'J1-- II, ■*?■&£• Letnik, vil. u Ljubljani 15. maja 1906. št. 5. Kako naj deluje šola v varstvo koristnih živali in proti trpinčenju živali, zlasti domačih? (Konferenčno poročilo.) Pravičnik skrbi tudi za svojo živino; srce brezbožnih pa je neusmiljeno. Salom. preg. 12, 10. Kolikor stoletij šteje človeški rod, toliko časa obstoji razmerje med človekom in živaljo. V sv. pismu beremo, da je Bog sam začrtal to razmerje med človekom in živaljo z besedami: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti: in gospoduj ribam morja, in pticam neba, in zverinam, in vsej zemlji in vsej laznini, ki se giblje na zemlji.« Častno bi bilo za človeka, pa tudi prijetno za živali, ako bi se vedno in povsod ohranilo to, od Stvarnika določeno razmerje med človekom in živaljo. Zalibog, da je človek pogosto pozabil in še dandanes pozablja, kaj je človek živalim in kaj so živali človeku. Namesto, da bi bil človek njim nasproti ljubezniv gospodar, se je često sam ponižal pod živali ter jim izkazoval časti, ki jih niso zaslužile, častil jih je celo po božje, o čemer nam zadostno priča zgodovina Egipčanov in drugih malikovalskih narodov . Na drugi strani pa zopet pretirava svojo oblast nad njimi, ker jim je neusmiljen trinog in zatiralec. Samoobsebi je umevno, da niti prvo, niti drugo ni pravo, in da je oboje obsodbe vredno. O prvi napaki nočemo razpravljati, čeprav se je ohranila do našega časa v raznih praznoverskih nazorih. Saj je znano mnenje preprostega ljudstva, da se n. pr. pajka ne sme ubiti, ker nam prinese srečo. — Razmišljati hočemo le, kako bi se odstranila ali pa vsaj omejila druga napaka, ki je za človeka prav tako nečastna in poniževalna kakor prva, za živali pa zelo neprijetna in mučna. Dan za dnem vidimo, kako surovo in neusmiljeno se ravna z živalimi, kakor bi ne imele nikakega občutka, ali kakor bi bile naj-hujše zločinke. Treba je le oči odpreti in skoraj vsak hip in skoraj na vsakem kraju vidimo mučenja, ki krčijo usmiljeno srce. Poglejmo v klavnico ali kuhinjo, opazujmo voznika na cesti ali pastirja na paši, glejmo ribiča ob vodi ali pa lovitelja žab ob umazani luži — povsod ugledamo neusmiljeno trpinčenje uboge živali. In kako ravnajo z mačkami, s psi, z muhami, s hrošči in s pticami razposajeni otroci? Prav pravi zato neki pisatelj, da živalim gotovo le zato ni dana govorica, ker je njihovo trpljenje toliko, da je ni mogoče dopovedati, in ker bi tožbe živali morale le zanikati da ima človek sploh srce.1) In take grozovitosti se gode dandanes, v našem prosvitljenem stoletju, kar je povse neopravičljivo in za sedanji napredni človeški rod zelo nečastno. Da pa tudi zatiranim živalim zasije kdaj lepša doba, zato so se že skoraj po vseh kulturnih deželah in državah ustanovila društva v varstvo živali, ki so si stavila za nalogo, z vsemi dovoljenimi sredstvi nastopiti proti trpinčenju živali. Vsa ta društva pa bi ne mogla doseči svojega namena, ako bi jim ne priskočila na pomoč šola, ki ima v roki vzgojo mladine. Šola je skoraj edini pravi kraj za to kulturno delo in učitelj je oni sejavec, ki seje seme ljubezni in usmiljenja v mlada otroška srca. Pri mladini se mora začeti, ako se hoče sploh kaj doseči. Dokler mladina ne bo imela usmiljenja s trpečo živaljo, toliko časa ni misliti, da bi izginilo s sveta grdo mučenje. Kako pa naj šola reši to svojo nalogo, pokažejo naj sledeče vrstice. Predvsem je treba v mladini vzbuditi ljubezen do prirode. Otroke naj se navaja, da bodo najmanjšega črvička in aajpožrešnejšo gosenico prav tako ljubili kakor koristno ovco ali pa ljubeznivo ptičico-pevko. In zakaj bi tudi ne ljubili vseh prirodnih stvari enako, saj vse izhajajo iz iste Stvarnikove roke, kakor človek sam. Pa tudi božja volja je, da ljubimo prirodo, saj je Bog to sam ukazal človeku, ko mu je rekel: »Gospoduj ribam morja, in pticam neba, in zverinam, in vsej zemlji in vsej laznini, kisegiblje na zemlji.« Bog torej ni rekel človeku: pokončavaj! trpinči! temveč: gospoduj! Kakor pa dober gospodar ljubi svojo družino, jo varuje pred nezgodami ter skrbi po očetovsko zanjo, tako naj pa tudi človek ljubi živali in rastline ter jih varuje nepotrebnega zla. In ali priroda sama ne vzbuja tudi dovolj ljubezni do sebe? Kako moreš imeti tako trdo srce, da ne bi ljubil malih krilatcev, ki s svojim lju- ') H. Stenz, Umfang und Berechtigung der Tierschutz-Bestrebungen. beznjivim petjem oživljajo ves gozd? Kdo bi z veseljem ne občudoval zlatega klasja, ki se ziblje kakor valovi morja? Kateremu očesu ne prija zelen travnik, posejan z mnogobarvanimi cveticami? Ako otroke večkrat opozarjaš na vzroke, zakaj moramo ljubiti prirodo, ako jim daješ v tem sam najlepši zgled, ter jim prilično tudi pripoveduješ, kako so drugi ljubili prirodo, ni dvoma, da bi se tudi v vzprejem-Ijivem otroškem srcu ne vzbudila ljubezen do prirode, ki bi izključevala vsako trpinčenje živali ter objestno pokončavanje rastlin. S tem pa, da vcepimo v mlada otroška srca ljubezen do živali, ne rešimo samo teh trpinčenja, temveč s tem smotrom dosežemo obenem še drug nič manj važen smoter vzgoje, namreč ljubezen do ljudi. Skušnja nas uči, da kdor ni usmiljen do živali, tisti tudi nima usmiljenja s svojim bližnjikom. Zato ima popolnoma prav profesor Emil Knodt, ko pravi: »Kdor otroško srce tako vzgoji, da reši potapljajočo se čebelico, vzgojil bo iz otroka človekoljuba, ki se bo z iskrenim srcem žrtvoval tudi za svojega bližnjika.^1) (Dalje.) Državne ljudske šole v Združenih državah severno-ameriških. V ameriškem šolstvu je nemška revija „Osterreichische Rundschau" priobčila zanimiv članek, ki ga tu priobčujemo. Ameriške šole sicer ne ustrezajo našim verskim načelom, a vendar imajo marsikaj dobrega v svoji osnovi. Pred kakimi dvajsetimi, tridesetimi leti so vedoželjni Amerikanci splošno pohajali evropska vseučilišča in druge višje učne zavode, ker v Združenih državah še ni bilo vseh potrebnih učilišč za različne stroke. Danes jim tega ni treba. Doma so si napravili razne kolegije vseučilišča, politehnike in seminarje. Tudi ne pogrešajo strokovnih šol, višjih in nižjih. Sploh, od otročjega vrtca do najmodernejšega vseučilišča, vse imajo Amerikanci sami. Elementarne — naše ljudske — šole vzdržuje država. V teh se poučujejo vsi predmeti kakor pri nas — z eno izjemo. Krščanski nauk se ne poučuje v ljudskih šolah. K temu je privedla Amerikance sila in lahko rečemo tudi amerikanska prdktičnost.2) V Združenih državah je toliko različnih konfesij, da je v ljudski šoli, ki jo pohajajo vsi otroci, nemogoče vpeljati enoten verski pouk že zato, ker bi država skoro težko zmogla stroške za katehete katoličanov, protestantov, kalvincev, baptistov, judov i. t. d. Zato je že v konštituciji določeno, da država sploh ne podpira nobene konfesije in nima nič stroškov v verske namene. ') Emil Knodt, Der Tierc Dank. 2) Poslcdice tega zistema so v verskem oziru seveda slabe. Razširja se verska brezbrižnost. Zato je apostolska stolica to uredbo šol zavrgla. Op. ur. 5«= Kjer je več ljudi enega verskega prepričanja, se združijo v občino, ki potem skrbi za božjo službo in verski pouk svojih članov. Seveda si morajo občani sami plačati duhovnike ali zidati lastno cerkev. Za verski pouk otrok svojih članov skrbč te občine z nedeljsko šolo, kamor pošiljajo stariši otroke h krščanskemu nauku, i) V ljudski šoli se gleda v prvi vrsti na praktične potrebe. Večina otrok ne more obiskovati nobene višje šole in naravnost iz ljudske šole morajo stopiti v življenje, kjer se prične kruta borba za vsakdanji kruh, zato jim mora ljudska šola dati dvoje : osnovne, najpotrebnejše nauke za življenje in zbuditi mora v otrocih željo poznanju, da potem sami nadaljujejo započeto delo izobrazbe. Nadaljevanje ljudskih šol so „gratnmar-schoo!s“, polobne našim meščanskim šolam, v katerih se pa poučujejo tudi predmeti iz naših srednjih šol (gimnazijev in realk); dalje strokovne in umetno-obrtne šole. Po zadnji svetovni razstavi v Filadelfiji so se ravno umetno-obrtne šole zelo pomnožile. Razen praktiških so bili zato odločilni tudi umetniški oziri. Z risanjem naj se v učencih obudi že v mladosti čut za umetnost, zmisel za umetnine tudi med prostim ljudstvom in oko naj se že iz mladega navadi na lepo-čutje. Strokovne in umetno-obrtne šole splošno jako ugajajo. Kakor hitro pa Amerikanec spozna korist in dobro stran kake stvari se je hitro oprime. Mestne občine, ki nikdar ne skoparijo za šolske potrebe in za izobrazbo mladine, so takoj zidale in oskrbele celo vrsto takih šol. Kar se mladina nauči je v splošno korist družbe, ta princip vodi mestne občine. Približno 25 let je sedaj kar so se vpeljale te šole in že se pozna v javnosti njihov vpliv. Pri javnih zgradbah se je prej gledalo le na to, da je bilo vse kolikor mogoče hitro izvršeno, sedaj se že opaža, da se ozira kolikor toliko tudi na umetnost. V letu 1890 je imelo le 37 mest umetno-obrtne šole, v letu 1898 že 146 mest. Da se poveča lepočutje in smislel za umetnost so si Amerikanci napravili muzeje. Bogataši so darovali milijone za razširjenje muzejev. Po Evropi so kupovali in zbirali sloveče umetnine slavnih mojstrov stare in moderne šole in danes imajo amerikanski muzeji dragocene zbirke umetnin. i) Katoličani načeloma ne obiskujejo teh državnih gol, ker se v njih ne poučuje verouk. G. Šušteršič, slovenski duhovnik v Ameriki piše o tem v svoji knjigi: „Pouk rojakom Slovencem® (na strani 39.): „Razen cerkve morajo amerikanski katoličani vzdr- ževati tudi svoje šole. Vlada Združenih držav skrbi sicer na vso moč izobrazbo ljudstva: gole so povsod, po mestih in po deželi in poduk se deli brezplačno, ne samo na ljudskih ampak tudi na visokih šolah. Ponekodi dobivajo učenci in učenke celo učne knjige zrstonj. Vendar se katoličani ne morejo posluževati teh šol, ker se v njih prav nič ne podučuje veronauk, zato so primorani vzdrževati svoje lastne, farne katoliške šole. Če le ne bivajo farani v kaki župniji daleč oddaljeni drug od druzega, stopi poleg vsake katoliške cerkve tudi katoliška šola. Kakor za cerkev, tako tudi za šolo ne dobe od vlade nobene podpore in morajo šolo sami postaviti, vzdrževati in plačati učitelje ali učiteljice. Slovencem in vsem neangleškim narodom so takove šole tem potrebnejše, ker se v javnih ali državnih šolah poučuje le v angleščini, mej tem ko se v farnih šolah mladina izobražuje tudi v materinščini. Otroci vzgojenih v javnih šolah kmalu pozabijo jezik svojih roditeljev in se tudi v verskem oziru ne morejo zadostno poučiti." Kaj pa pomagajo vse zbirke ako ni ljudij, ki bi umetnost razumeli? Temu nedostatku so odpomogle v Ameriki umetno-obrtne šole, ki imajo od leta do leta več obiskovavcev. Do leta 1876. je bilo v vsej prostrani državi samo 8 »kolegijev", na katerih se je predavalo o umetnosti in samo 5 muzejev. Deset let pozneje je bilo pa že 37 zavodov, kjer se je poučevalo o umetnosti in 30 mnzejev za umetnine, ki vsi prekašajo prejšnih pet. Ceste v amerikanskih mestih so puste in dolgočasne, bile so in so še, ker je hiša hiši podobna, brez okraskov. Hiše izgledajo kakor štirivoglate rudeče pobarvane trdnjave. Tudi javna, državna ali mestna poslopja so istotako zidana. Zadnja leta pa opažamo počasni preobrat; umetnost se vpošteva saj pri javnih zgradbah. Tako je n. pr. poslopje javne knjižnice v Bostonu ali pa marmornata palača kongresne knjižnice v Wašingtonu ne samo monumentalna zgradba ampak nam priča tudi o dobrem okusu Ame-rikancev glede umetnosti. Vse skulpture, vse slike zunaj in znotraj teh dveh poslopij so izvršene v pristnem renesanskem slogu. Tak napredek je bil mogoč le na ta način, da se je prej izpremenilo javno mnenje in izobrazilo lepočutje, kar se je zgodilo s pomočjo šol in prave učne metode. Takoj po razstavi v Filadelfiji je vpeljala država pouk v risanju v vseh šolah, tudi v najnižjih razredih. Profesor NValter Smith iz Bostona je sprožil to misel. V začetku je bilo seveda težko, primanjkovalo je učnih moči in prejšni učitelji niso umeli risanja. Profesor Smith si je znal pomagati. Prišel je z risarskim kurzom za učitelje. Približno 100 učiteljev se je začelo vaditi v ementarnem risanju. Na ta način je profesor nadaljeval, pozneje so spretnejši učenci poučevali manj spretne in vspeh ni izostal. Umetno-obrtne in strokovne šole so danes razširjene že po vseh Združenih državah in so dosegle vsestransko popoln uspeh. Večini seveda ni mogoče nadaljevati študije umetnosti, toda absolventje teh šol so po-rabni v vseh obrtih, ker imajo potrebno izobrazbo in vajo in tudi razum za obrt. V Ameriki zelo skrbe za slabeje nadarjene otroke, ki imajo po šolah lastne oddelke, za slepce in gluhoneme in tudi prvotnim prebivalcem Amerike, Indijancem ne manjka šol. Leta 1896 so imeli Indijanci 27 strokovnih in umetno-obrtnih šol, črnci pa 63 obrtnih šol. Omenimo naj še radi popolnosti, da je bilo v letu 1896 v Ameriki 55 šol za gluhoneme, 26 za slepce, 19 za duševno nerazvite in zaostale otroke, in da se šolstvo od leta do leta izpopolnuje. Zanimiv pedagoški poizkus so napravili v Ameriki z vstanavljanjem takozvanih „šolskih mest“. Otroci, ki pohajajo eno učno poslopje so namreč organizovani na isti način, kakor uprava ameriških mest. V takem šolskem mestu volijo otroci župana, sodnika, mestne svetovavce in postavodajalni zbor, ki je sestavljen iz zastopnikov raznih šolskih sob. V Filadelfiji je 33 šol organizovanih na tak način, prav tako več šol v Newjorku, Bostonu, Sirakuzi in po drugih mestih. Postave, ki jih da ta otroška vlada se morajo splošno strinjati s zahtevami ravnatelja in učiteljev. Sicer pa imajo učitelji le posvetovavni glas in tvorijo višjo instanco, ki pa sme soditi le v slučaju, ako učenci vložč na njo priziv. Frank Parsons slika v „benntury Magazin" preosnovo neke bostonske dekliške šole v šolsko mesto: »Sedemsto majhnih deklic iz vseh razredov je stalo v veliki dvorani, se izjavljalo z navdušenimi klici za samostojno šolsko upravo in priseglo, da noče več trpeti med seboj nereda, krivice, upornosti in razposajenosti. Z veliko resnobo so potem deklice volile svoje uradnice. Županja je postala mala, okrogolična in vesela deklica, ki je bila stara dvanajst in pol leta. Ko so jo prašali po volitvi, kakšne dolžnosti je prevzela s tem, da je postala županja v „Handok - šoli“ je odgovorila: „Skrbeti moram, da je vsaka deklica redna, snažna in lepega vedenja, da se vse redno in dostojno vrši, da ima vsaka deklica snažno obleko, da je v sobah in po vrtih lep red. Ko so ji rekli, da je to pač težavna naloga, je odgovorila takoj mirno : „Ne, to je zelo lahko, ker vse deklice bodo hotele biti dobre državljanke." — Sodnica Mary Tin, ki je bila potem izvoljena, je rekla : »Opominjala bodem vse, da se lepo obnašajo, in če tega ne store, jih bodem kaznovala." Vsa šolska disciplina je izročena skrbi učenk. Učiteljstvo je nad njimi le tako, kakor je splošna deželna ustava nad mestno vlado. Samouprava je celo v šolah večja kakor v mnogih mestih. Strankarstvo in spletkarije proti postavljeni gosposki se ne trpe. — Uspehi te organizacije so baje dobri. Pravijo, da sta se redoljubivost in vnema za učenje zelo pomnožila; zelo razvito je pri učencih spoštovanje do postav, pravicoljubnost in pokorščina. Razposajenost se smatra za razžaljenje součencev. Slovenska Šolska Matica. Odborove seje »Slovenske Šolske Matice" dne 22. aprila 1906 ob 3. uri popoldne v konferenčni sobi c. kr. 1. državne gimnazije v Ljubljani so se udeležili: predsednik Henrik Schreiner in odborniki: dr. J. Bezjak, V. Bežek, J. Dimnik, Fr. Finžgar, Fr. Gabršek in Andr. Senekovič. 1. Po odobrenju zapisnika zadnje odborove seje z dne 28. dec. 1905. poroča tajnik Fr. Gabršek, da so se društvene knjige za 1. 1905. razposlale poverjenikom, časopisom in društvom dne 28. januarja 1906. Knjige je razpošiljal knjigovez Iv. Bonač. Tozadevnim reklamacijam se je takoj ugodilo. Knjige »Hrv. pedag. književnega zbora" v Zagrebu za 1. 1905. so nam došle za naših 128 članov dne 20. aprila 1906. Te knjige so: 1. Ba-sariček Stjepan, lvkanec Tomislav i Pejnovič Milan. Pedagogi j ska enciklopedija. Knj. 1., sveska XI.: 2. Trstenjak Davorin, Druženje učitelja saškolskom mladež i. Knjižnica za učitelje. Knj. XLI1I.; 3. Devčič Ivan, Ružiče. Priče i pripovijetke za mladež. Knjižnica za mladež. Knj. XLVIII. — Te knjige so se poverjenikom, oziroma posameznikom (ako je štelo poverjeništvo le po enega naročnika) razposlale dne 21. aprila 1906. Vzame se na znanje, da je prevzel poverjeništvo za mesto Gorico g. c. kr. šolski svetnik Franc Plohl, c. kr. gimnazijski profesor v pok. v Gorici. 11. Blagajnik Andrej Senekovič poroča o računu za V. upravno dobo od 17. aprila 1905 do 14. marca 1906: Dohodki: Za leto 1905: 1456 članov po 4 K . K 5824’— 3 člani „ 2 „ »» 6 — 1906: 73 članov „ 4 „ • » 292’ - Za prodane knjige • n 297-90 Darila 84-- Obresti 19568 Ostanek iz IV. upravne dobe . . . n 473-15 Skupaj . . K 7172-73 Troški: Poštnina K 5-43 Upravni troški 548-49 Potnina • n 100-80 Nagrade 2106-88 Tiskarne 2712 90 Skupaj . . K 5474-50 Bilanca: Dohodki K 7172-73 Troški 5474-50 Prebitek . . K 1698-23 Na račun 1906 K 292-— Čisti prebitek . . K 1406-23 Ustanovnina do konca 1. 1905 . . . . K 1847-50 „Navodilo" k Črničevi 1. Računici: Primanjkljaj koncem 1. 1905....................K 322 12 Prejemki do 14. marca 1906 . 15 93 Primanjkljaj . . K 306T9 Spominski list: Nepokriti troški do 22. aprila 1906 . . K 186‘60 Dohodki do 22. aprila 1906 . . . . . „ 210 17 Prebitek . . K 23'57 Doslej nepoplačani dolg........................K 47'40 1 Odbor izraža veselje nad tako ugodnim gmotnim stanjem društva in izreče g. blagajniku zahvalo za njegov trud. Sklene se, da se bo zanaprej polagal račun, kadar bo popolnoma zaključen. Sklene se, da se bo odslej prodajalo „Navodilo“ k Črničevi 1. Ra- čunici po 1 K. III. Za 1. 1906. se nadeja odbor, da se zviša število članov vsaj na 1700, ako se le poverjeniki zadosti potrudijo. Z nabiranjem članarine za 1. 1906. naj bi se takoj začelo, ker je po § 5. društvenih pravi! plačati letnino v prvi polovici vsakega leta. Zato naj p. n. poverjeniki poskrbe, da pošljejo odboru nabiralne pole in letnino vsaj do 31. julija 1906, in sicer za vse svoje člane skupno, ker povzročajo posamezne pošiljatve odboru preveč posla. Na naročbe brez denarja se odbor ne ozira. Za povračilo troškov, ki jih imamo s hrvaškimi knjigami, naj se prilaga še po 10 h. od dotičnih naročnikov. IV. Za I. 1906. bo izdalo društvo naslednje knjige: 1. Pedagoški Letopis, VI. zv.; 2. Apih J., Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 6. snopič (konec) ; 3. Majcen Gabriel, Nazorni nauk za I. šolsko leto 2. snopič (konec); 4. Bezjak dr. Janko, Metodika slovenskega učnega jezika; 5. Druzovič Hinko, Metodika petja. Vsake knjige se bo založilo 2500 izvodov. V. Predsednik izjavi, da je pripravljen, ako hočejo, v imenu „Slo-venske Šolske Matice'1 predavati pri letošnjem občnem zboru „Zaveze“ v Šoštanju o »metodiki spisja“, oziroma o »slovenskih jezikovnih vadnicah" ali kaj iz prirodopisja. VI. Predsednik se pooblasti, da sproži pri odboru »Društva slovenskih profesorjev11 vprašanje o vzajemnem delovanju tega društva z našo Matico. Vil. Tretji občni zbor »Slovenske Šolske Matice11 bo v soboto, dne 29. decembra 1906. ob 10. uri dopoldne v »Mestnem domu” v Ljubljani. Prejšnji večer se priredi »učiteljski večer11, na katerem bo predaval ravnatelj Viktor Bežek »o osebnosti učiteljevi kot vzgojnem faktorju." Kako se nazori izpreminjajo. Ni še dolgo, ko se je skoraj povsod v imenu naprednosti zahteval vesdnevni pouk, češ, da je le na tak način mogoče doseči v šoli kaj uspeha. Ako so kmetski poslanci v dež. zboru ali pa na shodih povzdignili svoj glas v obrambo kmetskih koristi in zagovarjali poldnevni pouk, ker se sicer dečki preveč odtegnejo vplivu družine in domačemu delu, deklice pa gospodinjstvu, so zlasti napredni učitelji takoj padli po njih, češ da so „sovražniki šole in nazadnjaki". Zdaj so se pa nazori naenkrat izpremenili. „Zaveza“ je dala debato o poldnevnem pouku celo na dnevni red svojega prihodnjega zborovanja v Šoštanju, in g. Šijanec dela propagando za poldnevni pouk v „Domovini“ pišoč: ,.Uvedel bi se naj pri nas samo dopoldanski pouk. Šola naj bi se pričela zjutraj ob 7. uri in bi trajala do 11. oziroma do 12. ure. Na ta način bi otrok bil dopoldan v šoli, popoldan pa bi lahko opravljal doma lažja dela in s tem pomagal starišem. Delavnih moči nam manjka — zato smo primorani tudi otroke rabiti pri delu. S tem bi se pa otrok bolj priklopil domačim ljudem. Dobil bi večjo ljubezen do svoje rodne hiše in domačije in bi se, lahko rečemo, igraje privadil delu. Sedaj gre otrok itak že okoli 6. do 7. ure od doma. Hodi počasi, stoji tuintam in pohajkuje. Učitelji vemo, da oddaljenejši otroci navadno že po eno in več ur pred začetkom pouka pridejo v šolsko obližje in tam pohajkujejo. Ko se pouk začne, je otrok v šoli in sicer navadno do 12. ure. Bližnji otrok leti opoldan domu, da v naglici zavžije nekaj malega ter hiti nazaj, hoteč se še nekoliko poigrati s svojimi tovariši, ki radi daljave ne morejo domu h kosilu. Taki, ki ne gredo opoldan radi daljave domov, pa od pol 12. ali od 12. do 1. ure v slabem vremenu razbijajo po šolskih prostorih ali pri lepem vremenu letajo, divjajo okoli šole in po vasi, pohajkujejo in se trgajo. Od 1. do 3. ure so zopet vsi v šoli. Nato gredo domov in pridejo šele proti večeru domov; kajti znano je, da otrok navadno še enkrat toliko časa porabi za hod kot odrasel človek, Če ne več, ker rad postoji, se s tovariši med potom kje poigra itd. Otrok tedaj ni zjutraj od 6. ure zvečer do 5. doma. Na ta način se odtuji domači hiši. Tudi otrok, ki je bližje šole in gre opoldan domov, je doma le opoldan kakih 10 minut in hiti nazaj. Tudi tak otrok ni od 8. ure zjutraj do l/44, doma ker opol-danjih 10 minut ne moremo skoraj računati. To znaša na dan okroglo 8-12 ur. Ako pa uvedemo samo dopoldanski pouk, šel bi otrok okrog 6. ure od doma, hitel bi v šolo, da ne zamudi, bil bi tam do 12. ure in bi zopet hitel domov, da pride še h kosilu prav. Potem bi otrok ostal doma. Rabil bi za pot v šolo, iz šole in bivanje v šoli na dan 5—7 ur in bi ves popoldan lahko ostal doma. To je razlike 3—5 ur na dan. In to je že nekaj. Sedaj je otrok povprečno 5 ur na dan v šoli, to je na teden 5x5 = 25, pri uvedbi samo dopoldanskega pouka bi pa ne bilo to treba v vseh razredih, ker bi tudi ob četrtkih bila šola. Staršem bilo bi s tem veliko pomagano. Pomagano bi bilo pa tudi otrokom, ker bi lahko vsi opoldan, oziroma pol ali vsaj eno uro pozneje dobili toplo kosilce. Oddaljenejši revni otroci pa sedaj često niti kruha nimajo opoldne, ker ali ga ne nesejo od doma (dostikrat ga ni pri hiši), ali ga še pred šolo snejo. Pri vseh slovenskih učiteljskih društvih se razgovarjajo ravno v tem času v takozvanem nerazdeljenem in razdeljenem času pouka. Nerazdeljen je samo dopoldanski pouk, trajajoč po 5 ur dopoldne, seveda s primernimi odmori - razdeljen pa oni, kakor je sedaj uveden, namreč tri ure dopoldne in dve uri popoldne. Kolikor sem do sedaj zvedel, so skoraj povsod za samo dopoldanski pouk. Naša učiteljska organizacija »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", ki šteje skoraj vse slovenskoštajersko, kranjsko, primorsko učiteljstvo svojim članom, bode o tem vprašanju na svoji letošnji skupščini o Binkoštih v Šoštanju obširno razpravljala in, kolikor so nam znane razmere, se bode najbrž vse učiteljstvo izreklo za »nerazdeljeni čas pouka". Občine in krajni šolski sveti itd. naj pa tudi v tem oziru storijo potrebne korake, da se olajša kmetijskemu stanu šolski obisk, da se otroci ne odtujijo preveč domu in da se pridobi več delavnih moči našemu kmetu. V naše šole nerazdeljen čas pouka, to je samo dopoldanski pouk vsaj čez poletje, če že ne vse leto!" Ni menda treba poudarjati, da smo mi popolnoma teh misli, kakor jih tu razvija g. Šijanec. Veseli nas zlasti, da priznavanje načela, da otrok ni na svetu zaradi šole, temuč, da ima pred vsem do njega pravice družina, oziroma starši. Zato mora tudi šolski pouk v svoji uravnavi vpoštevati to naravno razmerje. Drugo zdravo načelo, ki se tu priznava, je pa to, da mora ljudsko šolski pouk na kmetih služiti stanovskim potrebam kmečkega ljudstva. Ako bodo »zavezniki- v tem prepričanju (in ne morda z ozirom na prijetne proste popoldneve) glasovali za poldnevni pouk, smo tudi mi na njih strani. A svetovali bi jim za prihodnje, naj nikar ne očitajo lehkomiseljno „nazadnjaštva“ in »sovraštva do šole" tistim, ki menijo, da bi se sedanji ljudskošolski pouk dal primernejše uravnati, kakor je bil doslej. Dopisi. Iz Ljubljane. (Društvo „Pr i p r a v-niški il o m“), Skromno in natihem — morda še preveč natihem — deluje to društvo in se trudi za izredno blago namero. Preveč natihem deluje društvo, pravimo, ker vemo, da je mnogo podjetij, za katera šumno navdušuje silna agitacija in reklama, ki pa nikakor niso tolikega pomena, kot društvo „ Pripravniški dom". To društvo se je namreč ustanovilo v to svrho, da bi kdaj moglo zgraditi in vzdrževati učiteljskim pripravnikom primerno hišo, kjer bi imeli stanovanje in hrano za nizko ceno, oziroma brezplačno, pod zanesljivim nadzorstvom. Potrebe in koristi takega zavetišča pač ni treba šele dokazovati onim, ki razumevajo potrebe časa in zasledujejo raznovrstne nevarnosti, katerim so izpostavljeni dijaki, ki nimajo strogega nadzorstva. Zato se nam zdi krivično, ako se smatra od neke strani to podjetje kot strankarsko, saj se vendar za pogubo mladine ne more ogrevati in potegovati nobena stranka, in naj bi bila katoliški cerkvi še tako nasprotna. Jako nas torej veseli napredek, ki se je zopet naznanil pri letošnjem občnem zboru, ki se je vršil 29. aprila v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča v navzočnosti magistratnega zastopnika dr. Zarnika. Vč. g. kanonik Andrej Kalan je pozdravil navzoče zborovalce, ter naznanil program občnemu zborovanju, ki je letos še posebej zato znamenito, ker je po društvenih pravilih treba voliti nov odbor. Nato podeli besedo g. tajniku, prof. K r ž i Č u , ki najprej prečita zapisnik lanskega občnega zbora ter v smislu § 6. društvenih pravil poroča o društvenem premoženju in delovanju odbora v preteklem društvenem letu. Iz njegovega poročila je razvidno, da je društveni odbor res, kakor smo poprej omenili, deloval skromno in natihoma, a je dosegel dovolj ugodnih uspehov. Društveno premoženje se je v preteklem letu po večjih in manjših prispevkih društvenikov in dobrotnikov, po izkupičku društvenih spisov in obrestih pomnožilo za 8.370 K 75 h; torej znaša zdaj že 51.553 K 36 h, V društveni odbor je določil prevzvi-šeni knezoškof zopet dosedanja odbornika : prof. Ant. Z u p a n č i č a in Andr. Kalana Tudi občni zbor je zopet izvolil vse dosedanje odbornike, ki so: šolski svetnik g. Jakob Vodeb, primarij g. dr. V. Grego riČ, nunski špirit, g. Mih. B u 1 o v e c , bogosl. špirit, g. Alojzij Stroj in profesor Ant. Kržič. Odbor je v svoji seji, ki se je vršila takoj po zaključku občnega zborovanja, zopet izvolil dosedanje funkcionarje. Bodi nanovo priporočeno to za sedanji Čas tako zelo potrebno društvo. Vsaj pri takem občekoristnem podjetju naj bi se nikjer ne kazalo strankarsko nasprotstvo Iz Ljutomera. (Redek slučaj!) Tridesetletno učiteljevanje na eni in isti šoli. — Dne 4. majnika minulo je 30 let, odkar deluje velezaslužena učiteljska moč, gospa Nina Ivančič roj. Deu na ljutomerski Franc Jožefovi dekliški šoli. — Ta vele-važen dan je bil dan veselja ne samo za učiteljstvo, nekdanje učenke in še učeče se mladine, temveč za vse zavedne slovenske župljane. Došlo je čestitk od vseh strani; vsega navesti ni mogoče; omenjamo tu le nekaj ovacij. Dne 3. majnika — na predvečer — priredilo je slovensko pevsko društvo s sodelovanjem tukajšnjih in okoličanskih kolegov-pevcev — pod vodstvom pevovodje g učitelja Zacherla — krasno serenado. Dne 4. majnika po končani zahvalni sv. maši, je mladina Franc Jožefove dekliške šole častila svojo učiteljico z na- govori in petjem. Šolska soba je bila okusno s cvetlicami okinčana. Isti dan in deloma tudi v nedeljo 6. majnika podale so se deputacije čitalnice, učiteljskega društva, učiteljice domače župnije k jubilantinji, izrekajoč ji svoje prisrčne čestitke. Dne 8. majnika je v slovesni domači kon-ferenciji slavil g. ravnatelj Robič gospo Ivančič-Deu, kot neumorno delavko na polju vzgoje in omike; obenem ji je izročil pohvalno pismo predsednika okraj- nega šolskega sveta, gospoda c. kr. gla varja Hermanna pl. Rainerja. To občno slavljenje naj bo jubilantinji v dokaz, kako spoštujemo učiteljsko osebo, ki žrtvuje vse za šolo in mladino, ki je vedno le živela svojemu poklicu in ki nikdar ni pozabila, da je le versko-nravna vzgoja temelj vspešnemu delovanju na šolskem polju. Tu še enkrat kličemo obče-čislani jubilantinji: „Bog jo ohrani, Bog jo blagoslovi!" Šolske Umirovljen je g Ivan Hutter, učitelj v Grčaricah. Obrtno-nadaljcvalne šole. C. kr. deželna vlada je imenovala za zastopnika učne uprave v šolski odbor obrtno-nada-ljevalne šole v Šmartinu pri Litiji g dekana Antona Žlogarja, v šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju pa g. okrajnega zdravnika dr. Tomo Zarnika. Odlikovanje. Cesar je podelil za šolstvo in pedagoško slovstvo velezaslužnemu profesorju in bivšemu c kr. okr šol. nadzorniku g. dr. J. B e z j a k u naslov c. kr šolskega svetnika — Za Častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja je imenoval cesar ravnatelja semenišča, člana deželnega šolskega sveta č. g. Jožefa Lesarja — C. kr. okr. šol. nadzornik za okraj Laško in nadučitelj v Trbovljah g. Gustav Vodušek je imenovan rav nateljem. Za okrajne šolske nadzornike na Goriškem je imenovalo naučno ministrstvo: za tolminski okraj g. Andreja Lasiča, za slovenske šole v goriškem in gradiškem okraju in za mesto g. Fran F i n ž g e r j a, za sežanski okraj pa g. Matija Kante. vesti. Šolska statistika iz 1. 1900 je še precej pomanjkljiva, ker podatki niso zbrani po enotnih načelih Naučno ministrstvo je odredilo, da se morajo podatki o ljudskih šolah sestaviti vsako leto po stanju 31. decembra za vsako šolo posebej. Šolska oblastva pa bodo predlagala svoja poročila vsako peto leto. Tako bodo podatki popolnejši, šolska oblastva bodo pa imela manj nepotrebnega dela. Umrl je dnč 12. aprila t I. v Kranju vpokojeni nadučitelj g. Valentin P in. Risarski tečaj. G. kr. naučno ministrstvo je z razpisom z dne 23. jan. 1906, št. 886, dovolilo, da se na c. kr. učiteljišču v Ljubljani priredi tečaj za nadaljnjo izobrazbo učiteljev ljudskih in meščanskih šol v risanju po prostejših metodah. Pouk se je izročil c. kr. glavnemu učitelju Frančišku S uh er ju. Tečaj bo od 16. avgusta do 6. septembra 1906 ter se bo vanj spre jelo 30. udeležencev. Želi se, da bi se iz vsakega šolskega okraja udeležili tega tečaja vsaj dve posebno sposobni učni osebi, ki bi potem ob priliki hospitacij lahko drugo učiteljstvo o tem poučili. — Potnin in dnevnin udeleženci ne bodo dobili, pač pa se jim dovolijo znižane cene na železnici. (Kaj pa vendar šolske oblasti mislijo? Ali res menijo, da je učiteljstvo tako bogato, da bo lahko na lastne stroške tri tedne udeleževalo se tečaja ? Op. ured.) — Kdor hoče obiskati ta tečaj, se mora do zadnjega maja t. 1. zglasiti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu. Za šolske vrtnarje. C. kr. naučno ministrstvo je z razpisom z dnč 10. aprila 1906, št. 11.937, je dovolilo 600 K, da se razdelč med 12 učiteljev po 50 K, in iz proračuna normalnošolskega zaklada se podeli 10 učiteljem po 100 K kot osebna remuneracija za dobro obdelane šolske vrte. Prošnje za te nagrade je vložiti do konca junija t. 1. pri c, kr. okrajnem šolskem svetu. — Dalje se iz premoženja bivšega vrtnarskega društva podelijo tri darila po 75 K 60 h onim učiteljem, ki sa posebno zanimajo za obdelovanje šolskih vrtov ter za pouk v zelenjadarstvu in sadjarstvu. Prošnje je vložiti do 15. maja t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu. Razpisane učiteljske službe. Na dvorazrednici na Vačah je stalno, oziroma začasno popolniti nadučiteljsko in učiteljsko mesto Prošnje do 15. maja 1905 na c. kr. okr. šol. svet v Litiji. - Na eno-razrednici v Zalogu je stalno popolniti mesto učit.-voditelja. Prošnje do 28. maja 1906 na c. kr okr. šol svet v Kamniku. Uradna učiteljska konferenca za okraja Gornjigrad in Vransko se vrši dnč 11. avgusta 1.1. v Mozirju. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu sledeče naloge: 1. Pravo otroka in njega varstvo s posebnim ozirom na šolsko mladino. Poročevalci: Fran Kocbek,Simon Meglič in Ignacij Sijanec. 2. Važnost in negovanje telesne vzgoje šolske mladine. 3. Vaje sluha in glasu v ljudski šoli. Uvedba v petje po notah Poročevalce za 2. in 3. nalogo določi na dan konference predsednik. Pravice krajnih šolskih nadzornikov. Ker si nekateri krajni šolski nad- zorniki prilastujejo pravice, ki jih sicer nimajo, je c. kr okrajni šolski svet slovenjebistriškega okraja vsled pritožbe do-tičnega učiteljstva dnč 3. marca t 1. izdal sledeči odlok: „ Povodom posebnega slučaja ne more okrajni šolski svet drugače, nego da poda krajnim šolskim svetom in posebno krajnim šolskim ogledom ter šolskim vodstvom potrebne pouke o njihovem področju, da se v bodoče preprečijo nepotrebni prepiri med krajnimi šolskimi sveti, oziroma njih člani in šolskim vodstvom. Pred vsem se mora poudarjati, da je po odločbi upravnega sodišča z dnč 25. aprila 1900 krajni šolski svet poklican samo v oskrbovanje administrativnih poslov šolstva. Po § 21, al. 5. zakona z dnč 8. februarja 1896. 1. nimajo pravice potrebno odrejati posamezni člani krajnega Šolskega sveta, temveč ima to pravico samo cela korporacija. Vobče obstojč vse pravice posameznega člana krajnih šolskih svetov po razsodbi upravnega sodišča z dnč 20. novembra 1901 v tem, da je član krajnega šolskega sveta in da sodeluje pri posvetovanju in sklepanju o njem. Sicer je krajni šolski ogleda po § 21, al 5 navedenega zakona kot drugi člani krajnega šolskega sveta ne le še posebej opravičen, obiskovati šole, da se prepriča o njihovem stanju, temveč smatrati mora to za svojo glavno dolžnost, posebno da pomaga šolskim vodstvom odstranjevati nedostatke in da poroča krajnemu šolskemu svetu o stanju šole. Po razsodbi upravnega sodišča z dnč 25 aprila 1900 pa nikakor ni upravičen, kakor tudi drugi člani krajnega šolskega sveta ne, dejansko poseči v pouk s tem, da izprašuje učence, ali da se izraža med poukom o opaženih dejstvih. Tudi nima pravice, dajati učiteljem v didaktiško-pedagoških stvareh svete ali migljaje; to sodi po § 33, al. 2 v področje okrajnih šolskih nadzornikov. Po § 21. odst 2 ne more krajni šolski ogleda ničesar samostojno odrediti, temveč porazumeti se mu je vsekdar s šolskim voditeljem. Nadalje se krajni šolski sveti opozarjajo na J. Aleks. Rožekovo priročno knjigo „l)er Ortsschulrat und sein Wirken“, ki jim po daja natančno pojasnilo o njihovem področju Nalaga se jim dolžnost, da se šoli in občini v blagor strogo po njih ravnajo in se držč strogo svojega področja,“ Počitnice na koroških šolah. Glasom ministrskega ukaza se podaljšajo s tem letom počenši na vseh koroških ljudskih in meščanskih šolah počitnice od šest tednov na dva meseca. Učiteljske izpremembe. (Kranjsko); Provizorična učiteljica gdč. Katarina S u š e 1 j v Ubeljskem je imenovana za stalno učiteljico v Grahovem Za suplen-tinjo v Radečah je imenovana učiteljica gdč. Gabrijela Šimenc iz Ljubljane — (Štajersko); Za stalne učitelje, oziroma učiteljice so imenovani g. Ferdinand V a-bič in gdč. Ida S t o č e k , oba na ljudski šoli v Sv. Marjeti pri Ptuju, gdč. Leopol-dina Kališ v Novi cerkvi, gdč. Ema H rova ti n v Št. Janžu na Dravskem polju in gdč Marija P1 e š k o pri Sv. Duhu. V stalni pokoj je stopila gospa Karolina Potočnik, učiteljica v Petrovčah. Mestni učiteljici v Celju gdč. Vilibaldi Karlin je deželni šolski svet izrekel povodom vpo- kojitvc za dolgoletno izborno delovanje posebno priznanje Definitivne učiteljice so postale: gdč. Franja Hrovat iz Za-bukovja v Ljubnem, pri Mali Nedelji ondotni suplentinji gdč. Olga Cvahte in gdč. Franja J a n d 1, v Makolah pa gdč Olga Bradaška iz Sel pri Slov. gradcu. Učitelj g. V. Frisch je premeščen iz Ptuja v Gussvverk in nadučitelj v Kljunah g Julij O g ris e gg je postal nadučitelj na šulferajnski šoli v Pekrah. Tečaj za meščanske učitelje. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je dovolilo za šolsko leto 1906/7 na c. kr učiteljišču v Ljubljani tečaj za meščanske učitelje. Predavala se bode pedagogika (dve uri na teden), prirodopis in fizika (po tri ure na teden), kemija (eno uro na teden), matematika,geometrijsko in prostoročno risanje (po tri ure na teden) Tega tečaja se smejo udeležiti v prvi vrsti učitelji in učiteljice, ki so usposobljeni za ljudske šole, potem pa tudi oni, ki se morejo izkazati z zrelostnim izpri-čevalom za ljudske šole Pouk se prične s prihodnjim šolskim letom in traja celo šolsko leto Učne ure se bodo tako uredile, da bodo mogli učitelji v Ljubljani in njeni bližnji okolici obiskovati predavanja, ne da bi to oviralo šolski pouk. Vnanji učitelji, ki se želč udeležiti tečaja, morajo pravočasno dobiti dopust Pismene in ustne oglase za tečaj sprejema ravnateljstvo c. kr. učiteljišča do 30. avgusta. Drot Društvo „Freie Schule“ in učiteljstvo. Nemški list „ Vaterland “ je sprožil vprašanje, ali more in sme učirelj biti član društva „Freie Schule“. Dolžan je strogo izvrševati obstoječo šolsko postavo, katere prvi člen govori „o virsko-nravni vzgoji otrok“, ki mora biti smoter vsemu ljudsko-šolskemu pouku. „Freie Schule“ pa si je postavila nalogo odpraviti verske vaje in verski pouk iz učnega načrta. Vsakdo vidi, da je tu nepremostljivo nasprotje. In kako more učitelj, ki se v društvih vnema za brezverski pouk v šoli mladino versko-nravno vzgajati? Zato je ljudstvo po pravici že na mnogih krajih nastopilo proti takim vzgojiteljem. Potreba katoliške učiteljske organizacije. Celovški „Mir“ v svoji zadnji številki (št. 19) opetovano opozarja, da je tesna zveza krščansko-inislečih učiteljev na Koroškem nujno potrebna, zlasti z ozirom skrajno sovražni nastop nemških učiteljev ob zadnjem velikonočnem zborovanju Poročilo slove: „Na velikonočni terek je zborovala zveza koroških učiteljev v Beljaku, kjer jih je pozdravljal nebroj frankfurtaric. Tam učitelji niso čutili druge potrebe, nego ukrepati, kako vreči katehete iz šole, da bi po izpovedi nadučitelja Hohi‘nwarta prevzeli pouk krščanskega nauka, ki bi ga izvrševali tako, da bi ne žalil nobenega verskega prepričanja. Torej da bi bila vera otrok všeč tudi judom, protestantom in brezvercem. Lep v