letaj« v«ak dsn m ' ned»U Pr«»0lk®v. ]s«u«d daily except Sun* d«ys ud Holldajr«. V* LETO—tkar xvin. o«. ii.laJ bUMl M k $5.oo. « Cbte^o. mtMte. AcctpUitt («r SLOVENSKE NAROpNE JEDNOTE MrednUki In wr«vniftki i prostori. MA7 So. Laurndate A v«. Offlc« «r PukllcallMi 2067 So. Lawadale A v«. Tclcphon« Rockw«ll 4904. iO nI COOLIDGE PIRA BORAHA V ZADEVI DOLGOV Administracija namerava terja ti Francijo takoj po i marcu, naj začne plačevati vojno posojilo. Pogoji ne bodo težki, toda moratorija ne bo. > VSE ZAVEZNIŠKE VLADE BODO MORALE REŠITI VPRAŠANJE DOLGOV. \Vashington, D. C., 24. jan. — Coolidgeva administracija namerava pritisniti na Francijo takoj po 4. marcu, naj začne odplačevati svoj dolg štiri milijarde dolarjev Združenim) državam. Tako se glasi vest,(ki prihaja naravnost iz Bele hiše. Predsednik se popolnoma strinja z besedami senatorja Bora-ha, ki je v četrtek odgovoril Francoskemu poslancu Marinu glede "moralne podlage" vojnih posojil. Coolidgevo mnenje je, (fe ameriški davkoplačevalci ne bodo nikdar dopustili, da bi A-merika pozabila na syoja posojila. Poročilo se dalje glasi, da pogoji odplačevanja ne bodo težki, ampak Francija, niti nobena druga vlada v Evropi ne sme misliti na kak moratorij. S plačevanjem je treba začeti takoj. V senatu se je včeraj nadaljevala debata o vojnih posojilih, katero je sprožil Borah. Senator Bruce, demokrat is Marylanda, je zagovarjal Francijo in dejal, da ne verjame, da je plačala francosko sov svoja Wflaon6 o vrnitvi posojila, ni zanesljiva po mnenju Bruca. Vojal dolgovi oo komi m vrata fašistov ProgM dnevnih dogodkov Amerika. Coolidge podpira Boraha glede vojnega dolga Francije. Velik uspeh delavske banke v New Yorku. Privatni interesi* zlorabljajo vladne naprave za ugrabljenje Muscle Shoalaa. Lewis in Stone sta aranžirala konferenco glede neunijskih rud-nikov. Veleslepar BiBchoff na potu v Chicago. Oblaki so zakrili solnčni mrk v Chicagu. Posvetu. Borahov govor je ohladil Francijo. Mtissolini ie v skrbeh radi dol-fo* Ameriki. Nemčija ponuja Franciji ali-" jančno pogodbo. Nova vojaška revolta v Chilu proti sedanji vojaški vladi. Bolezen reakcije se je prijela tudi Cehoslovakije. Chicago, II!., pondeljek 26. januarja (Jan. 26), 1925. nm STEV.—NUMBER 21, pusta g« provided for in mcIImi U0S. Art o( Od. K19X1, «iitkorl.«d on iun« 14. 1918. SLEPARJA PRIVEDEJO V CHICAGO NASTOPAL JE KOT PRAVI STEBER SEDANJE DRUŽBE. Mussolini je v skrbeh radi izpre-membe v, ameriškem državnem departmentu. Rim, 24. jan. — Fašistična vlada Italije je v skrbeh radi preobrata v oddelku za zunanje zadeve v Waahingtonu. Sedanje debate v francoski zbornici in ameriškem senatu o vojnih posojilih so Italiji zelo neprijetne. Italija dolguje Ameriki približno dve milijardi dolarjev. Do danes Amerika še ni vprašala Italije, kaj m|ali o tem dolgu, pa tudi italijanske vlade, kar jih je bilo po vojni, se niso dosti brigale za to reč. Ampak danes vse kaže, da bo Amerika po vrsti terjala svoje dolžnike, naj poravnajo. In Italija pride ns vrsto takoj za Francijo. foelavce je pa oeleparil SS $3,000,000. ■Lm Angeles, Cal. — Tukaj so zsledili ptička in.nekdanji steber sedanjega gospodarskega sistema Raymond J. Bischoffa, ki je v Chicagu osleparil delavce in druge ljudi i tri ,000. ODREZALI BI RADI MOČ FEDERALNE OBRTNE KOMISIJE. V ta namen je bila izdelana predloga. VVashingtoa, D. C. — Senator Wadsworth iz New Yorka in )< riKresnik A. B. Williams iz Mi-rhigana sta predložila kongresu predlogo, katero so izdelali advokati . . ., "ki zastopajo važna bizniška podjetja," da vzamejo ali izrežejo srce iz moči, ki jih ima federalna obrtna komisija. Predloga priporoča, da »e spremeni peta sekcija federalnega obrtnega zakona, tako da bo večinoma preklicana oblast komisije pri preiskovanju neprimernega kupčijskega poslovanja, karier obdrftava javna zaslišanja ali izvaja svoje zaključke. Wadsworth in WUliams seveda trdita, da bo njuna predloga utrdila pozicijo federalne komisije in njeno delo ne bo želo toliko kritike, kot jo žanje sedaj. I Ml je pravita, da ne bo treba bdrtevati dragih saališevanj in da se bodo troški sa zaslišanja 'nižali prišli na sled in ga je roka pravice. Z denarjem, ga je iztisnil iz svojih žrtev, se mu je zazdehalo po solnčnati Kaliforniji, da tam z nagrablje-nim plenom preživi dneve svojega življenja v "dolce far nien-te" — v lenarenju in vši Vanju. Ko so sleparja prijeli, je bil izredno predrzen. Dejal je "Rad se vrnem v Chicago, da se bojujem proti tej obtožbi." Pri tem je seveda pozabil povedati, zakaj se" je tri leta skrival pred oblastvenimi organi, zakaj je pustil $10,-000 poroštva in zakaj ni sam prostovoljno prišel v Chicago in se bojeval proti obtožbi. Bischoff je seveda živel, kot se spodobi za ljudi, ki ociganiio druge za tri miljone dolarjev. Živel ni pod svojim imenom, ampak je sprejel ime svojega očma. Prebival je na Barkeley Squaru pod imenom Thomaa O. Daviš, uvaževalec svile is Japonske in Kitaja. Končno ga je doletela usoda. S pomočjo detektivke ga je policija aretirala, ko je miflil, da je popolnoma varen pred odkritjem. Chicago, IU. — Glas o aretaciji Bishoffa obuja spomine na ka-rijero tega sleparja, ki ti je izr bral najbolj slabo plačane delavce za svoje žrtve. Karijera tega "would be stebra kapitalističnega gospodarskega sistema" je zelo viharna. Leta 1016 je vstopil v ameriško armado v Daven-portu, Iowa. Dezertiral je in vstopil v kanadsko armado, iz katere je tudi pobegnil. Dne 4. februarja 1019 »o ga odkrili, da se klati po naselbini čikaške univerze. Bil je mojster skavtov in se je predstavljal kot saržent Breckenridge, junak iz svetovne vojne. Izstresal je kar iz rokava pripovedke o "junaških delih", ki jih je Izvršil. Kasneje j« bil mešetar v poslopju W«st-mlnster na Marshallovem bule-vardu. Kakor ogenj so se širile vesti v kolonijah, v katerih so nastanjeni tujezemskl delavci, o <* frontnih profltOi, ki prihajajo od »djHjo. ki ga je ustanovil mlad "finančni ženijo Krotile so pravljice, da je človek naložil tisoč dolarjev, v desetih dneh je p« že imel pet sto dolarjev profila. V klavniškem okraju je INTRIGE PRIVATNIH INTERESOV SO NESRAMNE V SVOJO SLU2BO SO VPREG-LI CELO SMITSONIANSKO NAPRAVO. Senator Norria bo najbrž celo afero obdelal v senatu. Waahington, D. C, — Na vidiku je mednaroden spor med Ot-tawo in Washingtonom, ker se je izrabila Smitsonianska naprava, ki tvori del vlade Združenih držav, za zelo nespameten na-)>ud na hidro-električno centralo Ontario Hydro, ki je lastnina ljudstva province Ontario, da bo ložje General Electric kompani-ja pograbila Muscle Shoals in monopol za oddajo električne sile. Sir Adam Beck, predsednik hidro-električne centrale Ontario Hydro, bo najbrž predlagal, da kanadska vlada protestira proti namenoma izvršenemu |X>iakusu, da se škoduje provinci Ontarip. Senator Norris bo pa najbrž spregovoril q tej stvari v senatu in jo |k>šteno in od vseh strani obdelal. Buletin, ki ga je izdal Judson King, ravnatelj National ft>pular government lige, ki se bojuje, da postanejo ■ električne centrale ljudska lastnina, razlaga, da je ta načrt Smitaonianske naprave formalno odobril dr. C. D. Wal-cott, ravnatelj naprave. Walcott piše uvod k letaku, ki bo obdelal "Niagarske slapove", "Njene močne sile in njih ohranitev'', Wyer, katerega neslov m glasi 'Drug v mineralni tehnologiji, narodni mu*ej. Združenih držav'. King pa pravi, da Wyer ni član štaba Smitsonianske naprave in muzeja, ampak je privatni posvetovalni inženir v Columbusu, O., ki skozi leta že vodi propagando proti javnemu lastništvu na ta način, da razpošilja tinko-vine v velikih množinah farmar-skim in ženskim organizacijam. Wyer pravi v tem vladnem dokumentu, da električna centrala Ontario Hydro vara ljudstvo, da ima primanjkljaj za $10,147,014, ker obratni stroški znašajo toliko več, kot centrala izvrši služ-To, pravi Wyer, bodo morali pokriti davkoplačevalci v bodočnosti. Sir Adam Beck pravi, da je to poročilo zmotljivo in napačno in da predloži dokaze, da se podjetje dobro izplača in nosi dobiček. Dr. VValcott pa opozarja na WyerJevo trditev, da so privatni interesi zmožnejši upravljati taka podjetja, kot ljudstvo. Ontario kot provinca se lahko pritoži pri vladi v Ottawi, da je bila napravljena ikoda njenemu kreditu s takim pisarenjem, ki je napačno in popačeno. To lahko store tudi mesta, katerih je o-krog 226 v tej provinci. Oni vsi skupaj lahko povdarjajo, da Calvin Coolidge, njegov kabinet In Taff, načelnik najvišjega sodišča, tvorijo legalno telo Smitaonianske naprave, medtem ko je Taft predsednik voditeljev. Ako bodo Kanadčani nastopili, tedaj bo ustavljena najbolj umazana propaganda proti ljudakemu lastništvu, ki jo vodijo zakulisni-ki in vežarji trusta sa oddajanje električne sile. DEMENTACUA. V "ZAJEDNICARJU", uradnem glasilu Narodne hrvatske zajednice, z dne 21. t. m. II-tamo poziv na protestno skupš/i-no proti nasllstvu belgradskeg« režima. Nadalje čitamo, da bodo nastopili razni govorniki, hrvatski. slovenski in srbski, in da bo sa S. N. P. Jednoto govoril neki A. Horvat. Na to izjavljamo, da gl. urad BNPJ ni pooblastil nikogar, da govori v imenu Slovenske narodne podporne jednote. Samo pooblaščeni za»i»pmki imajo pravico nastopiti v imenu jednete, pa nlkdo drugi, in jednoU ni odporna sa dejanja dragih ljudi. ■ORANOV 00V0R I OHLADIL FRANCI JO Ptariški listi spoznavajo, da se t Amerika ne smenl sa asnti-l mentalne pridige.—Kravall v zbornici radi dolgov, r I, f Parit, 24. jan. — V francoski *U>rnici so bili včeraj kravali, ki so trajali 25 minut, radi vojnih dolgov. Malo je manjkalo, da ni predsednik suspendiral seje. Nemiri so se pojavili, ko je desničarski poslanec Desjardins napadel levičarsko večino, ker ni dovolil* da bi se govor poslanca Mat inajnabil na vseh javnih pro-storih dežele. Marinov govor se tiče ameriških vojnih posojil, katerih po njegovem mnenju Francija ni upravičena vrniti. Zbornico je pomiril Herriot, ko je izjavil, da se mora debata omejiti na vprašanje francoskega poalaništva v Vatikanu. Tri ure je Herriot argumentiral v prid odprave vatikanskega poslaništva. Njegbv glavni argument je bil, da je Francija ločena od cerkve že od leta 1906 in vsled tega je nesmisel imeti poslanika pri papežu. Francija sploh nima nobene koristi od cerkve v zunanjih zadevah, dočim se cerkev vedno vtika v notranje zadevt FVancije. Bivši premijer Briand je zagovarjal poslaniltvo v Vatikanu. « t Odgovor Boraha v ameriškem ■enatu na Marinov govor v francoski zbornici glede vojnih dolgov je naredil boleč vtis na vse tiste Francoze, ki še vedno upajo, da Franciji ne bo treba plačati dolga. Navdušenje, ki ga je naredil Marin, se je hitro ohladilo. * Pariški listi svare javnost,&da sentimentalni argumenti ne bodo indlkAnitolkfi katera "potna le denar". Treba se je stresniti in začeti na drug način. 'L'Infor mation" pravi, da sentiment in finance ne poznata skupnosti v Ameriki in neumestna propaganda za črtanje vojnih dolgov lahko porine Francijo v tak položaj, da ne bo Več mogla dobiti posojila v Združenih državah. Namčija ponuja Fraadji varstveno pogodbo Lutherjeva vlada Ima vinašrta defenzivno alljanco s Francijo. Berlin, 24. jan.—Poročilo, ki sicer ni uradno, vendar pa izvira iz uradnih virov, se glasi, da Lutherjeva vlada namerava obnoviti ponudbo defenzivne alljance s Francijo, ki je bila narejena pred dvema letoma ln katero je Francija takrat zavrgla. Luther-jev načrt je, da Nemčija in Francija skleneta pogodbo, v kateri druga drugi zajamčita mir in s tem bo zajamčen mir med starimi sovražniki v Evropi. Načrt je baje že v rokah zborničnega odseka za zunanjs zadeve. Nemška vla4A upa, da Herrio-tova vlada privoli v to pogodbo. Poincare, ki je zavrgel prvo ponudbo, ni hotel nič slišati o varstveni alljanci s Nemčijo. in da so odkrili UBOGI TIHOTAPSKI KRAM. Zobje ga bob! Chicago, III. — Jetniški tovariši, ki delajo druščino "Tsrry" Druggan u, bivšemu kralju tihotapskega piva, pravijo, de Je zo-bobol povzročil, da je Druggan prosil predsednika za pomllošče-nje. Peticija za pomiloščenje pravi, da Druggan strašno trpi na prebavnih organih In bo najbrž umrl, ako ne bo kmalu pomiio-ščen. Poleg se pritožuje, da je ječa strašno umazana. Druggan se je raztogotil, ko je jetniški zdravnik McNamara odredil, da Druggan zapusti jet-nlško bolnišnico in napravi prostor v resnici bolnemu j«tniku. LEP USPEH DELAVSKE BANKE V NEW TORKU DELAVSKA BANKA JB POKAZALA. DA SLUŽI DELAVCEM. To mora biti (udi cilj delavakega denarnega zavoda. New York, N. Y. — Delavska banka pod imenom Amalgam-ated Bank, ki Jo je ustanovila krojaška strokovna organizacija, je bila ustanovljena leU 1928 dne 14. aprila. V zadnjem letu, tO je v letu 1924, se je prav lepo razvila. Njeno premoženje znaša $4,680,287, vloge v banki pa $4,245,679. Sidney Hillmun, predsednik organizacije krojaških delavcev Clothing Workt»rn Union, pravi, da se uspeh delavske banke ns meri po njonem finančnem uspehu, ampak Če je služila delavstvu. "Najvažnejše vprašanje je,", pravi Hillman v svojem komentarju, • katfrim komentira«bančno poročilo ravnateljev, "kako daleč smo služili delavcem, v interesu katerih je bila banka organizirana. Ako delavska banke ne morejo dobro služiti svojim klijentom, tedaj te banke nimajo uspeha ne glede nato, kako velik je ft»il njih finančni uspeh. Mlada je Amalgamated banka, ampak pokazala je s svojim posebnim dčlom, kako koristno so lahko delavske banke onim, za katere so ustanovljene. "Naša banka je lahko za tisoče in tisoče delavcev pošiljala denar )>o nitki ceni, ki Imajo »vpjco v Hugiji in v aredhji Evropi. Ko so bila uvedena dolarska potrdi la, se Je pojavila zakasnilost v dos ta vi jen Ju denarja onimi ki so ga potrebovali. Bila Je nevarnost, da pade vrednost vsote, ki je bila zapisana na potrdilu, ksr je postala demoralizacija valute v deželah, v katere je bil poslan denar. ' "Naš oddelek za tujezemsko valuto js tako uspešno delal in pošiljal dsnar po tako nizki ceni, da je bil poplavljen ».posli. Služil je onim, ki so ga potrebovali, kar pokasuje dejstvo, da Je šlo skozi banko 190,026 potidli za vsoto, ki je skoraj dosegla sedem mil Jonov dolarjev. Skupaj s Amalgsmated banko v Chicagu smo poslali več ko deeet mil Jonov dolarjev in skozi naše roke je šlo pkrog tri sto tisoč potrdil. Tsj službi za pošiljanje denarja v tujezemstvo je sledila služba sa majhns posojila. Ta dsnar se Je posodil proti tedenskemu povračilu, kar je zelo koristilo našim vlagateljem. Posojilo se je dajalo proti tedenskemu |wvrsčilu po Štiri od uto obresti. S tem so bili znižani posojilni stroški onim, ki so bili potrebni majhnega posojila." V kratkem , bo banka uvedla tudi posojila za delavce, ki bodo kooperativno gradili in lastovall hiše, dodaja Hillman v svojem komentarju. Ravnatelji pravijo v svojem poročilu, da bo banka kmalu potrebovala nov in večji dom. VREME. Chicago in okolica. — V torek temperatura ped* ua 10 Izide HTRAANO, HTRAANO! Tajnik društva tovarnarjev mogoče le umre strahu? Chicago, lil. — John M. Glenn, tajnik Društva illinojsklh tovsr-narji-v, je tako strašno stikal, kaj se bo vse zgodilo, ako bo sprejet amendm«nt za varstvo otrok, da so poslušalcem kar mravljinci lezli po životu. Govoril je pred Ligo volilk za 20. ir. 81. senatorakl distrlkt. Pri tej pffNki je povdarjal, da bo a mendment pomnožil nevarno moč federalne vlade. Razveljavljen ho peti amendment k ustavi, ki HtHUr*. da se Indtvi ttju ne sme vseti svoboda ln I metek brez fodaijske obravnave. Ko je zagovornik otroške suš-no*ti usvedel še več takih " loeti, je nehaj govoriti. NOVA VOJAŠKA REVOLTA V CHILU Rebelni častniki no okupirali se-• dež vlade in nasnanill, da ovr-žejo sedanjo vojaško vlado. Saptiago, Chlle, 24. Jan. — Kontingent mladih častnikov Je sinoči okupiral palačo Moneda, v kateri Je sedež vlade. Palača je bila obkoljena s oboroženimi Četami. Častniki so naznanili, da strmoglavijo sedanjo vojaško vlado in organizirajo drugo, ki bo nevtralna v politiki. Sedanja vlada se ja izneverila svojemu programu in sačela podpirati stranke narodnega bloka. I (V zadnjtm septembru Je jun-ta generalov ln častnikov strmoglavila ehileansko vlado in po-atavila svojo, nepolitično vlado. Predsednik Alessandri Je bil Izgnan is dežele. Od takrat Je bila na krmilu vojaška junta, ki je pred kratkem naznanila, da se vrše predsedniške volitve v prihodnjem maju.) Voditelji redarju In i* lezničarjav v konfaranol Stvar ss Nle premogokopov, ki so lastnina želetnlčarake unije, lOeveland, O. — V četrtek Z v etvr Je bila aranžirana konferenca med voditelji rudarake linije U. M. W. of A. in Bratovščine lokomotivnih strojevodij radi Coal Kivers Colllerles Co„ ki je v rokah zadnje organltaeijo Ut katera po 9btožb! rudarske or» ganitacije uposluje neunijske rudarje. ., Konferenca se vrši v Waah-ingtonu tk frisotna bosta Joka L. Lewle, predsednik rudarske organizacije. VVarren S. Stone, predsednik unije, strojevocjjev ln predsednik ravnateljatva Coal Rivers Colllerles C0. Frank Mor-rison, tajnik Ameriške delavska federacije, je aranžiral konfe-ronco. Lewis trdi, da so premogokopl, ki so lastnins Železničarsks unije, še vedno neunijski In rudarji ne prejemajo unljske plače. BANKIRJI NISO NEUMNI PRI KUPČIJAH. Za blago naprodaj znajo peeta* viti Chleage, III. — Večina bankirjev, ki zastopajo ali laatujejo vrednostne psplrje cestne železnice, se Je isrekla, da Ima mesto pravico do kontrole nad cestnimi železnicami, kadar Je plačanih 61 odstotkov od vzpostavljene eene $162,000.000. Izdelano bo seveda poročilo, ki bo pripovedovalo, da se čikaške cestne železnice nahajajo v tabornem finančnem stanju. Vredne so celo $40,000,000 več, kot se zahteva zanje. Poročilo zdaj pilijo ln obljajo, da ga pradlože mestnemu svetu še ta teden. V nJem bo izničeno, da je kupna mpa zelo nizka. . y®r ' Opijska konferenca na roka razbitja. |Sineva, 24. Jan.—-Druga mednarodna konferenca m omejitev trgovine z opijem ae najbrž razbije še danes. Radi lepšega bodo »klonili, da se konferenca odgodi za šest mseecev. Mtephen O. Por-ter, vodja ameriške delegacije, Je Izjavil sinoči, da Je njegova delo v 2enevl končano in prihodnjo sredo odpotuje domov. Drugi delegatje upajo, da se Porter morda še premisli in ostane, Sporazum, da se pridelovanji In raa-peČavanje opijskega strupa na Daljnem vzhodu odpravi, je na-mogoč vsled opozicij« angleška delegacije. Japonci delujejo za mmkmmk*, Knrapatkln je mari Moskva. 24. Jan. Ui aovjetafca rasnikaraka poroča, da ji umri ropa (k in, star 80 let, nu pri PdUfflHiJ vodil rusko ovu. Kuropa armado f rt -t, * ,777 . _. P. R O 8 V E T A PONDELJEK, 2«. JANUARJA 1925 PROSVETA GLA1ILO BLOVUJfrKB NAROPNB POPFOKKg JEPKOTK^ lastnima slovenske narodne podporne jednote Cy oyi*»ov po dogororg.^^kopkrf w m irr»MJ». Narotnina: Ztdinkno drftav« (Uran Chi«ar>> UM na Uto, C I Uta la 91J5 ta tri bkmm; CUcafo in CkSrro fSJO na Uto, $8-2» M pot m. 91M t* tri meaece, in ta inoinozcmetvo 10.00. --.--------------Firm Ml • tfg -.=-.----------- • Naatov M »aa. kar lau aiik s Uato«: "PROSVETA" W74> Sa. UarMala Armmo, Olifj»,Jiiili "THE ENLIGHTENMENT" Organ af tka SioTask Natiannl BmmTH Saclaty. OmMrf br ti* SUr—k Nali—nI E—«fit Advartiaina rute« on agreeim-nt. *. LjjammmmmSrnmmm ■a tudi dosti o teh pustih stvareh ... | . Pisati ne morem o nikakem napredku v društvenem oziru. Prvi vzrok je, ker tu ni Slovencev, drugi pa, ker so slabe razmere glede dela in tretji ter največji, ker Slovaki in Poljaki ne razumejo naših pravil. Tu okoli je več ljudi teh dveh narddnosti, ki lastujejo svoje farme, in precej sem se Že trudil, da bi jih pridobil za naše društvo, pa vse zaman. Povsod sem dobil odgovor, da ne razumejo naših pravil. Ko bi mi imeli pravila v vseh slovanskih jezikih, bi bilo lahko jih pridobiti za našo organizacijo. Zato naj bi bila naša pravila tiskana vsaj v štirih slovanskih jezikih, in sicer v sloven skem, hrvaškem, slovaškem in poljskem. To bi več koristilo jed noti kot vse agitacije za nabiranje novih članov. Posdrav Slovencem širom Združenih držav. — Valentin VerUavc. I je treba ia prenašati, ker flelav •tvo je samo hotelo tako. Delavska proaperiteta je pri nas polovičarska. Tri dni nas zaposluje tedensko in še takrat je zaslužek odvisen od prostora v rovu ter od delavca v prostoru. Imamo društvo S. N. P. J., še precej trdno kakor ie tu malo Slovencev. Zadružna trgovina nam lepo uspeva pod vodstvom Cehov. V kino-gledišču, ki je last premogovne družbe, pokazujejo .isto, kar se zdi pqdjetnikom, da bi njim ne Škodovalo in ne akva-rilo nas, di ostanemo "lojalni" družbi. Naša unija "napreduje", kakor pač more napredovati pod "naprednim" voditeljem Levvi-som. Zdaj je v Stadiju izuipira-nja po West Vifginiji in po delih Penne. Težko bo delo zopet spraviti unijo na noge. -r- Frank Strah. ■(Ostali del dopisa bo priobčen y sredo pod naslovom "Razprave pravilih S. N. P. J., keS tja spada. — Op. uredništva./ govornica 8heboygnn, Wla. — Z delom gre vedno bolj slabo. To zimo je veliko brezposelnosti, a na pomlad je upati boljše. Pri vseh tukajšnjih društvih pa jc opaziti jidto lep napredek, posebno pri 8. N. P. J. društva št. 344. To stoji trdno kakor močno zasidrana ladja. Zažene se včasih vanj vihar in ae strše kaka slaba veriga ali vrv, ali tO nam le da pozornost, da hitro obnovimo a boljšo. To je, da odstopi kak Član, mesto katerega ps dobimo boljšega. Kmalu bo pričela sezona sa prirejanje veselic. Tudi mi smo praviti, ako se kortimpirani javni uradniki, katerim jc bila I sprožili misel za prireditev vcqe- ptm dokazana korupcija, prijemljejo t glaco-rokavicami. Ako so tisti organi mlačni napram korumpiranim javnim uradnikom, katerih dolžnost je, da odstranijo korupcijo iz javnega življenja, tedaj se obuja sum, da sami žive v palačah iz stekla. Brezobziren nastop proti ko-rumpcijonistom, pa odbije take dvome. Marsikdo misli, da se ljudstvo ne zanima, kako ie postopa s korumpcijonisti, ki so varali zaupanje ljudstva, ker ljudstvo takoj pri prvih volitvah ne pokaže av^t ne-volje Antpak tisti, ki sodijo tako, se motijo. ljudski mlini meljejo zelo počasi, ampak zato toliko bolj sigurno. Ljudstvo prav dobro vidi, k^o leze pravica za javni- vrstl bi bilo dobro, da bi ae tukajšnja brataka društva na to ozirala In upoštevala ter bi ne prirejali dve društvi veselice na Isti dan. OdpiraJiAo drug drugemu vrata, ne sapirajmo. IHM klm pozdravom. — An* i«»n K reiei i Pkin Km. Okle. — Kakor o-blčajao pričnejo dopiaovald prvo s delom, bi rad tudi jaz. pa ae morem, ker dela tu sploh ni Rudnik stoji fte enajst mesecev, a adaj se pripravljajo, da I*hIo ■ I I _____s delom. Pričali ao čistiti mi korumpcijonlatl, mesto da jih hitro in odločna primi, rudnik ln dali so vedeti, da bodo ■^■■■■ii m^m sačeli s obratom. Saj jc bil ie čaa, da te povejo. Pravijo Plney Fork, Ohio. — Ni treba ugibanja, da-li bo leto 1925 boljše za koga kakor je bilo lansko. Brez dvoma bo za kapitaliste še uspešnejše kot je bilo 1924, saj oni piv dobro "napredujejo" Napredek je pač vse, za mogotce posebno prijeten tisti, ki se oblikuje z lepimi okroglimi številkami, ko jih seštevajo koncem leta, koliko so Čistega profitiral vse leto. Delavec kvečjemu lahko sešteje, koliko dni je delal v letu, ker on dela v tovarni, Čeprav ni njegova, se muči po rudniku daai ni gospodar lopate premoga katerega neprestano premetava in nalaga. Mehanik jo zgradi inženirjem, strojevodja jo voz skozi nevarnosti in sprevodnik spremlja ter pobira denar od potnikov, pa vendar nima nobeden Izmed njih črhniti besedice radi železnice, niti sa črni cent železniških dohodkov nimajo vs trije odločevati. Odločevati o denarju si svoji pravico aamo "kralj", bogataš, katerega pisar ji trohnijo pri debelih knjigah v trustjanskih uradih in seštevajo zanj ogromne številke. Delavec jo visoko naobražen inženir, mehanik in strojevodja sprevodnik in rudar kakor slabotni pisar z belim ovratnikom ki ae pa tega ne zaveda čeprav mu je šolrioliko posvetila v glavo, da se šteje za malo več kot delaVta in se vzbok ne organlzi ra. Val delajo, vsi producirajo in grabijo skupaj na velik kup za gospoda — denarnega kralja Osamljen je kapitalistični kralj, pa vendar spravlja produkte tl-sočev In tisočev pridnih, toda nezavednih robotov. Da bi se organizirali. bi mogotčevo oblastvo šlo, sami bi odločali o svojem delu. svojem pridelku in dobičku. • Po časopisih že skoraj ne beremo .drugega kakor o zmanjševanju delavskih mezd in višanju cen življenjskih potrebščin. To jc pač uspešno grmadenje na kup kapitalističnega kralja, za katerega ae mučiš rudar med sUnimi skladi pod zemljo, vpre-Žen v mukotrpno delo, da se ti trese mozek v kosteh, dokler ga kaj imaš. Trudiš ae, da bi pošteno prežlvll svojo družino, mogotec pa al a pomagači beli glavo, kako bi te Ulj oropal, da bi lažje cpzaipal krivično pridobljeni denar. 7 Vozili bodo zopet štiri leta ne U Umrli so v Ljubljani: — Petauer, krojaški mojster, 68 let — Valt^r Koacfrer, poaestni-kov sin, 2 leti in pol— Bai i, ibitz, bivša babica, hiralka, 74 let. — Gabrijela Belcjan, hči tov delavke, 3 dni. — Ivana Strah hči železn. vozopisca, 8 mesecev — Amalija Banič, služkinja, 49 let. — MUko Melhijor Košir, trgovec 29 let 1 ' ' r f '• 15 kt . rotnim je bil dne 16. dec. obso. jen^a 15 let ječe čevljarsk, „>. močnik Anton Jelen, ki J( v Gradcu umoril neko prostitutko. Grozna n^^p^f tragedija__ V selu Močile ob Kolpi se je odi- Dragotnjk Severinaki je že dalj časa žifal v ^enreatanih prepirih s svojo ženo in svojim sinom Dragotinopi. Vzrok prepiru je bilo nedopustno razmerje med starim Severinskim in sinovo žv-no. Tudi novega leta dan ni pote-kel brez prepira, ki pa je imel grozne posledice. Ko je stari Se- In zato bo nekega volilnega dne prišel močan obračun, ko se ga najmanj nadejajo oni, ki mlatijo, da ljudstvo spi in ne opaztge d< ... is .U Detroit, Mick. — Delavec aem in roka mi je težka za pisavo, pa vseeno aem se odločil, da napišem nekaj vrstic v Prosveti, ker mislim, da bo dobro za društva in člane, ki so organizirani pri S. N. P. J. Vzrok da pišem je naša društvena seja, ki se je vršila 18. t. m. , Na seji je bil čitan apel od Jugoslovanske socialistične zveze, naj društvo podpira izobraževalno akcijo. Sledila je ostra debata, o kateri ne bom pisal, samo to rečem, da je žalostno, ko so si delavci tako nasprotni. Kaj je temu vzroki Svetovna vojna in ruska revolucija! Resnica je, da se je takoj po vojni začelo delavsko gibanje po strankah lomiti na dvoje. Deli so šli na desno, drugi na levo, rezultat pa je bil: slabljenje delavskih organizacij. Najnaprednejši in najaktivnejši člani pripadajo prvi ali drugi struji političnih organizacij in jfiSočeš ali jfočeš, dobimo naso-re in ideje ^obeh struj v 'našo S. N.'P. J. Posledice so da se deiav ci med seboj, brat brata grdo gledajo, ko pridejo na sejo bratske organizacije. To je absolutno nepotrebno pri S. N. P. J., ker naša je^nota je na demokratični podtarfTVsi njeni člani imajo enake pravice in prilike, da dela jo v korist društev in jednote. Nepotrebno je sovražiti člana, Če pripada k drugi politični struji. Slišal sem praviti nekatere, da ven s politiko iz podpornih organizacij- Taki člani so na krivem potu. Ce bi se delavci več zanimali za politiko kakor se zdaj bi naš delavski položaj bil dosti boljši kakor je v resnici. Glej, glej, bo morda kdo rekel, kako politiko pa hoče imeti? Kaj je še niso socialisti dosti privlekli k nam. Ne,niso je ne; sociali zem ni bob, da se dene vsakemu v žep, pa je socialist. Socializem mora, priti v glavo in kri, potem je delavec šele socialist Reči pa moram tudi, da niso vsi dobri socialisti, ki so v socialističnih strankah. ^ Ne mialim delati nobene reklame socialistom, ker tudi nisem član socialistične stranke in se ne strinjam z njihovo taktiko, ali koder sem hodil, povsod sem videl po Združenih državah, da so socialisti aktivni pri druAtvih S. N: P. J. in delajo za društva in jednoto. Zato se ni čuditi, zakaj imajo socialisti tolik vpliv pri društvih in jednoti. - Kot sem omenil, imamo vai e-nake pravice in prilike delati v koriat društev in jednote. Torej i»jdimo sa delom in pokažimo, da moremo mi Še bouTdelati v koriat društev in jednote. S tem ne bomo koristili samo sebi, temveč društvom, jednoti, delavstvu in vsemu človeštvu. Zapomni pa naj si tudi vsak, da tisti, kdor največ dela v koriat članatva in jednote, ima tudi največje zau-panje od strani članov, pa naj bo pristaš ene ali druge politične struje. ' * ; \ i I Zato ne sme biti nobenega sovraštva med našimi člani. Pri H-dnoti smo za to, ker nam ona koristi In več ko bomo 4rull za Članatvo In jednoto. več nam Ik> moteno, ker gospodi bodo lahko narekovali izvoljenemu kočija- cla,utvo i«1«* šu. kako ima voziti zanje. Mi pa|,,,<,n,,,H svoji neumno-kako je Z bratskim posdravdm.—Lnd-predaednik društva verinski nekoliko časa zamišljen sedel pri mizi, je Šel v kuhinjo po oster nož ter z njim dvakrat zabodel svojo ženo, sinu Drago-tinu pa ga zasadil globoko v prša. 2ena in sin sta še istega dne ' podlegla težkim poškodbam. Železniška nezgoda na Javor-niku. — Pri Javornlku na Gorenjskem so 4. jati. skočili s tira Štirje vagoni vlaka št. 43, nato-vorjeni z raznim blagom. Dva vagona sta se prevrnila in zdrsnila po pobočju več metrov pod progo, eden je obstal poleg tračnic, četrtega pa je vlekel stroj preko postaje Javornik. Popoldanski osebni viak iz Ljubljane je vozil, ker je bila proga pokvar- 1 jena, samo do Javornika, kjer 10 potniki izstopili in morali iti pei dalje proti Jesenicam. Vzrok, zakaj so vagoni skočili s tira, ie ni ugotovljen. Kruh se je v Beogradu podražil. — Z novim letom se je v Beogradu podražil kruh za pol di-harja pri kilogramu. Crn kruh stane sedaj 5.50 Din, bel kruh 6,50 Din. Peki trde, di je bilo podraženje potrebno, češ da se je moka podražila za 1 Din, do-čim občinska uprava to zanika. Podzemska jama nad Savico v Julijskem pogorju. — Iz Bohinja poročajo: V Julijskem pogorju nad Savieo so našli te dni podzemsko jamo, katero so odkrili voditelj bohinjsko-jezerskega hotela "Zlatorog" g. Dobra-vec, g. Krašovec z Vrhnike in Janez Zvan iz Studora. Imenovani gospodje so prehodili pod zemljo štiri do pet kilometrov, a niso prišli votlini do konca. V jami je več odprtin na levo in desno. Te bo treba še preiskati. G. Krašovec pripoveduje, da so nekatere jamske odprtine zelo lepe in da se lahko primerjajo s predeli v postojnski jami. Baje izgleda neka partija kakor cerkev z oltarjem in mizo. Nedvomno bo ta novica razveselila vse prijatelje našega divnega Bohinja in planin ske narave sploh. Skušali bomo dobiti o odkritju še natančnejše podatke. Okolica Bohinjskega jezera je s tem gotovo mnogo pridobila na svoji privlačnosti. Požar v Novi vasi — Dne 4. jan. popoldne je v Novi vasi pri Ptuju v neki kmečki hiši izbruhnil požar, Id se je vsled vetra hitro širil, vendar se je ptujski požarni hrambi in vojaštvu posrečilo, omejiti požar ter ga končno vkljub močnem vetru pogasiti. Pogorelo Je 15 objektov. V Smrtna nesreča. — V Starem trgu pri Slovenjgradcu Je imel delavec Ivan Meh na steni nabito puško. Ko je bil oče odsoten, je snel njegov sin puško s stene, pomeril ih sprožil ter smrtno sadel svojega mlajšega bUta. Ponarejeni dolarji. — Novo-sadska policija je aretirala nekega Josipa Schaefferja, ki je zelo potratno živel in lahkomišljeno izdajal bankovce po sto dolarjev Ugotovilo ae je, da so bankovci ponarejeni, vendar mož vztrajno taji provenijenco teh dolarskih novčanic. « Nova CarogSfvm tolpa. — 1x0-sijeka prihaja poročilo, da ata bila U dni tamkajšnjemu sodnemu stolu izročena Joso Gulin in Jure Covič, delavca rodom Is Mmsci Je. ki sta priznala, da sta po Slavoniji izvršila 16 rasbojništev in 8 umore. Njuna roparska tovariša Tomaž Ssabo In Ivan Gulin ps sta bftl MMflHfi v Karlove« in izročena nošenje skritbg< JA J* NEPOSTA Mm™ te«. I 1IEŠETARSKI POLlTlCARJI ZDAJ DOBRO DIHAJO. Washington, D. C. — Baranta-Kkih in mešetarskih političarjev, ii v navadnem življenju baran-»jo z delnicami in obveznicami, je bilo grozno strah preden je naučil prvi torek v mesecu novembru minolega leta, da zmaga La Follette. Zd*j jih j? ^ strah nekoliko minil, ko so prepričani, da je bil La Follette poražen, počasi se je vračala življenje valje in zdaj ao pilili zopet toliko i sebi, da zopet vriskajo., Edvard Dakin je napisal članek v listu "Commerce and Finance", ki vsebuje tele stavke: "Ko svet drči v leto 1925, smo poslali — vsakdo izm$d nas — lastniki sto miljonov krepkih tla-čanov. Mi imamo vknjižeo.dolg na življenja živečih in le ne rojenih skoraj v vsakem narodu v Evropi, izvzemši v Rusiji. Prejemali bomo, ako ne bo prihajalo zlato, tedaj bo njegov ekvivalent prihajal v blagu. Vsakdo izmed nas lahko upa, da bo Imel več za potrošiti. Vsakdo izmed nas l>o imel več za nakup. Luksus današnjih dni mora postati tako splošen, da postane potrebščina. Izumiti bo treba nov luksus, da pobere, kar imamot odveč v na-iera premoženju. S takim bogastvom lahko izvršimo eno izmed dveb stvari. Mi ga lahko potrati-m<>, individulano v praznem in učinkovitev življenju, kot je le vsak imperij potratil svoje boga,st vo v preteklosti, ali pa izkoristimo novo iznajdbo, kateri pravijo kapitalizem, na ta način, da spremenimo vse človeške razmere, da preustrojimo ves ivet bolj po srčnih željah. "Z denarjem in z dolom zastavljenih sužnjev." KI.KPARlA PKIVEDJEJO V CHICAGO. (Nadaljevanje s 1. strani.) množino zlata. Ampak veselje jo Lil«j kratko. Prfcšlo je razočaranj« Oblasti so prijele sleparja i« ! >žiti je moral deset tisoč dolarjev poroštva. Ampak slepar jo pustil poroštvo in otresel prah »•■•»ta Chicaga s svojih čevljev. Delavci so seveda sami nekaj krivi, da nasedejo takim sleparjem. Mesto da Čftajo dobre časnike in posluiajo tiste, ki jim pri|H)vedujejo resnico o sedanjem gospodarskem sistemu, pa drvijo za navihane!, ki jim obetajo lH>gMtvo na tem in na onem •vetu. Ako bi delavci malo več razmikali o pravih vzrokih njih rev-fcine, o sedanjem gospodarskem ■'stemu, in kakšen gospodarski m je treba vzpostaviti, ds bodo odpravljeni vsi sleparji, ki ■»olzejo ljudstvo, tedaj bi ne seda*' 'akira navihancem na Ilma-Velika delavcev je fte epo-*nalo vzroke svoje bede in trp-•i^nja in ti delavci so vafni p«*l takimi nleparji. Ogromna mass d« lovnega ljudstva, kl le nI prl-»!a <)o k poznanja, pa tvori sa te vrMe ljudi rodovitno polje, na ^ti rem bogato žanjejo, ne da *>' jim bilo treba orati in sejsU. oranje in sejanje preskrbi LISTNICA UREDNIŠTVA« Created Butte, Calo. — F. J.— Vaš list smo izročili Charles Po-gorelou, a In dulevno. S slikami. Trda vesba. Cena $1.50 s poštni- cero ia leto pol leta $3.25, sa Za Evropo stoMsa pol te-ta $4.00, za vse loto pa v®«®*, Tednik stans sa Rvropo 11*70. Člani donlalate samo Me sa poštnino. Npro^nino lahko tudi sa* mi pošljeta na naslovi ^ UPEAVNIATKO u PROS VETA* . 2667 0. Lewndale Ave* CHICAGO, ILL. 1 Zadaji dve knjigi, naro. ftsni skupaj, dobile sa tri T"™""™™-" Naračbe, s katerimi ja Vaacaaver. B. C, 24. jan. —- [tre tel d<■]*•*> n Pekinfa, da je kitajske republike ln vodje ra-dikalcev na KlUJskem, umrl. V zadnjem letu je btlo večkrat po- P K O S V E T * POLIKARP Spisal Ivan Cankar. (Dalja.) r*' Župnik m je okrenil in je sto-pil počasi k cerkovniku. Velika žalost je bila razlita po njegovem obrazu, nagnil je nekoliko glivo ter mu je položil roke na rame. "Prijatelj, ki me poznal tako dolgo let in ki »i mi zmerom zvesto služil — jokaj danes z menoj. usmili se me! Pripetila ss mi j« velika nesreča, hudo kazen mi je poslal Gospod. Ne prestrsli ae preveč, prijatelj, če ti povem, kaj se mi je zgodilo! Glej, izgubil sem ime, svoje staro, lepo, polteno imel Bog mi ga je bil dal, Bog ga je vzel, njegovo ime bodi hvaljeno ... Namesto prej-fojega pa sem dobil novo ime, kazen božjo na stara leta. Ne glej me tako mrko, ne zavrzi me! Zakaj vedi, o prijatelj, ime mi je Polikarp!.. Cerkovnik je prebledel, vztre-petal, nato ae je jadrno okrenil, zaloputnil duri ter bežal po klancu navzdol. "Ni usmiljenja na svetu!" je zavzdihnil župnik ves Žalosten ln globoko sklonil glavo. Cul je iz cerkve ftum, kakor od šepetanja številne množice. "Fara je zbrana, pripravljen sem! Ti Bog mi daj moči!" Prekrižal je roke na prsih, še trenotek je postal, nato je prestopil prag. 8 počasnimi, težkimi koraki, globoko sključen, je stopal proti oltsrju. Gledal je v tla, nič krvi ni bilo v njegovih licih, siv, rszoran in resen je' bil obraz. Po cerkvi js sašumelo glasneje, zazibalo se je, kakor da bi bil zapihal močan veter. Pred oltarjem se je župnik o-krenil in se je ozrl po množici. Tisočero začudenih, prestrašenih obrazov je strmelo vanj. "Farani. brat je cv Kristusu!" Trepetajoč in votel je bil njegov giaa, toda krepak, tako da se je razlegla beseda jasno prav do stopnic pred cerkvijo, "Lepo število let Hmo žjveli skupaj v miru in prijaznoatir Bili ste mi vdsni in tudi jaz sem vaa ljubil. Ce ste me talili kdaj, odpuščam vam in tudi vi mi odpustite, če sem žslil koga izmed vas." * Zsšumelo ja po cerkvi, zaih-telo. . "Tako je bilo In ne bo nikoli več! Zakaj, poglejte me, kako stojim pred vami, ves *bog, od glave do nog s sramoto pokrit! Hotelo as ja Vsegamogočnemu, da mi je vzel ime, ki sam ga nosil v časti in poštenju tako dolgo vrsto let. Sodba js njegova, kazen je bila pravična. Od sinočnje noči, te žalostna, nesreče polne, mi je prilepljeno ns suknjo čisto novo, zelo neprijetno ima in nosil bom to težko breme do groba. Ns zaničujte me, nikar me ne ka-menajte! Bog ja sodil, zakaj bi sodili še vi 7 Pomislite, brstje v Kristusu z mano: odšla j mi je ime Polikarp! . . ." Sredi množice je zakričala Ženska. "Prostora! Ven!" Iz krika se jih je porodilo tisočero; kako* da bi se bila nenadoma, hrupoma odprla vaa okna ln bi bruhnil v cerkev silen vihar. Ljudje so padali v speči in vstajali, ženske so joksle z nenaravnim, kričečim glasom. Iz ble-- dih obrazov so gledalo široke, za-krvavsle o« . .. Kakor črna raka se je razlilo po stopnicah, valilo se po klancu navzdol "Obseden! Obseden!" Bežali so ljudje in so bežali zmerom dalje, razkropili' se po skritih stezah, po polju, iskrili se pod kozolce. V cerkvi in na vaai je zavladala hipoma tišina. "Zaničevan! Izobčen r Zakril je obraz z rokami in se je zgrudil pred oltarjem na kolena .. . V zakristiji so se oglasili koraki, zdravnik, učitelj ln župan so stopili v cerkev. Župnik je vzdignil glavo, vstal je, umaknil se je za korak. Iztegnil je roko in izpregovoril s trepetajočim glasom. "Kdor je brez greha, naj vrže kamen name!" • "Nobeden ni brez greha!" ae je nasmehnil zdravnik. "Zakaj ate se tako razburili?" je vprašal učitelj. "Tako vam torej razodenem, zato da se odvrnete od pene z gnusom in strahom, vi prijatelji blagi, ki sem vaa ljubil.. i Vedite, da mi je ime Polikarp 1" Ozrli so sa oaupli nanj. "Tukaj je napisano, trdno pri-šito, ni je več moči na svetu, ki bi izbriaala to sramoto! ... In tako pojdite ter me zaničujte!" Zdravnik se je zasmejal veselo. "Ej, gospod župnik, čemu bi vss zaničevali T Meni, na priliko, je ime Matija .. ." Nezaupno mu je pogledal župnik v obraz. "Da me ne sovražite?" "Ne! Ne!" se je smejal zdravnik. "Ne! Ne!" je ponovil učitelj. "Da ne pljujete predme?" IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tsvčsr. • (Daljo.) "Naravno, naravno, da se vam toži lepi Italiji, emlttenca! A v tolažbo vam bodi, da smo tu pri delu, 4a*phranimo Italiji, kar je več vredno od mehkega zraka in mehke govorice, da ji ohranimo zlati mir, avtoriteto prestolov ln cerkve!" "Si! si!" "In kako Js z dragocenim zdravjem svstsgs očeta, eminenca? Njoga kraljeva visokost, prin* csslnjs salernska, mi je nekaj govorila o tem, a njene besede.»o mi nspolnlle dušo s skrbjo. Kako so zadnjo vaše depeše v tem pogledu?" "V resnici, neksj skrbi smo imeli! Pri visokih lotih njogs svetosti je vse msgftčol In svetlost, veste, koliko js moral pretrpeti, tako v Bavoni kakor v Pontainebleauu! A sedaj so je obrnilo ns bolje! Deogrstlss!" "Smrt Pija bi bila hud udarec sa cerkev in vse evropske držsvs!" "Pspežs, kakor js njega svetost, bi. težko dobili r "Gotovo! gotovo!" Prišel Jo zopet zastopnik, ki gs je moral knez pri vratih sprejeti. Zatorej je zapustil kardinala. *-S : Na papeževem stolu je sedel tedaj Pij VIL, onemogel starec. Pa tudi takrat js bilo že v navadi, da ao jo papež, ki je slučajno vladal, štel in slavil sa najboljšega, kar jih je katoliška cerkev kdaj imela. Tudi dandanes cvete ta navada, in njej je pripisovati, ds slabega papeža sploh Še nikdar nismo imall! Knez je zopet prlsedcl k ruskim zastopni- kom. "U Valahljo ml prihsjajo slabe vesti," zdl-hne proti Nesselrode ju. "Ravno prav bi nam prišle homatljo tam doli!" "Gosudar umira," odgovori Nesselrode, "in Ypsilantl se že oglaša!" "In Bog mu daj svoj blagoslov!" vzklikne Cspodlatrlja. "Bog mu ga morda da!" se oglasi Metter-nlch ironično, "a Rusija in Avstrija ga mu ns dasta! Ni 11 tako. ljubi Nesselrode?" Nesselrode "Njega veličanstvo je te ukazalo, da se knezu Ypsllantiju odvzame patent ru-akega generala." "To je zopet vaše delo, svetlost!" se zajezi Capodlatrija. "V zaslugo bi al štel, da bi bilo," odgovori Metternich, "s varujte mi, da a carjem Aleksandrom o tem niti besedice še nisem govoril. Tudi jo Šale ravnokar doAel kurir, ki Je prinesel voat o smrti gos udarja." "In kaksgs kandidata bodete podpirali, svetloat?" vpraša Capodistrija. "Po miallh mojega prevzvišenega suverena je CaUimšchi edini, ki mori« priti v poštev." "ln zakaj ne knez \>ilantir "Ali naj govorim odkritosrčno, okscelenca ? Zategadelj ne, ker je Grk in revolueijonar!" Zopet jo odbitel, ds {»zdravi prišleea. In zopet Jo grškemu grofu neksj siknilo izmed sob. Ko so bili vsi zbrani, je knez Metternich vstal; aa njim so vntall vsi drugi. Galoniranl straža j i ao odpril vrata v veliko konferenčno dvorano, ki je bila razsvetljena kakor kaka pisana dvorana. Knez se je v hipu ispremenll. postal jo v trenutku prsvi kongresni "bog". Poprej slabim dovtiponi dostopen, mu je bil sedaj obraz kakor is kamena. In nopopiana ošabnost mu ja pri veslala aa U obraz ter ga prntlula. Prvi ja vstopil v posvetovalnico; sa njim so so rasvratm K Današnja aeja je imela poseben namen. Vai vemo, kaj ae je kuhalo na različnih kongresih v tisti dobi. Nazadnjaki, ki ao povsod imeli državna krmila v avojih rokah, ao hoteli iztrebiti vse tiato, kar je bil francoski prevrat zaaejal na njivo človeštva. Zatreti ao hoteli vaa žlahtne sadove te revolucije, meneč, da je kaj takega mogoča in v njih oblaati. Oklenili ao se, avojih "principov". V nobeni dobi tako imenovani "državni apisi" ne govore toliko o "principih" kakor ravno v kongresni dobi! Vsaka druga beseda, ki jo je zapiaal Gena, je bila "prtadp". Glavni princip — pa jo bil, da mora v stari Evropi ostati vse lepb pri starem, da ae vladiti si-ateml nikjer ne amejo izpremeniti, da nimajo narodi ničesar govoriti, visoki suvereni ln ministri pa vse. Zategadelj se je morala konsti-tuclja v Neapolju zopet odpraviti, ker ao bili viaoki suvereni, oziroma njih ministri soglasnega prepričanja, da je bil neapoljskl prevrat re-volucijonaren, zategadelj nedopusten. Stari kralj je bil sicer prisegel na novo konstitudjo, a ta priaega se mu je bila izallila; zatorej je bila neveljavna. "Princip" je tedaj zahteval, da sa nova vlada odpravi ln da zaaede Avstrija z oboroženo roko kraljevino obeh Sicilij. Vse to jo še bilo sklenjeno pri malih konferencah, a današnja glavna seja je imela namen, "princippm" na slovesen način pripomoči do slovesne zmage ter jih obenem objaviti neapoljskemu ministru, vojvodi dl Gallo. Lete je bil z velikimi težavami pricaplja! za svojim kraljem v Ljubljano, a le neradi ao ga, kakor bodemo videli, za kratek trenotek pustili pred visoki kongrea. Knez Metternich je začel aejo ter ul najprej Frideriku Genzu, naj prečita dva obsežna spiaa, katera je bil dvorni svetnik že neksj tednov kovsl v potu avojega obraza. Ns prvem mestu je prečital Genz Šlrokobesodno "deklaracijo", v kateri ae je svetu naznanjalo, kaj so je v Neapolju vse zgbdilo, kako so mučili staroga, a plemenitega kralja, kako se jo potem le4h v družbi visokih suverenov potil in trudil, da bi svojemu narodu, katerega jo vedno tako gorko ljubil, pridobil največjo arečo in največje blagostanje. Ker pa vse vrline prilefbega kralja .pri nehvaležnih Neapolltancih niso nič izdale, so je nasnanilo vsemu avetu dalje, da jo Avatrija zbrala v avojih laških provincljah armadni voj in da J^ ta na podatavi v LJubljani sprejotih sklopov dobil sedaj povelje, naj prekorači Pad. Vaa to ae je imenovalo ukrep stroge potreba — elne Massregel der strengen Nothwcndigkaitl Ob koncu pa ae jo patetično šlrokouatilo: Sve-toat vseh obstoječih pravic, neodvianoat vseh pravnoveljsvnih vlad, nedotakljivost njih ozemlja — to so temelji* od ksterih so niti najmanjši sklep združenih monarhov na bode odmaknil." Nato se je prečitala ravno tako dolga "Instrok-cija", ki ms js imels doposlstl avstrijskemu, ruskemu ln pruskemu poslaniku v Neapolju, katerim se je za ukazalo, da naj pritiskajo na regenta. vojvodo kalabreškega, da ne bode delal altnosti. Ko sta bili pfečitani deklaracija in pa in-fttrnkcija, ta kliče Metternich: "Kkacolenca Nesselrode?" Le-ta tiho odgovori: "V imenu vzvišenega svojega auverena ao strinjam!" le prodno je bU pozvan, aa oglasi Capodlatrija: "Strinjam ao; Imam pa nekaj pomlale-kov r Sedaj ae jo pričelo streljanje mod njim in Mottsmichom, kakor so jo dogajalo skoraj pri vaa*! konferenčni oeji. Mladi sekretarji, sedeč ob Strani pri malih mizicah, ao zvijali vratova ter komaj pričakovali užitka, ki jim je obetal o sledit i toli dolgočasno kongresno sojo, pri kateri nioo imeli no pijačo, ne živshnih d. klet is ^Noi Nor " '>f MSLi Narahlo ga je prijel zdravnik za roko. Mir je legel na župnikov obraz, napol so se mu zstisnile očL "Truden sem!" je zavzdihnil in se je opotekal . . . Zunaj je sijal še dan, hladen somrak je bil v sobi. 2upnik se je ozrl, spoznal rii nikogar. Soba je bila bela, prazna, ena sama sveta slika je bila na stani, pod njo je visel velik molek. Ob postelji je sedela u-smiljenka, črno oblečen človek je stal ob oknu. Spoznal ni nikogar, toda polagoma so se mu oči odpirale, ugledal je tam košato drevje in lopo, skrito sredi vrta. Dišalo je močno po rožah, po zrelih jabolkih in pokošeni travi. Obraz ae mu je vea pomladil, lep nasmeh je legel na ustnice. "Marjetica! Marjetica!..." In nikoli ni več izpregovoril >cscde. KONEC. Prospignon: KRATEK ZAKON Moj prvi zakon je trajal le nekaj hipov in kljub temu ni prekinil zaroke z ono, ki je kasneje postala moja žena. Vendar pa je bil jo pravi zakon in nedvomno naj-joljše delp v mojem življenju. Jaz sem sam sebi oprostil mnogo grehov rsdi sreče, ki sem jo napravil avoji začasni ženki. Tisti čas sem diktiral avoje razprave nekemu staremu prepisovalcu. Bil je to najpoštenej-ši človek na svetu, ki so ga pa razne nesreče v življenju privedle v bedo. Bil je zgovoren ia zanimiv človek, in dočim je on pripovedoval* je njegova hči, bojazljiva, vitka blondinka, prepisovala trgovska pisma in račune. Dvakrat, trikrat sem jo zalotil samo in opazil, da jo moja navzočnost razburja. Ker je bila še precej lepa, sem občutil do nje neko naklonjenost, ki sem jo pa hitro odgnal, ker bi bilo strašno, da bi mi ona postala ljubica, Vendar sem pa govoril z njo než-Itp in ji često pokazal, da mi ni neprijetna. Moja nežnost je padla v globoko dušo, tako globoko, da bi se prestrašil, če bi mogel to tedaj opaziti. V tem času sem odpotoval, zaljubil sem se, zaročil sem ae in se vrnil zopet v Pariz, da dokonr čam započeto delo. Prvo jutro po mojem povratku v Pariz je nekdo potrkal na moja vrata in zagledal aem avojega starega prepisovalca. Bil je vea auh in pre-padel, in oči je imel otečene od joka. "Gospod," me je nagovoril! "oprostite mi, da prihajam 1 vam v tem času ... ali vi ate bil vedno tako dobri... Moja hči je na smrtni postelji..." "Ali ras!" sem odgovoril bolj vljudno kot razburjeno. \ "Ona je v bolnici, gospod . . pa sem prišel, da vaa naproaim. da vam povem .. Prestal je in v zadregi pričel jecljati. Njegove oči so bile polne bolne prošnje in nakrat je dejal: "Moja hči vaa ljubi!... Pred njeno skorajšnjo smrtjo sem si mislil, ds morem ..." Ne dsvši mi časa, da ae umirim, je pričel praviti nenavadno dolgo in ganljivo ljubezensko pravljico, tako, da ao ae naposled tudi meni oaolzile oči. "Ali jo hočete videti? Kako zračna bi bila ona!... Samo nekaj dni ji je še dano živeti!..." Cez pol ure aem bil poleg uboge deklice. Kako divna je bila! Njene bolne oči ao zažarele, ko ao me zagledale in vaa je zatrepetala od radoati. Vedela je, da mi je njen oče pripovedoval o njeni ljubezni, pa je začela tudi sama govoriti o njej — povedala ml je svoj žalostni in nežni ro> man, rekla mi je, kako me js vsljubils. kako se je bala. da je jaz ne bi hotel ljubiti in kako si Je' želela umreti ... Njena svetlolaaa glava, naslonjena na belo vzgUvje, njene divne oči in majhna usta so me tako razburile, da sem občutil silno bolečino v srcu. Naposled me vpraša s drhtečim glasom: "A vi?... ste 11 kdaj... kdaj?..." JI Kaj aem Ji mogel reči? Kaj sem mogel storiti? Ali da jo ubijem s resnico, ali pa da jo potolažim z lažjo? Sočutje mi je pokazalo pot, 'Tudi jas vaa le davno ljubim." " iHBBHMi A 1928. Videl aem veselje, kakor ga nisem še nikdar poprej v življenju. In v tem trenutku se je pojavila mojem srcu brezmejna dobrota, ki vodi mistike v smrt. a o o Ne vem, kaj se je zgodilo, ds e prihodnje dni pričela sumiti. Dejala mi je: Ali me ljubiš toliko, da me bos vzel za ženo?" Prisegel sem ji. Blaženo se je smehljala in molila k bogu. Nekega dne je bila tako mila, jaz pa tako razburjen, da sem si v resnici zaželel, da jo osrečim. To me ni dosti veljalo, ker je nesrečnica mela živeti le še nekaj dni. "Najino zaroko hočem objaviti," sem ji dejal. Njeno veselje je bilo strašno. Obraz ji je zagorel v čarobnem sijaju, in dočim me je pritiskala na svoja uvela prsa, dočim se je smejala in jokala, govoreč mi o svoji ljubezni, sem jaz občutil, da sem napravil vsaj enemu človeškemu bitju veselje, ki je enako veselju enega celega srečnega življenja. , Svoji zaročenki nisem ničesar javil, ker sem bil prepričan, da mi bo ona "pozneje" to -že oprostila. Zaroka je bila objavljena in pričel sem pripravljati vse potrebno za poroko. Cez nekaj dni je živela ona popolnoma blaženo. Njena bolezen se je zategnila in zavlekla. Neka čarobna lepota ji je ozarjala obraz kot aureola. Cisto očarala me je, vzbudila je v meni nežnošt, kakršno občutijo matere napram svoji deci, ki je obsojena na prezgodnjo smrt. Dal aem joprenesti v zasebno sobo, kjer so jo zdravili najboljii Ravniki in ena bolničarka je morala biti poleg nje noč in dan. Največji del svojega prostega časa sem prebil pri njej. Nisem se mogel nasititi njenega divnega pogleda in uživanja, ki ga je iz<< zvala v njej vsaka moja kretnja, vsaka moja beseda. Tako je potekal čas. Naposled je napočil dan poroke. civilni poroki so napravili oltar v bol-ničini sobi. Oblekli so jb v belo poročno obleko. Žarela je sreča kot majski dan na zapadu ... Živela je dvajset let in eno uro ... Kadarkoli zaprem oči, jo vidim.. ^sa ae je pretvorila v oči, ki so fcile tako lepe, da se vsled njih njeno bledo, upadlo lice niti opazilo ni. Blag nasmešek je bledel na njenih ustnih. Sklenivši svoje male roke je poslušala duhovnikove besede. Ko je pa on položil najini roki drugo v drugo, je •zadrhtela po vsem telesu in pobožno, svečano je rekla: "Hočem !".... Nato se je zgrudila. Vse njene moči so bile izčrpane. Ne^no je šepetala, sanjala je, privlačevala me je s svojimi ust- nami. Senca smrti se je brzo ščala, toda ona je ni čutila I Na večer je zašepetala "Me li ljubiš, Jaques?. J bog, kako srečno bova živela' Dolgo bova živela ... Čutim,', zdaj več ne morem umreti Njen glas je prihajal kit daljave, kot zvon prek mor kot šumenje daljne^ Njena glava je ležala neprert no, nobenih bolečin ni občuti samo neprestano je ponavljaj "Jaz ne morem umretiI Šmrt je bila tu. ~ Ona je zašepetala: "Ljubim te . . . živela ™ tam ... v polju . . . kjer ho| tiče..." - Ii? izdihnila je v veselju. Večer se je spustil na zeml Mrak. Motril sem svojo ubi mladenko v njeni poročni oblel Objela me je silna žalost in| ČutU sem, da mi bo mnogokaj puščeno, ker sem osrečil uboj deklico, keu sem združil Srečo! Smrtjo. Muesolini je dal vilo d'Ansua. siju. Rim, 23. jan. — Vlada je> klonila pesniku d'Annunziju i Falconieri v Fraacatiju blizu ma kot priznanje za njeroi "junaška dela" na RekiH CT DA SKUHAŠ. DOBRO Pl VO, PISI PO NASE PRODUKTE. v aalofi slad, hmelj, Io vaa drofo potrebščine. Podaj is ao prsprttojto, do Jo doou pri a vodoo Ia najbolj*! ia ujc Groeerijam. aladttfarjem in r dajahia ielosnlno damo primeren p pust pri vatjih naročilih. Pilit« informacije na: . Zl FRANK OGLAR, 64S1 Soporlor Avaona, Clavtlut ( Kašelj oslabuje sistem In je'vedno neprijeten.'^ Tukaj pride. n» pomoč Severa's Cough m Babam. Teši razdražen je, odpravi lost sluzov, olajša ka&elj io može preprečiti dosti resoib bolezni. Cena SS in M oeator. w V. SCVFRA C O. C F D AH R A Pl O S. IOWA Tiskarna S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela. Tiska vabil* za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apelira da Članstvo s. n. p. l da tiskovine naroča tiskarni. v svoji CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacijo na naslov: S. N. P. J. Printerjr, 2667-59 South Laimdale A vernic, Chlcago, DL TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.