikov ječmena, neka(j boba in lanu; 6. prosto stanovanje; V. 180 K v denarju; štolnina do 100 K. Prošnje naj ne pošljejo na župni urad v Rakitni, poŠta Borovnica, do 20. svečana 1919
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem olvcril v Gosposki uL St. 16
FOTOGRAFSKO OBRT
kjer bom izvrševal portretno fotografijo, kukor tudi skupiue, povečanje slik do naravne velikosti, razglednica vseh vrst, slike za obeske, legitimacije itd. Prevzamem ludi vsa amaterska dela. — Za obilno naklonjenost sc priporoča 518 Hutjon Hiibscher, fotograf.
, dobro ohranjeno, za žito, moko i. t. d., so kupi vsaka množina. Ponudbe pod »Veletrgovina" ua
clonn 3 do 4 metre dolga in čez w i« 5 - p« v tfjuiSJliU OlSllii 2 metra visoka, se kupi.
2 poleojaraieoiKs (Vollgatter)18o2-S0"
so kupita
E^eKlrOIllOiOr *oltov' 25 d0 30 HP " Frangevo nabrežje štev. 5.
kupi.
Pozo** I	PozorI
Do šlo je večje število
slamoreznie
trr.cžne konstrukcije v raznih izpeljavah. Vsak, ki potrebuje slamoreznico, naj si jo prida kupit takoj, ker je povpraševanje za njimi zelo veliko.
V zalogi so tudi vsakovrstni drugi stroji.	275
Franc Hitti
zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Martinova cesta 2.
Ljablfana
Mestni trg Stev. 19
je naprodaj staro dobro vino — „Opolo" po K 10-80 liter in druga dobra cenejša vina. 554
Izdaja konzorcij »Slovenca«»
Vsak, kdor rad poceni kupi
naj se oglasi takoj
ilnit
¥ aumufl
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
37(5 (2)
«
Porodom razpusta bivšo vojaška zbiralnice kož v LJubljani se bo oddalo ii njenih skladišč večje število (300 do 400) kož, več vagonov dena. ttirivane sol!, 1 eodt naftalina, 1 sod klorovega apna in okoli 1000 kg močnih papirnatih vrvi iti siccr po nastopnem redu:
dno 29. januarja 1919 sc bodo oddale kože, „ 30. „	„ „ bo oddala sol,
„ 31. „ „ ., pa ostalo blago, vsakokrat ob 9. uri dopoldne
Kožo se bodo oddajalo po maksimalnih cenah ter prav tgko tudi de-naturirana sol in sicor pred vsem le strojarjem, kateri do sedaj tega blaga niso prejeli. Drugo blago se bo oddalo na javni dražbi.
Kupci, oziroma zdražitelii morajo plačati kupljeno	takoj v go-
tovini in odstraniti na lastne stroške.
Nadaljna tozadovna pojasnila daje ravnatelj kemičnega prelskušova-lišča inž. J. /Vrk, Ljubljana, Dunajska cesta št. 38.
V Ljublaai, dno 22. januarja 1919.
Inž. V. Remec.

Golfom ulica št. 3
457
St. 610.
iazglas.
Jugoslovanska Sovama za milo v S^osSnjS Šiški
ima večjo množino miluega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih temeljnib, oziroma nadrobnih cenah:
20 "/o pralno milo v kositi po 100 g, komad po K 0-40. M „ » » „ „ „ 100 g, „	K 0-00.
o. / » »	■» » & «	- K 1-20.
3S-40 „ toiletno „ „	„ 100 g, „	„ K 2-50.
60 „ milo za britje v	,, „ 50 g, „	, K 21-.
10 n milui prašek .	........ .	kg K 2-50.
Pri naročbah istega milnoga blaga v celih zabojih se dovoljuje zns.. ten popust in so v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po
naslednjih conah: 20% pralno milo v kosih po 100 g, komad po K 0 30. 30 „ „ . „ . „ 100 g, „ „ K 0-45. 30 „ „ „ „ . „ „ 200 g, . .K 0-90. 38-40 „ toiletno „ ,, „ „ 100 g, . „ K 180. 6(5 „ milo za britje v „ „ 50 g, „ „ K 1-40.
10 „ milni prašek..........kg K 2-—.
Blago sa mora plačati naprej, ker se razpošilja sicer le proti povzetju. Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za miio v Spod. šiikl. V Ljubljani, dne 20. januarja 1919.
Poverjenik za javna dola in obrt: InS. V. Rsmet 1. r.
Jehmčna pisarna
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljiič, gozdov in posestev
Valentin jFlccetto
zapriseženi sodni izvedenec
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14.
2780
Izvriujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deZeli. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi »tavbintka dela in nadzorovanje. Tajnos"t zajamčena.
iiaiJMje do 10. svečana v vsak) množin:
F. Sire, Krasil.
fe-^K^MKi	___
•v ttcffsb ^iračarasf bse35b!
Mrirm.mvjraNCB »iSsw.vnaK::v.vai
in 24 oralov zemljišča v bližini Celja takoj na prodaj. Preračunjeno je najmanj 800 tisoč ton črnega premoga. Najbolje naložen denar. Proda se samo Jugoslovanom. Poizvedbe pod našlo vom.PremogoLop' pošta Rimske toplice.
i«nt{Y2!RerouBsc9 a totsmt t xtr&>ašt x»«aa,rj.t.v.ssiwe
.umjci unnittarju/viu (uotc
Odgovorni urednik: Josip Gostinčar y Ljubljani«
Jugoslovana'.^ tiikarna v Ljubljani«