Proseška cerkev sv. Martina se ponaša z »novim« zvonikom /6 Pokrajina Trst nudi pomoč malim kmetijskim podjetjem - /7 Predsednik Giorgio Napolitano priznal 80-letni Vilmi Brajnik naslov viteza italijanske republike >/12 Primorski PETEK, 1. AVGUSTA 2008_ Št. 182 (19.272) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Ko ekonomska politika zataji Vlasta Bernard Italija v tem času doživlja enega najbolj nevarnih trenutkov, ki lahko zajamejo neko gospodarstvo. Združujeta se namreč učinka skoraj ustavljene gospodarske rasti in strmega vzpona inflacije, kar ustvarja posebno neugoden začaran krog. Ta krog je težko prekiniti, pa čeprav nekaj receptov obstaja, a so vezani na specifične razmere in niso za splošno rabo. Ekonomisti so za tak pat položaj izumili neologizem stagfla-cija (stagnacija + inflacija). Pojav sicer ni nov, nekaj podobnega se je dogajalo tudi v letih, ko smo morali varčevati z bencinom, a je tokrat vendarle drugače, že zaradi tega, ker se je gospodarstvo med tem globaliziralo. Za stagflacijo najbolj trpijo države, ki so velike uvoznice surovin, predvsem nafte. To je klasični primer Italije, ki ima povrhu še tretji največji javni dolg na svetu. (Drugega ima Japonska, a je nj eno tudi drugo naj -močnejše gospodarstvo na svetu.) Doslej se italijanska ekonomska politika v boju s stagfla-cijo ni ravno izkazala, ne glede na barvo trenutne politične garniture. Odvisnost od uvoza surovin, v prvi vrsti energetskih, namreč ni neodpravljivo prekletstvo, ampak je pojav, ki ga je mogoče krotiti s tehnologijo. Monetarna politika sama po sebi ne zadostuje, treba je vlagati v obnovljive vire, spodbujati raziskovanje novih virov in vzporedno odpravljati togost trgov dobrin, storitev in dela. Konkurenca je sovražnica divjanja cen, znanje pa je motor napredka. In tudi na tem zadnjem področju je Italija, z izjemo nekaterih primerov odličnosti, v veliki zamudi. ITALIJA - Po senatu jo je včeraj dokončno potrdila poslanska zbornica Lizbonska pogodba soglasno ratificirana Pomisleke so imeli le predstavniki SL, ki so sicer glasovali za ratifikacijo HAAG - Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine Karadžic se sklicuje na dogovor z odposlancem ZDA Holbrookom HAAG - Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžic se na svojem prvem nastopu pred haaškim sodiščem včeraj ni želel izreči o krivdi gle- de 11 točk obtožnice, ki ga bremeni za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH. Sklical pa se je na domnevni dogovor z ameriškim posrednikom Holbrookom, na osnovi katerega naj bi ga ZDA v zameno za umik iz javnega življenja ne izročile Haagu. Na 15. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj soglasno potrdila ratifikacijo Liz-bonske pogodbe, potem ko je zeleno luč za ratifikacijo prejšnji teden prav tako soglasno dal senat. Poslanci so izid glasovanja pozdravili s stoječimi ovacija-mi. Glasnemu ploskanju se niso pridružili edinole poslanci evroskeptične Severne lige, ki so sicer glasovali za ratifikacijo. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Italiji čestital za ratifikacijo pogodbe in se obema domovoma parlamenta zahvalil za "stalno podporo evropskemu projektu". Ratifikacijo je pozdravila tudi slovenska vlada. Na 4. strani Občina Dolina pristopila k Lokalni akcijski skupini Na 6. strani Odobrena varianta za gradnjo parkirišča na Proseku Na 6. strani Goriška pokrajina bo usposabljala tujce za večjo varnost na delu Na 12. strani Črpalkarji iz Gorice grozijo s stavko in blokado avtoceste Na 12. strani POLITIKA - Proračunski rebalans V deželi ne pomnijo takšnega razkola TRST - V 45-letni zgodovini Avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine ne pomnimo takšnega političnega razkola, kot ga doživljamo v teh dneh. Besede bivšega predsednika deželnega sveta Alessandra Tesinija odražajo ostro polemično vzdušje, ki je vseskozi spremljalo obravnavo proračunskih sprememb. Ne gre toliko za številke, kot za usmeritev vlade predsednika Renza Tonda, da ukine nekatere pomembne zakone iz obdobja Riccarda Illy-ja. Največ polemik in tudi ogorčenosti je sprožila odprava zakona za priseljence, ki je bil tudi po mnenju evropskih forumov zelo napreden in inovativen. Roberto Antonaz, predlagatelj tega zakona, je včeraj skupaj s predstavniki organizacij priseljencev protestiral pred deželnim parlamentom. Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) je medtem pozval Tonda, naj vendarle podpiše odlok o t.i. vidni dvojezičnosti na osnovi zaščitnega zakona za Slovence, predlogov občin in paritetnega odbora. Predsednik Dežele se je za to obvezal na nedavnem uradnem obisku v Sloveniji. Na 3. strani SENAT Vlada hoče zaupnico RIM - Senatorji bodo danes glasovali o zaupnici, ki jo je vlada zahtevala v zvezi s finančno-pro-računskim dekretom. S tem so iz obravnave odpadli vsi popravki, vključno s tistimi, ki jih je o usodi Primorskega dnevnika in manjšinskega šolstva predložila slovenska senatorka Tamara Blažina. Predstavnica Demokratske stranke je predlagala, da bi dnevnike narodnih manjšin izločili iz ukrepa, s katerim hoče vlada klestiti državne prispevke dnevnemu tisku. Na 3. strani 2 Petek, 1. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Gorski utrinki Adrijan Pahor / Med počitnikovanjem na Južnem Tirolskem so lokalni mediji (ti še bolj kot najbolj znani italijanski časopisi) poleg običajnih novic državnega pomena in obsega poseben poudarek namenjali predvsem reševanju ponesrečenih oziroma preživelih na himalajski gori Nanga Parbat. Kot je že vsem splošno znano, je na odpravi na to preko osem tisoč metrov visoko goro izgubil življenje znani tirolski alpinist in vodja odprave Karl Unterkircher (ki je padel v ledeniško razpoko), medtem ko sta se njegova dva soplezalca Walter Nones in Simon Kehrer znašla v velikih težavah (predvsem zaradi vremena), zaradi katerih jima je bil (skoraj) onemogočen povratek v dolino oziroma v bazni tabor. Medtem ko pišem te vrstice, sta sicer oba preživela alpinista že na varnem doma v objemu najdražjih, vendar so se med samim reševanjem alpinistov ali bolje rečeno, ko je bilo že vsem znano, da bo reševalna akcija uspela, razplamtele polemike, še posebno tu na Tirolskem, o tem, ali je bila ta res potrebna ali ne. Znani alpinisti in gorski reševalci na Tirolskem so se razdelili na dva tabora: nekateri (Da Polenza, ki je bil koordinator reševalne akcije) so bili mnenja, da je bila pomoč nujna, drugi (De Stefani, predsednik združenja Mountain Wilderness) pa so prepričani, da preživela alpinista nista potrebovala pomoči, ker sta se v bistvu rešila sama, del poti navzdol do baznega tabora sta nameravala (in to tudi delno uresničila) opraviti s smučmi. (Prav v zvezi s tem njunim namenom je bilo slišati največ pripomb: zakaj pomagati dvema alpinistoma pri sestopu v dolino, če to nameravata narediti sama na smučeh?) Oglasila sta se tudi najbolj znana južnotirolska alpinista Reinhold Messner in Hans Kammerlander, ki sta bila mnenja, da je bila reševalna akcija upravičena samo delno, in sicer do trenutka, ko je alpinistoma, ki sta se nahajala skoraj na višini sedem tisoč metrov, pakistanski helikopter odvrgel vrečo z najnujnejšimi stvarmi. Mislim, da je resnica bolj na strani tistih, ki pravijo, da pomoč ni bila potrebna, ča pa je že bila, potem je bilo dovolj, da so preživelima gornikoma pomagali z najnujnejšim materialom, s pomočjo katerega bi ob ugodnih vremenskih pogojih sama našla pot v dolino. Očitek tistih, ki se še vedno zavzemajo za pristno gorništvo, je predvsem ta, da se ob podobnih podvigih (alpinisti so na-skakovali goro po še nepreplezani steni Rakhiot) skuša iz vse odprave ustvariti veliki medijski spektakel, ki bi za nekaj časa polnil časopisne strani, predvsem pa prilepil ljudi pred televizijske ekrane, kjer bi z zadržanim dihom spremljali usodo alpinistov in upali v njihovo srečno vrnitev. Messner je tako javno polemiziral z organizacijo Everest K2 Cnr, ki naj bi si ob vsem tem ustvarjala veliko popularnost in reklamo. Po drugi strani se ta brani z dejstvom, da so organizatorji in pokrovitelji odprave sami zahtevali reševalno akcijo, nenazadnje naj bi tudi Nones in Kehrer dala avtorizacijo za uporabo helikopterja. Taki očitki niso iz trte izviti, spomnimo se samo dogodkov, povezanih s slovenskim alpinistom Tomažem Humar-jem, ki se je dvakrat zaplezal v himalajskih gorah: obe reševalni akciji, ki sta takoj nato stekli, sta dvignili ogromno medijskega prahu glede umestnosti in končno tudi o ceni tovrstnega reševanja s (pakistanskim) helikopterjem, ki zaradi redkega zraka na takih višinah težko opravlja take posege. Za (drugo) reševanje Humarja se je angažiralo med drugimi tudi slovensko zunanje mini- strstvo z ministrom Ruplom na čelu, ki je, če se ne motim, krilo stroške za najem pakistanskega vojaškega helikopterja; minister Rupel je takrat celo govoril, da lahko taka akcija občutno prispeva pri promociji Slovenije v svetu. Kronični sum-ljivci in dvomljivci so takrat zlobno namignili, da je šlo za zrežirano predstavo, ki naj bi promovirala vse udeležence, tudi če ni bil dosežen začrtani cilj, saj se je protagonist vrnil v domovino sicer cel in - lahko bi rekli - kot junak, tudi če ni dosegel vrha, kar danes edino nekaj velja. Tako se zgodilo tudi s preživelima Ti-rolcema, ki so ju pričakali na Mal-pensi s šampanjcem, katerega simbolno namembnost ni smela skaliti niti smrt vodje odprave Unterkirch-nerja. Ob tem že nepreglednem številu ekstremnih reševanj v gorah (ta mesec skoraj ni bilo dneva, da ne bi poročali o kaki nesreči v gorah) se človeku hočeš nočeš poraja dvom, če je to še pravi pristop k alpinizmu oziroma gorništvu nasploh. Mislim, da se vsi resni gorniki zavedajo, čemu gredo naproti, ko se podajajo na izjemno zahtevne preizkušnje in da jim mora biti skrajno nelagodno, ko jih morajo v primeru samoprece-njevanja ali pa objektivnih razlogov reševati iz kočljivih situacij. Dejstvo je, da že vrsto let tudi gorništvo vpre-ženo v sodobno pridobitniško miselnost in da je v vsakem primeru, v dobrem in slabem, lahko tržno zanimivo, pa tudi občutljiva in hvalevredna medijska tema. Naj zaključim s Kugyjem, ki mi je bil od malih nog vzornik za hojo v gore: »toda popolnoma varnega občutka nimaš, zakaj vsak pogled v višave ali vstran ti odkrije nevarnost. To je hoja skozi negotov in nepreračunljiv svet. Sreča mora biti z navezo in kot vselej nas je tudi tedaj zvesto vodila.« SLOVENIJA Lani izdali več knjig in brošur LJUBLJANA - Leta 2007 je bilo v Sloveniji izdanih 5129 naslovov knjig in brošur, med temi 1038 s področja leposlovja, izhaja iz nedavno objavljenih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Število izdanih naslovov knjig in brošur narašča, izpostavljajo statistiki, ki so analizirali stanje založništva v Sloveniji. Leta 2006 je bilo namreč izdanih 4684 naslovov knjig in brošur, leta 2007 pa torej 5129 - od tega 3631 naslovov knjig in 1498 naslovov brošur, kar je za 9,5-osto-tni porast. Med lani izdanimi naslovi je bilo glede na izvor več kot štiri petine oziroma 85,4 odstotka izvirnih del, ostalo so bili prevodi. Po vrsti izdaje je bilo prvih izdaj 77,9 odstotka, ostalo so bili ponatisi. Med leposlovnimi deli je največ romanov. Lani je bilo izdanih 1038 leposlovnih knjig, dve več kot leto poprej, od tega je bilo 523 knjig slovenskih in 515 knjig tujih avtorjev. Glede na zvrst je bilo največ romanov -skoraj dve četrtini (39,1 odstotka), eno četrtino (25,6 odstotka) je bilo knjig kratke proze, pesništvo je bilo zastopano petinsko (19,8 odstotka naslovov), na druge zvrsti leposlovja je odpadlo 13,7 odstotka naslovov. Delež naslovov izdanih dramskih del je obsegal 1,8 odstotka vseh leposlovnih del. (STA) NEBESNI POJAVI - Danes Delni Sončev mrk Največja stopnja prekritosti Sonca bo nastopila okoli 11.45 LJUBLJANA - V Sloveniji oz. na širšem srednjeevropskem območju bo mogoče danes opazovati delni Sončev mrk. Zanimiv pojav se bo v Sloveniji in njeni neposredni bližini začel nekaj minut po 11. uri. Največja stopnja prekritosti Sonca bo nastopila okoli 11.45, mrk pa se bo končal okoli 12.30, je povedal Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete. Nastopi posameznih faz mrka se bodo glede na lokacijo v Sloveniji razlikovali za nekaj minut. V Ljubljani se bo delni Sončev mrk začel ob 11.05. Največja stopnja prekritosti Sonca bo v prestolnici nastopila ob 11.43, mrk pa se bo končal ob 12.21. V Mariboru bo začetek ob 11.03, vrhunec ob 11.44, konec pa ob 12.26. Kot je pojasnil Žiberna, se bo popolni Sončev mrk na Zemlji začel na skrajnem severu Kanade, južno od Otoka kraljice Viktorije, kjer bo Sonce ravno vzhajalo. Pot popolne faze mrka bo nato potekala čez skrajni sever Grenlandije, južno od Zemlje Franca Jožefa čez Novo zemljo, po severnih obronkih Urala in vzdolž Zahodnosibirskega nižavja. Pot popolne faze mrka se bo nato nadaljevala po zahodnem robu Mongolije in na Kitajsko, kjer bodo popolni Sončev mrk lahko opazovali popoldne vse do zahoda. Najdlje bodo lahko v popolnem Sončevem mrku uživali južno od Obskega zaliva na severu Zahodnosibirskega nižavja, in sicer dve minuti in 27 sekund. Po besedah Žiberne je Sončev mrk astronomski pojav, pri katerem se Luna znajde med Zemljo in Soncem oziroma v fazi, ki jo imenujemo mlaj. Če bi bili orbiti Lune in Zemlje okoli Sonca v popolnoma isti ravnini, bi lahko Sončev mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju, torej vsakih 29,5 dni. Ker pa je Lunina orbita glede na Zemljino nagnjena za okoli pet stopinj, je za nastop Sončevega mrka potreben še en pogoj: Luna se mora nahajati v ravnini Zemljine orbite. To močno zmanjšuje verjetnost nastopa Sončevih mrkov. Ti sedaj nastopajo običajno dvakrat letno: trenutno v času od februarja do aprila ter med avgustom in oktobrom. Lunina senca je na Zemlji lahko široka do 250 kilometrov, kar je odvisno od razdalje Lune od Zemlje. V času letošnjega mrka bo širina Lunine sence okoli 206 kilometrov. Kot je dejal Žiberna, bo Lunina senca po površju Zemlje potovala s hitrostjo dobrih devet kilometrov na sekundo. Stopnja prekritosti Sončevega premera zaradi Lune se imenuje magnituda mrka. Če Luna popolnoma prekrije Sončevo ploskev, je magnituda 1,0, če Luna prekrije le polovico Sončeve ploskve, pa 0,5. V Ljubljani bo magnituda mrka v fazi največjega prekritja 0,12, v Mariboru pa 0,14, kar je vendarle dovolj, da bo pojav viden tudi s prostim očesom. Sonce lahko opazujemo zgolj skozi za to namenjeno mylar folijo ali varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 14. Razni drugi načini (več zaporednih stekelc sončnih očal, fotografski filmi, sajasto steklo ipd.) so neprimerni za varno opazovanje, saj zadržijo le vidno svetlobo, škodljive ultravijolične in infrardeče pa ne. Običajno 14 dni pred Sončevim mrkom ali po njem nastopi tudi Lunin mrk. Letos bomo v Sloveniji imeli enkratno priložnost, da bomo opazovali tak par Sončevega in Luninega mrka. Delni Lunin mrk bo pri nas viden 16. avgusta v večernem času, je še dodal Žiberna. (STA) KULINARIČNI KOTIČEK Kosovska juha Mili Bože, čuda velikoga! Kad se sleže na Kosovo vojska, U toj vojsci devet Jugoviča, I deseti stari Jug Bogdane. Srbija ima najbrž najlepše narodne pesmi na svetu in Smrt majke Jugoviča, katere začetne verze citiram, je ena med najlepšimi in najbolj tragičnimi iz vsega srbskega narodnega opusa. Verzi so se mi vrnil v spomin prejšnji teden, ko je prišla novica o aretaciji dolgo iskanega (vendar ne s preveliko vnemo) nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadži-ča, ki mu pripisujejo med drugim odgovornost za dolgoletno bombardiranje Sarajeva in za pokol bosanskih muslimanov v Srebrenici. Tudi on je po svoje žrtev srbske pa-ranoje, ko je skoraj ves narod prepričan, da mu vsi strežejo po življenju. A to gotovo ni primerna tribuna za razglabljanje o politiki. Prišlo mi je tudi na misel, da od začetka spopadov v nekdanji Jugoslaviji nisem bil v Srbiji, iz katere in na prijatelje Srbe, imam lepe spomine. Kako pa je s tamkajšnjo kuhinjo? Odvisno pač od pokrajine, v glavnem pa dokaj močna in gotovo ne lahka. Ko sem že citiral Kosovo in bitko na Kosovem polju (Srbi so menda edini narod, ki praznuje svoj poraz in izgubo lastne neodvisnosti), naj podam recept ene od številnih okusnih čorb, juh, s katerimi je bogata srbska kuhinja - tej so dali ime kosovska čorba, za katero boste potrebovali enega piščanca, pol gomolja zelene, 3-4 korene, peteršilj, 1 dl kisle smetane, 3 jajca, lovorov list, poper v zrnu, sol, 1 1 limono. Dobro očiščenega piščanca zrežite na kose in ga dajte v lonec z mrzlo vodo. Ko zavre, dodajte korenje, zeleno, 5-6 zrn popra, lovor in sol. Pustite da se kuha, dokler se meso ne omehča. Juho odcedite, meso in zelenjavo zrežite na drobne koščke, nakar jih spet vrnite v juho in pustite, da se nekoliko ohladi. Zmešajte 3 rumenjake, kislo smetano in limonin sok ter vse skupaj ob stalnem mešanju prelijte v juho. Ob koncu potresite s sesekljanim peteršiljem. Zagotavljam, da je ta kosovska (če sploh je kosovska) juha, zelo okusna. Dober tek! Ivan Fischer NADIŠKE DOLINE - Lutkovni festival Zlata lutka 2008 za skupino G. Gabriellija Predstava Legno, diavoli e vecc-hiette... storie di marionette - Les, hudiči in starke... zgodbe marionet je letošnja zlata predstava Lutkovnega festivala v Nadiških dolinah. Izvedla jo je skupina Giorgia Gabriellija iz Quistella (Mantova), nagrado pa so ji jo izročili v sredo zvečer ob zaključku letošnjega festivala Marionet&lutk. Ta festival, ki ga prireja CTA - goriški Center za animirano gledališče, je potekal nekako vzporedno z Mittle-festom, glavna prizorišča pa so bila praviloma v Nadiških dolinah. Ob nagradi so organizatorji razkrili tudi letošnje ključne podatke: tako je bilo predstav okoli trideset, nastopajočih - skupin in. posameznikov - pa štiri- najst. Strokovna žirija je izjavila, da bila raven uprizoritev na dobri kakovostni ravni, nagrado pa je podelila skupini Giorgia Gabriellija zaradi mojstrske uporabe raznovrstnih tehnik dela z lutkami, izvirnosti zasnove predstave, ki je obenm avtobiografska kot tudi didaktična z vidika zgodovine tega posebnega gledališča, zaradi neposrednosti same izvedbe in stika z občinstvom in končno zaradi dodelane dramaturške obdelave, ki ponuja gledalcu v razmislek tudi odnos med lutko in lutkarjem, med predmetom in igralcem. Žirija se je nadalje pohvalno izrekla še o nastopih dveh skupin, in sicer Aprisogni iz Trevisa in Oltreilponte iz Turina. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1. avgusta 2008 3 SENAT - Založništvo v dekretu o stabilizaciji javnih izdatkov Poziv rimski vladi, naj upošteva posebnost Primorskega dnevnika Zahteva po zaupnici izničila popravek senatorke Blažinove - Prizadevanja se nadaljujejo Shengenska meja RIM - Senat bo danes odobril zaupnico, ki jo je vlada zahtevala v zvezi z odlokom za stabilizacijo javnih izdatkov in gospodarske dejavnosti. Gre v bistvu za neke vrste finančno-prora-čunski zakon, ki v členu številka 44 določa tudi krčenje javnih podpor založniškemu sektorju, vključno s t.i. ne-profitnimi časopisi in tistimi, ki jih izdajajo politične stranke in zadruge. Mednje sodi tudi Primorski dnevnik. Dekret ne pojasnjuje višine krčenja državnih prispevkov (vladni podtajnik Paolo Bonaiuti je ob neki priložnosti govoril o možnosti 19-odstotnega kle-stenja), o katerem bo odločala vlada na osnovi razpoložljivega denarja. In tega je žal vedno manj. Zahteva po zaupnici v skladu s parlamentarnim pravilnikom izničuje vse popravke, tako da bodo na koncu senatorji ob zaupnici glasovali le za t.i. maksi amandma, katerega vsebina bo znana danes. V vodo je tako padel tudi popravek senatorke Demokratske stranke Tamare Blažine, ki je predlagala, da bi iz člena 44 vladnega dekreta izločili časopise narodnih manjšin. Popravek je podpisal tudi Vincenzo Vita, ki v sklopu DS odgovarja za vprašanja založništva. O višini klestenj, novem pravilniku in morebitnih izjemah pri izvajanju dekreta bo vlada odločala po poletnem premoru, razen če ne bo zadeve rešila z zgoraj omenjenim maksi amandmajem, kar pa je malo verjetno. Naj vlada dobro razmisli, preden krči prispevke za časopise, ki ne ustvarjajo dobičkov, je Bonaiutija že pozval novinarski sindikat FNSI. Vladnemu podtajniku so pisali tudi državni predstavniki CGIL, CISL in UIL, ki so prepričani, da bi birokratsko izvajanje člena 44 vladnega odloka hudo prizadelo časopise, ki se pravzaprav stalno borijo za svoj obstanek. Zakon o založništvu je treba spremeniti in preprečiti znane zlorabe pri dodeljevanju prispevkov, ohraniti pa je treba temeljne cilje zakona, to se pravi ohranitve medijskega pluralizma v Italiji, pravijo sindikati. Na osnovi vladnega dekreta bi dosedanje javne prispevke ohranila le radijska postaja Radio radicale in to na osnovi konvencije, ki jo je svojčas sklenila za neposredno prenašanja zasedanj senata in poslanske zbornice. Klestenje pa v bistvu ne bi prizadelo velikih časopisov, ki sicer prejemajo državno pomoč. Zaupnica izničila tudi I «v« • popravke o manjšini Zahteva po vladni zaupnici je izničila tudi dva popravka senatorke Blažinove v zvezi z manjšinskim šolstvom. Prvi popravek se je nanašal na razmerje med učitelji-profesorji in številom dijakov-učencev. Iz dekreta naj bi bile izvzete šole v zemljepisno odmaknjenih krajih in tiste na narodno mešanem ozemlju. Drugi popravek (podpisala sta ga tudi senatorja Pertoldi in Pegorer) pa je obvezoval šolsko ministrstvo, da bi pri reformah šolskega sistema in drugih zakonih izrecno upoštevali zaščitni zakon za slovensko manjšino. Propadli so tudi vsi popravki senatorjev Blaži-nove in Pegorerja glede obrambe upravne avtonomije FJK. Senatorka Tamara Blažina je stopila v bran Primorskemu dnevniku in drugih manjšinskih časopisov kroma DOL PRI VOGLJAH- V gostilni Dol pri Vogljah, kjer odličen in evropsko priznani kuhar Peter Patajac, sicer član kraške kuharske tekmovalne ekipe Terra carsus, nudi izvrstno hrano, bodo danes ob 17. uri odprli fotografsko razstavo dveh avtorjev, in sicer Bogdana Macarola iz Dutovelj in Borisa Prinčiča s Proseka. Avtorja sta se že ob prazniku vina v občini Zgonik predstavila s skupinsko razstavo o shen-genski meji - zgodovinskem decembru 2007, ki je bila dobro obiskana. Razstava, s katero sta avtorja potrdila idejo trajnega medkulturnega dialoga in sožitja ob slovensko-italijanski meji v skupini zvezi evropskih držav, se tako seli na sežanski konec, kjer bo v gostilni Ruj na ogled do začetka septembra. Od zabave do lepote SKOCJANSKE JAME - Danes bodo v Jurjevem skednju v Škocjanu odprli razstavo članic likovne skupine Od zabave do lepote. Predstavile se bodo Al-mira Benassi, Tamara Grgič, Ana Han-zel, Mirjam Kocjan in Mira Kramar iz Sežane, Sonja Peroci iz Koprive, Lju-bomira Škrlj iz Dan pri Sežani in Ivi-ca Žerjal iz Križa, ki kot skupina delujejo tudi kot likovna sekcija KD Jožeta Pahorja iz Sežane. Odprtje razstave bo s kulturnim programom popestrila ženska skupina Rgada. Likovnice, ki delujejo pod vodstvom akad. slikarja Petra Mignozzija, bodo s svojimi deli obogatile obiskovalce znamenitih Škocjanskih jam. (O. K.) DEŽELNI SVET - Proračunske spremembe v znamenju ostrih polemik Opozicija kritična do Tonda in Ballamana Desna sredina ne popušča pri svoji politiki Deželni odbornik Riccardi v pogovoru s kolegico Segantijevo FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Nataša Peric iz Križa nam je poslala gornji posnetek z naslovom: »Delo v poletni vročini«. Saj, poletje ni samo čas počitnic. TRST - Deželna uprava postaja vse bolj talec skrajnih stališč Severne lige, predsednik sveta Edouard Ballaman pa s svojimi odločitvami ščiti desno sredino. Levosredinska opozicija meni, da v deželnem svetu ni pogojev za politični in institucionalni dialog med večino in manjšino. Takšnih ostrih stališč že dolgo nismo slišali v deželnem svetu, odjeknila pa so med včerajšnjo obravnavo proračunskih sprememb (rebalansa) za tekoče leto. Predmet kritik ni toliko finančno-proračunski manever kot dejstvo, da je desna sredina v rebalans vključila odpravo cele vrste pomembnih zakonov iz Illyjevega obdobja. »V 45-letni zgodovini deželnega parlamenta se ni nikoli zgodilo, da bi neka večina odpravila oziroma izničila zakone v sklopu proračunskih ukrepov. To je obsodbe vredno in čudi, da je predsednik Ballaman to lahko dopustil,« je zadevo polemično komentiral njegov predhodnik Alessandro Te-sini. Da Renzo Tondo in njegovi sploh nimajo nobenih razvojnih načrtov je prepričan Gianfranco Moretton, po katerem se Severna liga obnaša kot sodobni Atila, ki vse potepta za seboj. »V pristojni komisiji smo dobili zagotovila, da deželni svet ne bo kar tako brisal zakonov in da se bo pri tem držal vseh formalno-pravnih postopkov. Večina se je z Ballamanovvo pomočjo izneverila svojim obvezam,« je podčrtal Igor Kocijančič, vodja svetniške skupine Mavrične levice. Vsa opozicija mora sedaj vzeti na znanje, da s Tondom ni mogoč noben dialog. Kako na te ostre kritike odgovarja desna sredina? Tondo se ne razburja preveč ter očita levi sredini, da je pravzaprav izgubila stik z realnostjo in da se ne zaveda, da si ljudje želijo konkretnih dejanj in so naveličani proglasov ali visokodonečih izjav. Predsednik je prepričan, da je npr. varuhinja drža-vljanovih pravic Caterina Dolcher "pro-ducirala" predvsem mnogo pisanih dokumentov, kar velja tudi za varuha mladoletnikov. Njegove funkcije bo po novem opravljal predsednik Ballaman, kar se Tondu zdi dobra rešitev. Predsednik tudi brani sklep, da bo Dežela 114 milijonov evrov iz rebalansa namenila kritju dolgov. Na Tondovi "valovni dolžini" so vse koalicijske stranke, morda z izjemo Sredinske zveze-UDC, ki je v deželi v večini, na državni ravni pa v opoziciji. To nedvomno šibi njeno deželno vlo- go. UDC je bila vedno stranka dialoga in hoče takšna tudi ostati, podčrtujejo njeni predstavniki, ki so edini v koaliciji nasprotovali ukinitvi institucije varuha mladoletnikov. Razburljiva dogajanja v deželnem svetu so okrepila politično slogo v Ton-dovi koaliciji, istočasno pa tudi precej zedinila levo sredino, čeprav je Illyje-va Demokratska zaveza dejansko politično mrtva. MANJŠINA Dvojezičnost: kdaj dekret Renza Tonda? TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnost Igor Gabrovec je včeraj popoldne posegel pri predsedniku deželnega odbora Renzu Tondu v zvezi z odlokom, ki bi ga moral slednji na osnovi zaščitnega zakona za slovensko manjšino že zdavnaj podpisati. Gre za sklep za določitev občin, delov občin, krajev in ustanov, v katerih je ob italijanskem predvidena raba slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih. Ista določila se nato uveljavljajo tudi pri topono-mastičnih napisih in pri cestnih oznakah. Deželni svetnik Gabrovec je Tonda opozoril, da je paritetni odbor za slovensko manjšino že pred meseci posredoval prejšnjemu predsedniku Dežele Ric-cardu Illyju prvi seznam, tako da je vsako zavlačevanje nerazumljivo. Na osnovi pričakovanega odgovora bo mogoče nastaviti nadaljnje korake, ki naj zagotovijo uveljavljanje vidne dvojezičnosti na teritoriju. Seznam paritetnega odbora, tako Gabrovec, gre vsekakor čimprej dopolniti oz. razširiti še na nova območja v treh pokrajinah Trsta, Gorice in Vidma. Tondo je med uradnim obiskom v Ljubljani slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu obljubil čimprejšnji podpis tega ukrepa. 4 Petek, 1. avgusta 2008 ITALIJA PARLAMENT - Potem ko jo je pretekli teden prav tako soglasno sprejel senat Poslanska zbornica soglasno potrdila Lizbonsko pogodbo Samo Severna liga je imela pomisleke - Zadovoljstvo najvišjih državnih predstavnikov RIM - Poslanska zbornica je včeraj soglasno potrdila ratifikacijo Lizbonske pogodbe, potem ko je zeleno luč za ratifikacijo prejšnji teden prav tako soglasno dal senat. Za novo reformno pogodbo Evropske unije je glasovalo 551 poslancev, proti ni bil nihče in nihče se ni vzdržal. Poslanci so izid glasovanja pozdravili s stoječimi ovacijami. Glasnemu ploskanju se niso pridružili edinole poslanci evroskeptične Severne lige, ki so sicer glasovali za ratifikacijo. To ni bilo nobeno presenečenje. Spomnimo naj le, da so nekateri predstavniki Severne lige svoj čas pozdravili zavrnitev Lizbonske pogodbe na irskem referendumu in celo zahtevali razpis referenduma tudi v Italiji. Tovrstne zahteve je utišal vodja Severne lige Umberto Bossi. Načelnik strankine skupine v poslanski zbornici Roberto Cota je včeraj dejal, da je »Evropa birokratov« dosegla negativni višek in da je zdaj potreben sunek za uveljavitev drugačne Evrope. Sicer pa so izid glasovanja v parlamentu pozdravili vsi najvišji državni predstavniki. Predsednik republike Giorgio Napolitano je dejal, da je odločitev lahko v čast italijanskemu parlamentu. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da sta vladna koalicija in opozicija pokazali skupen pogled na zadevo, ki je zelo pomembna za prihodnost države. Z izidom glasovanja v parlamentu je zelo zadovoljen tudi premier Silvio Berlusconi. »To je še posebej pomemben rezultat, saj sta se celoten parlament in vlada združila in projektu dala široko podporo,« je pojasnil. »Upam, da bo to dober zgled za države, ki niso še ratificirale Lizbonske pogodbe,« je pristavil.. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je menil, da soglasna ratifikacija predstavlja lepo stran v parlamentarni tradiciji italijanske države, ki je ena izmed ustanoviteljic Evropske unije. Zunanji minister Franco Frattini pa je izrazil prepričanje, da je s tem Italija potrdila svojo vlogo spodbujevalca evropskih integracijskih procesov. Skupaj z italijanskim je novo, reformno pogodbo unije doslej ratificiralo 24 parlamentov držav članic. Edina parlamenta, ki dokumenta še nista ratificirala, sta češki in švedski. O Lizbon-ski pogodbi je na referendumu odločala le Irska; tamkajšnji volivci so novo, reformno pogodbo EU zavrnili in s tem pahnili unijo v krizo. Da bi dokument lahko stopil v veljavo, ga mora namreč ratificirali vseh 27 držav članic. POSLANCI Primer Eluane bo šel pred ustavno sodišče RIM - Poslanska zbornica je včeraj popoldne izglasovala sklep, da bo pred ustavnim sodiščem sprožila spor o pristojnosti državnih oblasti glede primera Eluane Englaro, ki je že 16 let v vegetativni komi. Poslanci so glasovali z elektronskim sistemom brez registracije glasov. Za sklep so glasovali poslanci Ljudstva svobode, Severne lige in Sredinske demokratske unije, proti pa so se izrekli poslanci Italije vrednot. Poslanci Demokratske stranke se glasovanja niso udeležili. Danes se bo o institucionalnem konfliktu izrekel tudi senat, izid pa bo enak kot v poslanski zbornici. S tem se parlament postavlja proti hipotetični pristojnosti sodne oblasti, da odloča o stvareh, ki so v zakonodajni pristojnosti. Kot je znano, je ka-sacijsko sodišče potrdilo razsodbo milanskega prizivnega sodišča, s katero je to pooblastilo prekinitev umetnega hranjenja Eluane Englaro. GIBANJA Začasni podatki Istata Inflacija prebila mejo 4 odstotkov RIM - Vrtoglava rast življenjskih stroškov, posebno energentov in živil, je julijsko inflacijo privedla na rekordno raven 4,1 odstotka. Če bo Istatov podatek za julij potrjen, bo to najvišja stopnja inflacije po letu 1996, potem ko je bila junija 3,8-odstotna. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški zvišali za 0,5 odstotka. Poleg prehrane in pogonskih goriv, so se v juliju znatno zvišale tudi cene tobačnih izdelkov in turističnih storitev. Po Istatovih podatkih se je cena kruha in žitnih izdelkov zvišala v povprečju za 12,1 odstotka, pri čemer se je kruh podražil za 13, testenine pa za 25 odstotkov. V energetskem sektorju so se cene v mesečni primerjavi dvignile za 2 odstotka, v letni pa za kar 16,6 odstotka. Strmo rastejo tudi cene dizelskega goriva, ki se je po 13-odstotni podražitvi v juniju v ravno končanem mesecu podražilo za 31,4 odstotka (+1,3% v mesečni primerjavi), medtem ko so cene bencina zrasle za 13,1 odstotka (+1,3%). Tobačni izdelki so se v mesečni primerjavi podražili za 2,6 odstotka, v letni pa za 5,4 odstotka. Turistične storitve pa so glede na lanski julij dražje za 8 odstotkov pri kopaliških storitvah, za 4 odstotke pri kampingih in za 5 odstotkov pri počitniških paketih. Na energetskem področju so se nadzorovane cene glede na junij dvignile za 3,3 odstotka, nenadzorovane pa za 1,3 odstotka. Pri tem so se tarife za elektriko zvišale za 3,6 odstotka v mesečni in za 13 odstotkov v letni primerjavi. Plin se je glede na junij podražil za 2,8 odstotka, glede na lanski julij pa za 12,7 odstotka. Rast cen energije se seveda prenaša na stroške za stanovanje (+8,6% glede na junij) in za prevoz (+7,1%). Edina sestavina inflacijske košarice, ki je doživela padajoči trend, so zdravila, ki so se glede na lanski julij pocenila za 5,6 odstotka, in telefonski aparati, ki so cenejši za 18 odstotkov v letni in za 4,3 odstotka v mesečni primerjavi. Romunski predsednik kritiziral ukrepe vlade RIM - Romunski predsednik Traian Basescu je včeraj med obiskom romskega naselja v predmestju Rima ter srečanjem z italijanskim premierom Silviem Berlusconijem izrazil nestrinjanje z večino ukrepov italijanske vlade glede Romov, vključno z odvzemom prstnih odtisov. »Romunska vlada ne odobrava, ponavljam, ne odobrava velikega dela ukrepov italijanske vlade,« je na novinarski konferenci z Berlusconijem v Rimu povedal Ba-sescu. Kljub temu je dodal, da mu je italijanski premier zagotovil, da bodo romskim otrokom odvzeli prstne odtise le z dovoljenjem staršev, skrbnikov ali v prisotnosti sodnika. Berlusconi je medtem ponovil stališče svoje vlade, da sta popis in odvzem prstnih odtisov del načrta za identifikacijo vseh romskih otrok v Italiji, da bi tako zagotovili njihovo obiskovanje šole. Poleg tega je zavrnil kritiko politike italijanske vlade glede Romov s strani Evropskega parlamenta. Basescu in Berlusconi pa sta se na konferenci strinjala, da je vprašanje obravnave Romov »problem« v obeh državah. »Priznavamo, da imamo doma nerešen problem z romsko manjšino. Italijanski vladi predlagamo sodelovanje pri reševanju tega vprašanja,« je dejal romunski predsednik. Sedem mladih posililo prijateljico FIRENCE - Policija je v noči na četrtek v Firencah in okolici aretirala sedem mladih moških, ki so v noči med 25. in 26. julijem skupinsko posilili 22-letno dekle. Gre za univerzitetne študente, stare od 20 do 25 let. Med njimi je eksperimentalni filmski režiser in igralec Lorenzo Lepori, za katerega je dekle rada nastopala. Prav Lepori jo je minuli petek povabil na večerno zabavo. Mladeniči pa so svojo prijateljico najprej opili, potem pa jo eden za drugim posilili. Zdaj tvegajo do 18 let zapora. BEGUNCI - Pri potopu čolna blizu Malte umrle tri ženske Val nezakonitih priseljencev na Lampedusi in drugje na jugu LAMPEDUSA - V sredo je na Lampeduso prispelo 500 nezakonitih priseljencev, včeraj 800. Sprejemni center na otoku, ki leži med Sicilijo in Tunizijo, je tako na robu zloma. Center namreč razpolaga z 850 ležišči, katerim lahko v izjemnih razmerah dodajo še 150 ležišč. Zdaj pa je v njem že okrog 1500 nezakonitih priseljencev. Zupan Lampe-duse Bernardino De Rubeis je zato že zaprosil za takojšnje srečanje z notranjim ministrom Robertom Maronijem. Podobno je marsikje drugje na jugu Italije, pa tudi na Malti, kjer so včeraj zabeležili tragedijo. Pri potopu čolna južno od otoka so namreč včeraj umrle tri ženske, ena od katerih je bila noseča. 25 ljudi so uspeli rešiti iz čolna. Sicer pa se sprejemni centri na Malti soočajo z velikim pritiskom, potem ko so v minulih tednih prestregli več sto nezakonitih priseljencev. Samo v noči na četrtek jih je na otok prišlo okoli 100. Malteška obalna straža je sicer včeraj poleg že omenjenega opazila še dva čolna z okoli 50 begunci na krovu. EVRO 1,5611 $ -0,74 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. julija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 31.7. 30.7. ameriški dolar japonski jen 1,5611 169,02 10 665 1,5589 168,20 10 642 kitajski juan ruski rubel krona 36,5767 74613 36,5350 74619 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt krona 0,78895 94649 0,78670 9,4490 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 8,0205 23,947 8,0430 23,941 LOKC1 MUI IG švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At 1,6354 15,6466 231,26 3,2063 1,6315 15,6466 231,72 3 2185 LJUIJJM ¿IUL kanadski dolar avclralck I Holar 1,5970 1 6545 1,5945 1 6468 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3,5098 1,9558 3,5381 IUI 1 IU1 IJI\I ICV slovaška krona litovcki ifac 30,371 3,4528 30,395 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7043 24419 0,7042 2,4405 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 123,40 1 8090 124,54 1 8552 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2263 7,2150 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 31. julija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4612 LIBOR (EUR) 4,4781 LIBOR (CHF) 2,2725 EURIBOR (EUR) 4,479 2,7912 3,083 4,9625 5,1487 2,7558 2,905 4,968 5,156 3,25 5,3668 3,2 5,36 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.809,24 € +164,64 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 31. julija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,56 IMTTIDCI IDDDA -1,42 -1 02 KRKA 1 1 IKA KOPER 93,91 58,02 +0,62 -0,39 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 229.54 544.55 +0,59 -0,71 TELEKOM SLOVENIJE 244,70 +1,28 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 84,83 DELO PRODAJA -rrm lacnn +1,11 _i m ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A D CM "7 ÖAAO _!_"> QA NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 27,07 -0,04 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAM IS 1 IUBI IANA690 00 82,40 28,00 41,80 +1 47 +3,41 +0,65 +7,18 SALUS, L_JUBL__JANA690,00 SAVA TERME ČATEŽ 444,63 +1,67 IERME ČAIEŽ ŽITO 204,04 +0,83 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 31. julija 2008 "°<47 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,32 6,27 1722 +1,09 -1,95 -2 11 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,6 1 83 +0,69 +1,10 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,455 1 32 -0,77 +8,29 EDISON ENEL ENI 5,945 2174 -0,83 -1 36 FIAT FINMECCANICA 11,08 1902 +0,70 +0,03 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,33 22,33 +0,99 -1 24 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,415 3,6 +0,87 +0 12 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 20,09 15 73 -1,37 -4,43 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,57 9,37 -4,33 -3,30 PARMALAT PIREMI e C 1,59 0,4 +1,20 -0,62 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,92 4,25 +0,93 +0,04 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,16 1163 -0,15 +0,52 TENARIS TERNA 19,59 2,67 -0,35 +0,00 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 15,28 3,85 +1,39 +0,90 MNIPOL 1,668 -2,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 123,92 $ -0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 31. julija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.822,90 1.755,94 +0,20 +0,52 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 116,22 +0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.637,55 1.687,51 -0,07 +1 03 Dll\J, Dal llalUKCI FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.262,63 1.503,99 +1,03 -0,48 DCICA 1 -J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.499,51, 3.947,51 -0,30 +0,73 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 19.387,89 5.404,86 -0,40 +0,25 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.498,69 1.869,39 -0,73 +0,90 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 1.279,43 1.374,93 6.460,12 5.411,90 -0,38 +1,60 +0,96 -0 16 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.392,36 3.659,74 -0,19 +0,49 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.471,8 3.367,82 -0,15 +0,01 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.367,81 2.929,65 22.731,10 2.775,72 14.355,75 +0,07 +0,14 +0,18 -2,15 +0,48 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 5 Petek, 1. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik ITALIJA SINDIKATI - Srečanje o stanju cen in tarif v tržaški pokrajini Za delovno omizje in enotno opazovalnico cen Zaščititi kupno moč plač in pokojnin - Acegas naj bi del prihodkov povrnil državljanom Občutno se je podražila tudi hrana kroma Kupna moč plač in pokojnin italijanskih državljanov nenehno pada, cene živilskih izdelkov in goriva pa stalno rastejo. »Cene in tarife so danes izven nadzora ter vse več je delavcev oziroma upokojencev, ki se le s težavo prebijejo do konca meseca. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ima tržaško prebivalstvo nadpovprečno starost, italijanske pokojnine pa so po podatkih med najnižjimi.« Glas tržaških predstavnikov pokrajinskih zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter združenj potrošnikov Adoc, Adiconsum in Feder-consumatori se je na včerajšnji tiskovni konferenci pridružil podobnemu glasu, ki žal odmeva tudi na državni ravni. Da so takojšnji ukrepi življenjsko potrebni, so si bili edini vsi govorniki, ki so novinarjem predstavili serijo akcij in predlogov, s katerimi želijo izboljšati dohodninske pogoje prebivalcev, hkrati pa spodbuditi razvoj in rast. Prvi je prav gotovo uresničitev skupne opazovalnice, ki bi tako ustanovam kot POLITIKA - SKP Kocijančič ostaja še naprej tajnik Igor Kocijančič bo do začetka prihodnjega leta vodil pokrajinsko federacijo Stranke komunistične prenove. V skladu z novim strankarskim statutom bo namreč takrat stopila v veljavo nekompatibilnost med politično-strankarskimi in institucionalnimi funkcijami. Kocijančič je, kot znano, deželni svetnik in se bo torej takrat odpovedal tajniškemu mandatu. Tajnika so potrdili na seji pokrajinskega političnega odbora. Zanj je glasovalo 21 članov, šest jih je bilo vzdržanih, šest članov pa je bilo upravičeno odsotnih. Kocijančič pripada na državnem kongresu zmagoviti komponenti Ferrero-Grassi, vsi v stranki pa mu priznavajo, da si je na lokalni ravni vedno prizadeval za njeno enotnost. To bo še naprej moje glavno vodilo, je poudaril Kocijančič takoj po izvolitvi. Na seji pokrajinskega vodstva SKP so ocenili potek državnega kongresa, ki se je - kot znano - končal v znamenju hudega notranjega razkola. Za tajnika je bil izvoljen minister v Prodijevi vladi Paolo Ferrero, njegov notranji tekmec Nichi Vendola, predsednik Apulije, pa je dobil 47 odst. glasov. Kljub temu, da je njegova komponenta najmočnejša, Vendoli ni uspela izvolitev za državnega tajnika. Med njegovimi privrženci je tudi Giulio Lauri, ki je prav zaradi notranjih potresov in pretresov pred nekaj meseci izgubil mesto deželnega tajnika SKP. Člani pokrajinskega vodstva so bili precej kritični do strankarskega glasila Liberazione in zlasti do njegovega glavnega urednika Piera Sansonettija, ki se je odkrito opredelil za Vendolo. Komunistična prenova je v celoti podprla boj delavcev tovarne Stock, ki nasprotujejo premestitvi v Milan in se zavzemajo za ohranitev proizvodnje v našem mestu. Od srede cenejši deželni bencin V sredo, 6. avgusta se bo v Furlaniji-Julijski krajini nekoliko pocenil t.i. deželni bencin. Tako je odločila deželna vlada spričo dejstva, da se je v torek pocenil bencin v Sloveniji, ki predstavlja merilo za cene deželnih naftnih derivatov. V tržaški in goriški pokrajini in v mejnih občinah videmske pokrajine se bo bencin pocenil za 4,4 centa na liter, kar pomeni, da bo liter deželnega bencina stal 0,325 evra manj kot drugod po Italiji. INPS - Protest Sindikat uslužbencev ostro proti ukrepom glede javnega sektorja prebivalcem nudila dejanski pregled nad cenami proizvodov široke porabe. Danes sicer lahko že računamo na občinsko in pokrajinsko opazovalnico cen, združeni pa bi bili nedvomno bolj učinkoviti, menijo sindikati. Enotna opazovalnica bi tako postregla z realno sliko cen, o kateri bi nato beseda tekla na delovnem omizju. Pa smo že pri drugem predlogu, se pravi pri zahtevi po soočanju med različnimi inštitu-cijami, t.j. med sindikati, združenji potrošnikov, trgovcev in proizvajalcev, distributerji, krajevnimi ustanovami kot so Pokrajina Trst oziroma njene občine. Sogovorniki naj bi si prizadevali za poenotenje cen in tarif, upravne inštitucije pa naj bi nato uvedle ukrepe v podporo trgovski mreži (in ne v škodo dohodkov delavcev in upokojencev!) in pa šibkejšim slojem prebivalstva. Med prioritetami bi bilo tudi skrajšanje verige od proizvajalca do ko-ristnika in pa ovrednotenje tipičnih krajevnih proizvodov. V sklopu delovnega omizja bi beseda tekla tudi o tržaški delniški družbi z javnim kapitalom Acegas, »ki podpira košarkarsko ekipo in bi lahko del svojih milijonskih letnih prihodkov namenil tudi svojim 110 tisočim strankam.« Po mnenju sindikatov bi to lahko storila z razdelitvijo vsaj četrtine svojega dobička. Sindikati napovedujejo daljšo mobilizacijo že septembra: začeli bodo zbirati podpise med prebivalci tržaške pokrajine. Medtem pa so že sklicali srečanje s tržaškim oziroma miljskim županom. (sas) GIBANJA V Trstu inflacija • v* nižja kot v državi Čeprav je bil Trst po tradiciji eno najdražjih italijanskih mest, to v zadnjih letih ne drži več, vsaj če verjamemo inflacijskim podatkom statističnega zavoda Istat. Statistični urad Občine Trst je namreč Istatu posredoval podatke o gibanju življenjskih stroškov v juliju, po katerih je bila letna stopnja inflacije v mestu 3,5-odstotna, mesečna pa 0,3-odstotna. (V državnem povprečju je bila letna inflacija 4,1-, mesečna pa 0,5-odstotna.) Glede na enak lanski mesec so se v Trstu julija najbolj zvišali stroški za stanovanje, vodo, elektriko in goriva (+10,7%), na drugem mestu najdemo zdravstvene storitve (+4,4%), sledijo stroški za prevoz (+5,4%), izobraževanje (+2,9%), gostinstvo (+2,4%) in cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+4,5%). Kot ponavadi se v nasprotno smer gibljejo stroški oziroma cene na področju komunikacij, ki so se v enem letu znižale za 4,7%. V mesečni primerjavi so se najbolj zvišale cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, stroški za stanovanje in cene v gostinstvu, nespremenjene pa so ostale cene oblačil in stroški za izobraževanje. Tudi uslužbenci tržaškega sedeža skrbstvenega zavoda INPS so včeraj protestirali v okviru vsedrža-vne pobude sindikata javnih uslužbencev CUB. V posebnem sporočilu sindikalna organizacija ostro ocenjuje ukrepe Berlusconijeve vlade in ministra Brunette. Ukrepi, povzeti v zakonskem dekretu 112/2008, ne krčijo samo osebnih dohodkov javnih uslužbencev, temveč so tudi povod za izredno negativno medijsko kampanjo. Celotno kategorijo, pravi omenjeni sindikat, prikazuje v izredno negativni luči. Protest, še piše v sporočilu, seveda povzroča težave uporabnikom, vendar so stavke, protestni shodi in podobno edina sredstva, s katerimi lahko javnosti posredujejo lastne poglede. VREME - Visoke temperature Pasja vročina je spet pred nami Otroci, starejše osebe in kronični bolniki naj upoštevajo zdravniške nasvete kroma Spet bo poletje pokazalo zobe in iz rokava bo potegnilo svoj najobčut-nejši adut: visoke temperature. Po podatkih, ki jih je posredovala civilna zaščita, bo v našem mestu od danes ži-vosrebrni stolpec dosegel celo 36 stopinj Celzija. Vročinski val pa bo poleg Trsta zajel še mesta Perugia, Firence in Civitavecchia. Na vročino so seveda še posebej občutljivi otroci, starejše osebe in kronični bolniki, katerim zdravniki svetujejo, naj pijejo veliko vode ter naj se zadržujejo v zaprtih in hladnih prostorih. 6 Petek, 1. avgusta 2008 ITALIJA DOLINSKI OBČINSKI SVET - Soglasna odločitev skupščine Dolina pristopila k Lokalni akcijski skupini Pomislek Mahniča (SSk) o zapostavljanju slovenščine - Obračun 2007: pribitek 340 tisoč evrov Poslovanje dolinske uprave v letu 2007 se je zaključilo z upravnim pribitkom v višini 340.125,31 evra. Obračun poslovanja je na včerajšnji seji dolinskega občinskega sveta podal odbornik za finance Igor Tul; skupščina je računovodski dokument odobrila z glasovi levosredinske večine. Davčni prihodki so se v primerjavi z letom prej zvišali za 3,4 odstotka. Davek na nepremičnine ICI je občinski blagajni navrgel nekaj več kot milijon 800 tisoč evrov, k čemu gre prišteti še izterjani prihodek za isti davek (nekaj manj kot 60 tisoč evrov). Prihodek za dodatek na davek Irpef je znašal 213 tisoč evrov, prihodek za deželni davek na proizvodne dejavnosti je nanesel 177 tisoč evrov, dodatek na porabo električne energije pa 84 tisoč evrov. Prenosi so se - v primerjavi z letom 2006 - povečali za skoraj 10 odstotkov. Največ je pri tem prispevala dežela (milijon 892 tisoč evrov); prenosi iz občin Trst in Milje za socialni sektor so znašali 227 tisoč evrov, državni prenosi 69 tisoč evrov, prav toliko pa tudi prenosi od skup-nostnih in mednarodnih organizacij. Tretjina stroškov je odpadla na IgorTul osebje. Delovanje otroških jasli je stalo skoraj 123 tisoč evrov, športni objekti 70 tisoč evrov, šolske kuhinje skoraj 250 tisoč evrov, gledališče 23 tisoč evrov, poletni center skoraj 40 tisoč evrov. Dolinski občinski svet je na včerajšnji seji tudi soglasno odobril pristop občine k Lokalni akcijski skupini Kras. V razpravi je posegel edinole svetnik Slovenske skupnosti Sergij Mahnič, ki je obžaloval dejstvo, da v osnutku statuta nove kon-zorcijske družbe z omejeno odgovornostjo ni omenjen slovenski jezik, prav tako pa ni omenjeno dvojezično poslovanje konzorcija. Člani konzorcija so tudi okoliške občine, ki so dvojezične, in spadajo v območje izvajanja zaščitnega zakona. Po Sergij Mahnič tem zakonu je dvojezičnost v teh občinah obvezna, je spomnil Mahnič. Zato bi moralo biti tudi poslovanje novega konzorcija dvojezično. »Pristojni bi morali izkazati več pozornosti do tega vprašanja,« je ocenil svetnik Slovenske skupnosti, ki pa je ob koncu svojega posega najavil, da bo kljub tem tehtnim in upravičenim pomislekom podprl odlok o pristopu dolinske občine k Lokalni akcijski skupini Kras. Dolinska občinska skupščina je nadalje izdala soglasno negativno mnenje »okoljevarstvene skladnosti projekta za izgradnjo metanovoda Trst-Gradež- Vile-še za povezavo z uplinjevalnikom družbe Gas Natural pri Žavljah. Županja Ful-via Premolin je spomnila, da se je občin- ski svet z resolucijo že negativno izrekel o gradnji podmorskega plinovoda. Z včerajšnjim glasovanjem je še enkrat potrdil svoj »Ne« novemu poseganju v naravo. Gradnja spornega uplinjevalnika pri Žavljah je bila tudi tema resolucije, ki jo je predstavil svetnik Pola za Dolino Giorgio Jercog. Potem ko so se načelniki svetniških skupin sestali na kratki seji in vključili nekaj dopolnil, je bila resolucija soglasno odobrena. Dokument poziva županjo in občinsko upravo, naj skupaj z drugimi občinami, ki so izrazile nasprotovanje uplinjevalniku, in skupaj z naravovarstvenimi organizacija preveri možnost za pritožbe pri vseh pristojnih oblasteh proti gradnji novega industrijskega obrata v Žavljah. Občinski svetniki so soglasno odobrili tudi drugo Jercogovo resolucijo, ki je bila posredno povezana z junijskim incidentom v slovenski jedrski centrali v Krškem. Resolucija obvezuje županjo, da od tržaškega prefekta zahteva, naj čimprej sproži postopke za sestavo načrtov o izrednem stanju v primeru jedrske nevarnosti in postopke za čimprejšnje informiranje prebivalstva ob takih primerih. M.K. PROSEK - Prenovitev v cerkvi sv. Martina DOLINA - Solidarnostna resolucija »Nov« zvonik Ohraniti Stock! Dvojni vzdrževalni poseg stal občino skupno 340 tisoč evrov Sindikalist Marchi o »paradoksalnem« stanju v podjetju Po razpravah v pokrajinskem in v tržaškem občinskem svetu je včeraj tudi dolinski občinski svet izrazil solidarnost uslužbencem tovarne likerjev in žganih pijač Stock, ki jim grozi premestitev v Milan. Težak položaj v podjetju je orisal uslužbenec in sindikalni predstavnik Fulvio Marchi. Ta je prav paradoksalen. Do včeraj bi moralo 40 zaposlenih javiti vodstvu podjetja, ali pristanejo na delovno premestitev v Milan, ali ne (kar pa bi jih zelo verjetno stalo delovno mesto...). Tega pa niso mogli storiti, ker v podjetju ni bilo nobenega predstavnika vodstva. Ti so javili, da se bodo »vrnili« prihodnji teden, 6. avgusta pa naj bi se udeležili srečanja s krajevnimi upravitelji. Prav prihodnji teden pa bo tovarna - prvič doslej - prekinila svoje delovanje zaradi poletnih počitnic. Prejšnja leta se je to zgodilo sredi avgusta. Vodstvo očitno ne želi, da bi prišlo ob srečanju s predstavniki kra- jevnih oblasti do protestov zaposlenih, je ocenil Marchi. Solidarnost uslužbencem podjetja Stock medtem skokovito raste. Doslej so zbrali skoraj 7 tisoč podpisov Tržačanov proti prisilni premestitvi vodstvenih uradov v Milan. Soglasno odobrena resolucija, ki jo je predstavila načelnica svetniške skupine Občanov Elisabetta Sor-mani poziva županjo, naj poseže pri javnih ustanovah, da bi se zavzele za preklic ukrepa o premestitvi uradov podjetja Stock v Milan. V dokumentu je zapisano, da bi bila premestitev »samo začetek preselitve celotne proizvodne dejavnosti« iz Trsta drugam. Zato je ohranitev vodstvenih struktur v mestu nadvse pomembna. Gre preprosto za zaščito delovnih mest, s čemer zaščitimo tudi bodočnost tražaškega gospodarstva, je ocenila županja Fulvia Premolin. M.K. OBČINA TRST Sklepi: parkirišče na Proseku in Polet Tržaški občinski svet je na si-nočnji seji sprejel dva za kraško skupnost pomembna urbanistična dokumenta. Najprej je soglasno odobril je predhodni načrt openskega Poleta za razširitev in prenovo ko-talkališča, ki bo postalo pravcat večnamenski športni center, zatem pa je - prav tako soglasno - še odobril varianto k regulacijskemu načrtu za gradnjo parkirišča na Proseku. Medtem ko je bil predhodni načrt za razširitev in prenovo open-skega kotalkališča (načrt je izdelal arh. Marino Kokorovec) odobren dejansko brez razprave, pa je bilo o parkirišču na Proseku iznešenih nekaj mnenj. Tako je predsednik urbanistične komisije Roberto Sasco (UDC) poudaril, da na Proseku že dalj časa čakajo na parkirišče, da je nanj večkrat opozoril zahodnokra-ški rajonski svet in da je postopek stekel v doglednem času. Sedaj bo treba parkirišče tudi čimprej zgraditi. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je Sascovo izvajanje primerno »dopolnil«. Prvič: pobudo za gradnjo parkirišča v Mandri-ji v središču vasi je dal zahodnokra-ški rajonski svet, in to že v začetku tisočletja. Občina je decembra 2003 pripravila predhodni načrt, »pozabila« pa je pred tem odkupiti zemljišče, ki je bilo v lasti bančnega zavoda Unicredit. To je storila leto kasneje, investicija je stala nekaj več kot 10 tisoč evrov. Nato je bilo treba pripraviti varianto k regulacijskemu načrtu in vo-lumetrični načrt. Od prvega načrta je minilo skoraj pet let, kar sploh ni »dogleden čas«, temveč že kar dolg čas. Ob tem je župan Dipiazza pikro pripomnil, da »smo pač v Italiji«, a da ima, kljub tolikšni časovni zamudi »na Proseku mnogo glasov«... Ukmar je še nakazal, da bo ob vhodu na parkirišče (stalo bo 190 tisoč evrov za skupnih 80 mest) urejeno zeleno igrišče za otroke, in povabil župana, naj ob odobritvi dokončnega načrta skliče v vasi javno skupščino, na kateri naj bi se izrekel za zaprtje zgodovinskega vaškega jedra prometu. Na sinočnji seji bi morali odobriti še nekaj urbanističnih sklepov in resolucij (med drugim o novi namestitvi senegalskih krošnjarjev), a so jo ob 21. uri prekinili, da so lahko sledili koncertu Pina Danieleja na trgu pred občinsko palačo. M.K. Zidarski oder, ki je nekaj mesecev do vrha na višini 36 metrov zastiral pogled na zvonik proseške cerkve sv. Martina, je bil, ob zaključku del, že pred nekaj tedni odstranjen, da so se domačini privadili na novo, prečiščeno podobo mogočne cerkvene strukture. Včeraj je bil prenovljeni zvonik s kratko svečanostjo ob njegovem vznožju tudi »uradno« predan svojemu verskemu namenu. Tržaški odbornik za javna dela Franco Bandelli je ob prisotnosti pro-seškega župnika Jožeta Špeha,občinskih svetnikov Stefana Ukmarja in Igorja Švaba, predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla in številnih rajonskih svetnikov obnovil potek vzdrževalnih del v proseški cerkvi, ki so se začela leta 2005 in končala letos. Prvi poseg je obsegal popravilo Obnovljeni zvonik cerkve sv. Martina na Proseku kroma strehe, obnovo napušča in prenovo pročelja, stal pa je 110 tisoč evrov. Drugi je predvidel korenito očiščenje zvonika in zamenjavo nekaterih dotrajanih sider. Delo na leta 1637 zgrajenem zvoniku je bilo gradbeno kompleksno in zahtevno; vredno je bilo 230 tisoč evrov. Bandelli je napovedal skorajšnji odobritvi načrtov za novi parkirišči na Proseku in na Kontovelu, predsednik rajonskega sveta pa ga je spomnil tudi na popolno prenovo že dolgo let zapuščenega nekdanjega rekreacijskega središča v Križu. Tu bodo uredili občinski sedež civilne zaščite, obnovili pa bodo tudi majhno telovadnico, ki bo služila domačim šolam in športnim društvom. M.K. GOLI VRH - Okrog 14. ure je gorelo Strela je najbrž udarila v anteno in povzročila požar Okrog 14. ure je telefon na sedežu poveljstva tržaških gasilcev nenehno zvonil. Več ljudi je namreč z mesta opazilo dim, ki se je dvigal visoko nad kamnolomih Facanoni v smeri Glo-bojnerja, in o tem obvestilo gasilce. Dve ekipi sta se v spremstvu kolegov gozdne straže s terenskima voziloma zapeljali proti Golemu vrhu. Tu je po vsej verjetnosti strela udarila v anteno in v trenutku je zagorelo. Ogenj je zajel strmo pobočje in se razširil na območje kakih 40 kvadratnih metrov. Zgorela je predvsem travnata površina ob anteni, po nekajurnem in ne težavnem gašenju so gasilci ogenj ukrotili okrog 16. ure. Ko so ugotovili, da je poža-rišče varno, so odšli. / ŠPORT Petek, 1. avgusta 2008 7 POKRAJINA - Eksperimentalni projekt Mala kmetijska podjetja lahko začasno zaposlujejo Pokrajinska uprava želi obenem zajeziti delo na črno - Dogovor veljaven do 30. novembra Da na različnih kmetijah v času, ko je treba tam največ postoriti, kronično primanjkuje delovnih rok, je splošno znano, in prav to dejstvo je spodbudilo pokrajinsko upravo, da je v teh dneh lansirala eksperimentalni projekt, v okviru katerega bodo okoliški vinogradniki dobili možnost ponujanja začasnega dela, ki bo zakonsko urejeno. Podrobnosti projekta sta na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavila pokrajinski odbornik za kmetijske zadeve Walter Godina in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, ki sta dejala, da želi na ta način pokrajinska uprava pomagati malim kmetijskim podjetjem s Krasa in hkrati zajeziti delo na črno. Projekt, ta je nastal na podlagi sporazuma, ki so ga julija lani podpisale vse štiri Pokrajine z Deželo FJK in zavodoma INPS in INAIL, bo v veljavi do 30. novembra letos, z njegovimi podrobnostmi pa so včeraj dopoldne seznanili tudi različna združenja kmetovalcev, ki bodo po novem delovno silo lahko iskali preko teritorialnih izpostav zavoda INPS. Ta ukrep predstavlja poseben instrument za hiter odziv na pomanjkanje dodatne delovne sile v času trgatve, je včeraj menila odbornica Pino in ob tem Projekt je pokrajinska uprava predstavila včeraj kroma še dodala, da ima projekt, kot vsi eksperimentalni projekti, prednosti in pomanjkljivosti, saj njegovi pobudniki še ne znajo oceniti, kakšen vpliv bo imela dotična pobuda na kmetijstvo v naših krajih. Za možnost začasnega dela se trenutno lahko potegujejo dijaki med šestnajstim in osemnajstim letom starosti ter upokojenci, njihova imena pa bodo dostopna na zavodu INPS. Vsi zainteresirani vinogradniki bodo torej dodatna pojasnila lahko dobili na prej omenjenih zavodih, kjer bo mogoče dvigniti tako imenovane bone v višini deset evrov (posamezen bon bo vreden 10 evrov). Vrednost bona, ki v tem primeru predstavlja plačilno potrdilo, ni vezana na urno postavko, ki bo stvar dogovora. Posamezno podjetje lahko dvigne več bonov, vendar njihova najvišja vrednost ne sme preseči deset tisoč evrov. Pomemben segmet eksperimentalnega projekta je tudi dejstvo, da bodo občasni delavci v času izvajanja pomožnega dela zavarovani. To zavarovanje naj bi se nanašalo predvsem na nesreče na delu. Za pridobljen dohodek pa bodo v skladu z zakonom veljale tudi vse koristi, ki jih prinaša delovna pogodba. Cilj in namen celotne operacije je zajezitev dela na črno in, kot je včeraj še dejal Walter Godina, pomagati okoliškim kmetijam, da obdržijo kakovost produkcije s pomočjo dodatne delovne sile. Na srečanju sta govornika tudi izrazila željo, da bi se projekt prijel, s tem pa omogočil morebitno nadaljne delovanje v to smer in tudi širitev na druge gospodarske panoge, kajti le s tovrstnimi fleksibilnimi delovnimi normativi, ki so zaenkrat relativno redko izvajani tako na državni kot na deželni ravni, bo pogodbe za občasno delo možno ponujati čim širšemu krogu iskalcev začasnega dela. (sč) SOLOPEVSKA DELAVNICA - Zveza cerkvenih pevskih zborov Adi Danev: »Društva in ustanove manjšine morajo investirati v izobraževanje pevcev« Zborovodja in pevski izvedenec, mentor priznanih solopevcev in dolgoletni vodja zbora gledališča La Fenice v Benetkah Adi Daneu je maja in junija vodil tečaj vokalne tehnike, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Pobuda za nov seminar se je izkazala kot potrebna in posrečena, sodeč po zanimanju in splošnem zadovoljstvu tečajnikov ob koncu študijske izkušnje. Tečaj je bil namenjen tako solopevcem, kot tudi zborovskim pevcem in zborovodjem, ki so željni pevskega izpopolnjevanja. Izjemna posebnost odprtega značaja je predstavljala novost, ki poudarja nujnost zavestnega pevskega udej-stvovanja za kvalitetno rast te zelo razširjene in priljubljene dejavnosti. Raznolikost izvora tečajnikov ni zahtevala prilagajanja metod, saj je tehnična osnova vedno ista, kot tudi glavne napake. Glasbenik, ki stopi na oder, mora poznati na pamet vsako noto skladbe, ki jo bo izvedel. Pevec mora obvladati vsako noto tako, da jo lahko zapoje legato, staccato, forte, piano, kakorkoli bo glasba zahtevala in to vedno s čisto intona-cijo. Tehnika pride pred petjem in poznanje svojega »instrumenta« s fiziološkega vidika je osnovnega pomena. Nato je treba upoštevati odkritje starih mojstrov, da ne odpiramo ust glede na tekst, ampak na zvok. Stari in napačen pregovor »poj kot govoriš« lahko velja samo za ljudsko petje. Če pa usmerjamo zvok v določeno zvrst petja, kot je na primer operno, moramo ustvariti sinergijo elementov, kjer je izgovorjava samo podobna tisti govorjene besede. Če pojemo, tako kot govorimo, bomo kot tisti tujec, Adi Danev med koncertom v Gorici bumbaca ki obvlada naš jezik, a ohranja izrazit naglas, ker združuje dva različna sistema izražanja. Razlikovati peto in govorjeno besedo je eden od bistvenih vozlov. Katere so druge, najbolj razširjene pomanjkljivosti? Svojim učencem rečem vedno, da moramo vaditi, kot da bi bili v telovadnici. Ne prenašam pevcev, ki samo zadihajo odrski prah in že mislijo, da so dosegli popolno vokalno dovršenost. Je treba vaditi celo življenje za ohraniti zanesljivo kontrolo. Večina pevcev pride k meni z nejasnimi pojmi; brez obvladanja fizioloških prvin pa je nemogoče preiti na naslednjo fazo, oz.na umetniške aspekte petja, ki obsegajo tudi razlikovanje med zvrstmi. Mnogi pa mislijo, da z dobrim glasom lahko pojejo karkoli. Pravzaprav je naraven glas zelo nevaren, ker je treba globoko analizirati, če resnično vse deluje pravilno ali je samo kratkotrajna prevara. Če ne obvladaš tehnike, ne moreš reševati muzikalnih vprašanj; če godala v orkestru fušajo, je vse zaman, da imenitno vodijo fraziranje. Se pravi, da bi bilo treba med našimi pevci nekaj spremeniti tudi v mentaliteti? Naši ljudje se zadovoljujejo; pevci ne napredujejo in to ni zanje problem, saj po drugi strani nimajo pred sabo izobražene in kritične publike. Društva in ustanove manjšine morajo investirati v izobraževanje pevcev. Osveščeno publiko pa ustvarimo s pravilnimi in kakovostnimi ponudbami. Biti amaterji ni minus, a je treba ciljati na profesionalne rezultate. Smisel ni več v preživetju neke skupnosti in sploh take motivacije nimajo opravka z glasbenimi vsebinami. Uspeh tečaja je na svoj način odražal željo po napredovanju. Tečaj je bil odraz zavesti, da je nastala praznina na tem področju in da je treba podpirati študij petja v ambientu, ki je tako vezan na to umetnost, naj bo to na solističnem ali zborovskem področju. Nekateri so v dveh mesecih naredili velike korake naprej. Vsi so pokazali določeno, zdravo ambicijo po izboljšanju, vsak na svojem nivoju. Iskali so nujne in potrebne informacije o snovi, brez katerih ni dobrega petja in niti napredovanja. Zasledil sem tudi nekaj dobrih pevcev, ki bi lahko s pravim izpopolnjevanjem lahko ciljali na pevsko kariero. Rossana Paliaga Tržaški poletni rock festival Z Velikega trga bo že drevi odmevala pristna rock glasba. Obeta se vroč rock vikend v znamenju tržaškega poletnega rock festivala, ki ga prireja združenje Musica Libera v sodelovanju s tržaško občino in s podporo Fundacije CRTrieste. Drevi bosta ob 21. uri na oder stopili tržaška skupina Bluesmobile in bend iz Bergama La Torre Dell'Alchimista (ki izvaja predvsem rock hite sedemdesetih let). Jutri bo ob isti uri na vrsti mednarodni gost Glenn Hughes alias The Voice of Rock, član zgodovinske skupine Deep Purple. Za njim bodo nastopili še Opening Band Live Music in pa skupina Moonstone Project. Nedeljski večer bo minil v znamenju Osanne & Davida Jacksona in Raya Wilsona. Za dodatne informacije je na razpolago spletna stran www.musicalibera.it. Vstop na koncerte je prost. Koncert na gradu V Miramarskem gradu se že deseto leto zapored vrstijo kakovostni koncerti. Drevi bo v sklopu pobude, ki jo prireja tržaški konservatorij Tartini, v grajski dvorani »del trono« ob 20.30 nastopil kontrabasist Mit-sugu Harada, ki bo poslušalcem postregel s sklopom tradicionalnih japonskih skladb; za njim bo nastopil pianist Nicolo Sbuelz, ki bo izvajal Bachove in Beethovnove sonate. Nov direktor oddelka otroške ortopedije v Burlu Marco Carbone je od danes uradno nov direktor oddelka otroške ortopedije v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garo-folo. 49-letni Carbone je bi zaposlen v genovski bolnišnici Gaslini, kjer se je posvečal kirurškemu podaljšanju udov, študiju oziroma zdravljenju otroških vratnih vretenc in otroške skolioze. Praznik v naselju sv. Sergija V naselju sv. Sergija bo jutri in v nedeljo praznično. V Ljudskem domu v Ul. Peco 14 bo ob založenih kioskih (od 18. do 22. ure) poskrbljeno tudi za ples z ansambloma Tullia Trombe in pa dvojice Doriana & Walter. Avgust - čas dopustov Zaradi poletnega dopusta bosta knjižnica oziroma fototeka mestnih muzejev zgodovine in umetnosti ter knjižnica oziroma fototeka v dokumentacijskem središču gledališkega muzeja Carlo Schmidl zaprti od ponedeljka, 4. avgusta, do konca me- Okusi Krasa 2008 Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse zainteresirane obrate, naj se prijavijo za Okuse Krasa 2008. Letošnja enogastronomska prireditev bo od 18. oktobra do 9.novembra, s tipičnimi jedilniki in večeri v gostilnah. Še naprej pa bodo potekale promocije "kota tipičnih proizvodov" Okusov Krasa v sodelujočih pekarnah in trgovinah jestvin. Letos je računati na prispevek Trgovinske zbornice Trst, Dežele FJK in drugih pokroviteljev, zlasti pri promociji tipičnih proizvodov in povezanih izobraževalnih pobud, saj bodo vezna nit letošnjih Okusov Krasa zelišča in njih uporaba v kraški kuhinji. SDGZ si prizadeva tudi, da bi bili čimbolj prisotni obrati z Goriškega in da bi še okrepili sodelovanje z gostilnami Krasa v Sloveniji. Vsi zainteresirani naj za informacije in prijave kontaktirajo tajništvo SDGZ v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 04067248. 8 Petek, 1. avgusta 2008 ITALIJA POLETNE PRIREDITVE - Na terasi kopališča Ausonia Shantel in skupina Bucovina Orkestar Koncert v okviru minifestivala Stradasuona je priklical številno občinstvo Turbo glasba se je v sredo zvečer razlegala s terase tržaškega kopališča Ausonia. V sklopu niza Stradasuona se je zbranim predstavila skupina Bucovina Orkestar s čarovnikom elektronike, dj-em Shantelom. Na začetku je tehnika pošteno zagodla skupini, tako da je bilo treba za pričetek koncerta počakati na pol enajsto. Vsekakor se je čakanje splačalo in publika je iskreno pozdravila skupino, ko je stopila na oder. DJ Shantel, oziroma Stefan Hantel, ki ni le zgolj dj, temveč je tudi glasbenik in producent, je izredno cenjen na »dancefloor« sceni in je osvojil vrsto prestižnih nagrad, v zadnjem času pa se je iz rodne Nemčije vrnil k lastnim koreninam v deželo Bukovina, ozemlje, ki si ga lastita tako Romunija kot Ukrajina. Tu deluje vrsta romskih fanfar, ki tradicionalno oživijo in razveselijo vsakršni dogodek. Take fanfare so k nam priromale preko del dvojice Kusturica-Bregovic in preplavile cel svet. Tema dvema umetnikoma se je treba zahvaliti, da se je v diskografski biznis prerinila tudi balkanska glasba ( Boban Mar-kovic, Fanfara Ciocarlia, Taraf de Hai-duk, Kočani orkestar idr.), drugače bi ta glasbena nadvse živahna zvrst ostala konfinirana na ozemlju, kjer se razlega že od davnine. DJ Shantel je odlično spojil to glasbo tudi na elektronsko podlago in jo predelal v iskrivo plesno zvrst. Tu se je dj spremenil tudi v glas- KRIŽ - Festival morja Balkanska glasba na terasi kopališča Ausonia kroma benika in pevca, ob brhki in glasovno talentirani pevki Vesni Petkovič, kjer sta v energičnih duetih lepo podajala melodijo naharmonsko nabiti ritmčni plati v izvedbi prepričjive skupine in predstavili večinoma popevke, povzete iz tradicionalne glasbe albuma »Disko partizani«. Glasbeno predstavo je pričakala kar lepa množica in se hitro odzvala tudi plesnim izzivom, ki so se Prvič opera: Figarova svatba Kriška društva včeraj uradno predstavila projekt - Glavni pobudnik operne predstave je Alessandro Švab Dve »predpraznični« prireditvi Lani so ga sicer pokopali, vendar pa se festival Na predpraznični večer letos vrača. Sicer v zelo okrnjeni obliki, vendar so organizatorji, člani kulturnega krožka Jacques Maritain, takoj sprejeli ponudbo tržaške občinske uprave, da jim zastonj nudi ustrezen prostor. V prejšnjih mesecih so tudi prejeli nekaj sredstev in tako so se odločili, da v letošnjem avgustu pripravijo dva večera. Prvi dogodek bo na sporedu v nedeljo, 3. avgusta na Trgu Hortis, in sicer v okviru občinske pobude Serestate, drugi pa nedeljo nato, se pravi 10. avgusta v parku na UL San Michele, obakrat ob 21. uri. To nedeljo bo skupina Teatro Distratto predstavila Le lac du cygne, za njo pa bo zaigral ansambel Orkestra Zbilenka. V nedeljo, 10. avgusta pa bo na sporedu predstava FaberEst v izvedbi Faber Teatra. Uprizarjanje celotne opere je za razmere krajevnega društva izreden podvig; o izzivu izvedbe Mozartove opere Figarova svatba v Križu se je z upravičenim zanimanjem in radovednostjo veliko šušljalo in govorilo že pred včerajšnjo, uradno predstavitvijo projekta, na kateri so organizatorji Festivala morja predstavili genezo tega dogodka in vsebine vseh pobud letošnje, posebno bogate in po zasnovi prenovljene izvedbe. Festival, v katerem je gledališče profesionalne trojice ustvarjalcev (Mario Uršič, Miranda Caharija, Livij Bogatec) imelo do danes levji delež, se bo tokrat razširil še na glasbeno, celo operno področje. Križani so imeli tudi tokrat možnost črpati iz vaškega potenciala, saj je domačin, operni pevec in mednarodno dejavni pedagog Alessandro Švab ustanovil v rojstnem kraju mednarodno središče za vokalno-interpretacijsko izpopolnjevanje solopevcev, ki si zastavlja zelo ambiciozne cilje. Prvi javni projekt Akademije, ki je začela delovati V Križu se vestno pripravljajo na uprizoritev Figarove svatbe kroma februarja letos v prostorih Slomškovega društva, je uprizoritev Mozartove mojstrovine po libretu Lorenza da Ponteja, v kateri bodo v dvojni zasedbi nastopili Švabovi učenci različne narodnosti (predvsem Slovenci z obeh strani nekdanje meje, a tudi hrvaški in srbski pevci) ob spremljavi treh pianistov in s sodelovanjem vokalne skupine Bodeča neža. Pohištvo za sceno je dal na razpolago tržaški starinar, kostume pa so si izvajalci izposodili pri Slovenskem stalnem gledališču in v laboratoriju Fabia Bergama. Švab je s tem projektom uresničil dolgoletno željo, ki je po raznih poskusih prišla do uresničitve s podporo Združenja za Križ in Kriškega teatra ter s sodelovanjem Kulturnega društva Ribiški muzej, KD Vesna in Slomškovega društva. Vsa kriška društva so bila prvič soudeležena pri skupni, velikopotezni pobudi, kot sta z zadovoljstvom poudarila predsednik Združenja Valentino Cossutta in predsednik Ribiškega muzeja Franco Cossut- Včeraj danes Danes, PETEK, 1. avgusta 2008 ALFONZ Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.44 - Luna vzide ob 5.31 in zatone ob 20.42. Jutri, SOBOTA, 2. avgusta 2008 ŠTEFAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 30,9 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 48-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,4 stopinje C. □ Lekarne sproščali iz vrst radoživih glasbenikov. Naslednje in tudi zadnje srečanje v okviru minifestivala Stradasuona bo v četrtek, 7.avgusta z afroreggae skupino Ras Dumisani In Afrikhaya Band. (Pan) Do sobote, 2. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (040631304), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 21124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ta. Kot je poudaril glavni akter projekta Alessandro Švab, je pobuda namenjena vrednotenju mladih talentov in noče biti v konkurenci z že obosto-ječimi kulturnimi stvarnostmi; doživljati dragoceno delovno izkušnjo nastopanja v operni predstavi je za mlade pevce zelo redka in dragocena izkušnja, ki jo operna gledališča ne ponujajo, zato bi kriška Akademija s podporo evropskih skladov skušala postati producentka tovrstnih dogodkov, ki naj bi seveda gostovali tudi izven domačega kraja. »Prav posebno se veselim, da lahko prisostvujem uresničitvi naših sanj, saj smo že nekaj časa razmišljali, kako naj bi širili festival in vzpostavili mednarodni kulturni dialog«, je priznal režiser Mario Uršič, ki bo tudi tokrat protagonist gledališkega dela festivala s priredbo in režijo komedije v kriškem narečju Zakonske zdrahe, to je zgodba tipičnega ljubezenskega trikotnika, ki se zgleduje po tekstih zgodovinskega in novega feminizma kabareta 90.let. Končni rezultat je sad skupnega ustvarjanja na vajah, kjer uigrana skupina (poleg že omenjenih igralcev tudi Andrej Rismondo) čisto spontano dodaja elemente ljudskega okolja. Predstava bo na sporedu od 9. do 17. avgusta, vedno s pričetkom ob 21.uri. Opero Figarova svatba pa bodo uprizarjali od 1.do 5.avgusta. Za ogled zelo pričakovanega opernega dogodka so potrebna nekatere navodila: opera traja približno tri ure z odmorom (pričetek ob 19.30) in vse ponovitve se bodo odvijale na Ovčarje-vem borjaču v Križu, kjer lahko sedi 250 gledalcev. Nocoj bo na sporedu predpremiera, ki bo namenjena v glavnem domačinom, jutri pa bo na vrsti premiera, za katero bo ogled možen samo z vabilom. Ostali dve ponovitvi bosta na sporedu v ponedeljek, 4. in v torek, 5. avgusta. Program 4.Fe-stivala morja bo dopolnil tudi koncert opernih arij; oblikovali ga bodo basist Alessandro Švab in njegovi učenci v nedeljo, 3.avgusta s pričetkom ob 21. uri. (ROP) AM Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Elizabeth: The Golden Age«. CINECITY - 15.15, 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 15.00, 16.30, 17.25, 19.45, 22.05 »Hellboy: The Golden Army«; 15.20, 17.35, 19.55, 22.05 »Agente Smart - Casino totale«; 19.45, 22.00 »Funny games«; 15.15, 19.55 »Ken il guerriero: La leggenda di Hokuto«; 17.30, 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 17.00 »Impy e il mistero dell'isola magica; 18.15, 20.30 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00 »Underdog«; 18.30, 20.20, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.20, 21.45 »12«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.30, 23.50 »The X-Files: Hočem verjeti«; 22.00 »The Dark Knight«; 18.00, 21.00, 0.00 »Princ Kaspijan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che la fine abbia inizio«; Dvorana 3: 16.30 »L'incredibile Hulk«; 18.15, 20.15, 22.15 »Rogue il solitario«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 19.20, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »Hellboy 2: The Golden Army«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Il nascondiglio«; Dvorana 5: 19.50 »Ken il guerriero: la leggenda di Hokuto«; 22.00 »Wanted - Scegli il tuo destino«. / ŠPORT Petek, 1. avgusta 2008 9 HEVNAMVNA AKMEHWA ZA PETJI V KKIZ» K" 111(1 tOTEt v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primoija, s slovenskim KD VESNA in s SLOMŠKOVIM DRUŠTVOM iz Križa vljudno vabijo na IV. Festival Morja z uprizoritvijo: W. A. Mozart TPz t ■svat/Sia Komična opera v dveh dejanjih Opero izvajajo udeleženci vokalnih in interpretacijskih tečajev iU|l| Mednarodne akademije za petje v Križu, ki jih vodi basist ' Alessandro Svab premiera •> .. ob 19 3« avgusta "-»O z vabilom 1., 4. in 5. avgusta ob 19.30| •VERNI KONCERT (Ji [tečajnikov Mednarodne akademije za petje in basista Alessandra Svaba ( | Nedelja 3. avgusta ob 21.00| Komedija Zakonske zdrahe: štorja ljubjazni j'nu ruagou... Režija: Mano Uršič Igrajo: Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča premiera 9. avausta Andrej Rismondo ob 21°0 z vabilom od 10. do 17. avgusta ob 21.00 Predstave bodo v Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" Čestitke Danes slavi na Krmenki Dušan Sancin okroglih 60 let. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta mu vošči KD F. Venturini Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so na oglasni deski urada na ogled dokončne pokrajinske lestvice (bivše permanente) učnega osebja v otroških vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah v tržaški pokrajini. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otoč-cu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. M Izleti Hurra', naš DUŠAN jih 60 ima! Postaven mladenič, sijočih oči, zakorakal si v čudovita leta. Iz srca ti želimo, da ostaneš še naprej poln zdravja, veselja in mladostne energije - mama Zofka, Gracijela, Martina z Davorinom in Federica z Mat-teom. Pred 60. leti se naš DUŠAN v Boljuncu rodi. Tam z otroci in mladeniči tudi maj večkrat naredi. Danes pa se najraje po Lanterni podi in tudi kakšno ribco... včasih ulovi. Še mnogo, mnogo srečnih, veselih in brezskrbnih dni mu iz srca želimo mi vsi: Ljuba, Marjan, Miranda, Aleš, Jadranka, Sonja, Evgen, Boris in Ester. Danes je v Lanterni velika fešta, saj naš sosed DUŠAN okroglo obletnico slavi. Da bi še mnogo let praznovali skupaj mu želita družina Starec in nona Silvana. Ves Kolonkovec zna, da naša teta PIERINA danes visok rojstni dan ima. Draga teta, voščimo ti veliko zdravja in da boste ostala vedno tako sladko nasmejana. Lucia, Claudia, Bruna in Maurizio. □ Obvestila SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg vabi na tradicionalno ŠAGRO od 1. do 4. avgusta v Prebeneškem parku Danes, 1. avgusta: ansambel VENERA SPDT NA KRN 2. in 3. avgusta prireja SPDT dvodnevno potepanje po Krnu. V soboto, 2. avgusta, bomo iz Lepene se napotili mimo Krnskega jezera do Gomiščkovega zavetišča, kjer bomo prespali; naslednje jutro se bomo preko vrha gore spustili proti Batognici ter mimo Peske do Krnskega jezera in nazaj v Lepeno. Predvidena je dnevna še-sturna hoja. Za prenočitev se udeleženci lahko javijo še danes, 1. avgusta, Liviju Semec. Tel. 040-220155. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Ne izgubite priložnosti in pridružite se nam! Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada). KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto od danes, 1., do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ri-cmanje.org. SPDT obvešča člane, ki želijo imeti izkaznico, iz katere je razvidna včla-njenost društva v Planinsko zvezo Slovenije, kar daje članom možnost, da koristijo ugodnosti učlanitve, da bodo za zamenjavo izkaznic odborniki na razpolago v naslednjih dneh in s sledečim urnikom: danes, 1. avgusta, od 10. do 13. ure na sedežu Ul. sv. Frančiška 20 ter od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; v ponedeljek, 4. avgusta, od 19. do 21. ure v Slavini hiši v Boljuncu št. 44, v torek, 5. avgusta, od 10. do 13. ure na sedežu Ul. sv. Frančiška 20 in v torek, 5. avgusta, od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Prosim, da člani prinesejo s seboj poleg sedanje izkaznice, tudi sliko za novo izkaznico! Nuno je tudi doplačilo 10,00 evrov za zavarovanje. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta za poletne počitnice od danes, 1., do 31. avgusta. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v parku od danes, 1., do ponedeljka, 4. avgusta. Igrali bodo: Venera, Happy Day, Ma-libu in Ne me jugat. V nedeljo, 3. avgusta, ob 18.30, koncert godbe iz Sv. Antona. Vabljeni! SKLAD MIJA ČUK obvešča, da je letošnje poletno središče Kratkohlačnik 2008 na Proseku aktivno še danes, 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131 - tel. 040212289. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse bivše člane, da se jim pridružijo od danes, 1., do nedelje, 3. avgusta na akcijo »Nazaj ... v taborniški raj!« v Gozdu Martuljku. Informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. F.C. PRIMORJE organizira na Proseku športni praznik s sledečim programom: v soboto 2. avgusta, ansambel 3 Prasički, v nedeljo, 3. avgusta, ansambel Old Stars. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta obvešča udeležence seminarja na Ptuju, da bo avtobus v nedeljo, 3. avgusta 2008, odpeljal izpred Marijanišča na Opčinah točno ob 14.30. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. Pisarna pa bo zaprta od 4. do 17. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo urad zaprt od 4. do 17. avgusta 2008. REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA 13. avgust: začetek praznovanja. Ob 20. uri bo otvoritev razstave Sive Bogatez in Laure Stor. Prva bo razstavljala ikone kot »Podoba nevidnega », druga pa bo v tehniki graverstva podala kraško tematiko. 14. avgust: na predvečer praznika v torek, 14. avgusta, ob 21. uri, bo klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repentabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schuberta, F. Chopina in C. De-bussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebovzete je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob so-maševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in repentaborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Bajzek. Ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta do četrtka, 14. avgusta. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040299409 (Norma). SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, sre- čanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. 0 Prireditve OBČINA ZGONIK IN DRUŠTVO MERLINO MULTIVISIONI s pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabita danes, 1., v petek, 8. in soboto, 9. avgusta, z začetkom ob 21.30, na prireditveni prostor pred Županstvom na »Potovanje z multivizijo«. Vsak večer bodo na sporedu predvajanja kratkih dokumentarnih filmov in diapozitivov. V soboto, 9.avgusta koncert skupine Barbapedana (TV). ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Otvoritev letošnjega programa predvideva uprizoritev Mozartove opere »Figarova Svatba« (Le nozze di Figaro). Opero izvajajo udeleženci tečajev Mednarodne akademije, ki jih vodi basist Alessandro Svab. Nastopi bodo danes, 1., v ponedeljek, 4. in v torek, 5. avgusta, ob 19.30.V nedeljo, 3. avgusta, ob 21. uri, bo »Operni koncert«, kjer nastopajo udeleženci tečajev Mednarodne akademije in basist Alessandro Svab. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Li-vij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. Uprizoritve bodo od 10. do 17. avgusta ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem borjaču pri Očarjevih« v Križu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Osnovna šola Vuzeni-ca in Zveza Slovencev na Madžarskem vabijo na otvoritev razstave likovnih del Mednarodne likovne kolonije v soboto, 2. avgusta, ob 12.30, v Mladinsko zdravilišče in letovišče na Debelem rtiču. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 10. avgusta Paolo Pas-cutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Doljak (kamen in les). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še številni drugi umetniki. S Poslovni oglasi TAJNICO z znanjem slovenščine in italijanščine ter osnovnih računalniških programov zaposli "part-time" tržaška kulturna ustanova. Prošnje poslati do 20.8.2008 na Primorski dnevnik pod šifro ''Tajnica''. ŠPEDITERSKO PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. Turistične kmetije AGRITURIZEM GRGIČ - PADRI- ČE 193 - Odprt vsak petek, soboto in nedeljo. 338-8804089 KUPIM knjige za 4. razred ter prodam knjige za 2. in 3. razred liceja France Prešeren. Tel.: 040-212385. PRODAJA SE KITARO »Castello« (Lanzinger), primerno za narodno-zabavno glasbo, v odličnem stanju. Tel. 335-337135. PRODAM knjige za bienij in trienij znanstvenega liceja. Tel. na št.: 3398503606. PRODAM AVTODOM elnagh magnum 4, ducato 2500 TD, letnik '96, prevoženih 70.000 km, v odličnem stanju. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-220284. PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 4.000 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 333-4872311. PRODAM RABLJENE KNJIGE liceja Prešeren (vse smeri). Tel. 040-38 2810 v večernih urah, od ponedeljka do četrtka tudi št. 340-6880119. UGODNO PRODAM scooter honda PSI 125, letnik 2007, v odličnem stanju. Tel. 334-3539564. ZELO UGODNO prodam mlin (100,00 evrov - možnost dogovora) in prešo za grozdje s premerom 50 cm (200,00 evrov - možnost dogovora), vse v dobrem stanju. Tel.: 040-214412. Id Osmice BERTO je v Trnovci odprl osmico. GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci št. 14. Tel. 040-229199. KMETIJA PERTOT GABRIJEL (ŠPI'LNI) ima odprto osmico v Na-brežini - stara vas 10. Vabljeni! NA PROSEKU u Kutu sta odprla osmi-co Vesna in Žarko. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu št 27. Vabljeni. SIDONIJA IN MAVRICA sta odprli osmico v Medjivasi št. 10. Tel. 040208987. V SALEŽU, N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Prispevki V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič darujejo Resnjakovi 100,00 evrov za popravilo cerkve na Padričah. Namesto cvetja na grob gospe Zofke Gombač darujeta Nevenka in Vinko Oz-bič 20,00 evrov za KD Lonjer-Katinara. V spomin na Celestina Glavino daruj-ta Nevenka in Vinko Ozbič 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Lonjerju. Loterija 31. julija 2008 Bari 67 54 77 2 69 Cagliari 53 21 39 20 44 Firence 81 67 32 86 5 Genova 16 62 49 58 1 Milan 71 70 22 50 55 Neapelj 20 63 3 19 72 Palermo 88 61 55 76 74 Rim 84 41 87 52 18 Turin 63 49 9 30 27 Benetke 7 27 28 47 58 Nazionale 27 14 59 1 23 Super Enalotto Št. 92 20 67 71 81 84 88 jolly7 Nagradni sklad 2.933.475,69 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 42.883.290,90 €Brez dobitnika s 5+1 točkami -- €4 dobitnikov s 5 točkami 110.005,34 €1.333 dobitnikov s 4 točkami 330,09 €50.143 dobitnikov s 3 točkami 17,55 € S Mali oglasi DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, restavrirani, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144. Superstar 27 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -€ 6 dobitnikov s 4 točkami 33.009,00 € 184 dobitnikov s 3 točkami 1.755,00 € 2.544 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.771 dobitnikov z 1 točko 20,00 € 38.999 dobitnikov z 0 točkami 10,00 € » Soča. Lepotica, ki povezuje. « Goriška Spust po toku reke Soče se bo v tokratni prilogi „Prosti čas" nadaljeval mimo Tržiča in ostalih goriških občin, ki spadajo v območje poimenovano Laško. Obiskali bomo tudi naravni rezervat, ki nas bo popeljal vse do izliva naše smaragdne reke v Jadransko morje. Izliv Soče Če se spustimo proti jugu goriške pokrajine, se ob pokrajinski cesti Tržič - Gradež nahaja eden od najznamenitejših naravnih rezervatov v Italiji. Naravni deželni rezervat ob izlivu Soče v morje nudi zatočišče številnim vrstam ptic, sesalcev in zlasti velikemu številu divjih konjev pasme Camarague. Približno pol ure vožnje iz Gorice leži ta (med Slovenci slabše poznana) naravna atrakcija. Ravno tu, ob ustju na koncu svoje burne poti, je reka ustvarila svoj zadnji naravni biser. Soča s seboj prinaša veliko naplavin, ki se ob izlivu reke na debelo odlagajo. Zato se je na prehodnem ozemlju med kopnim, sladko in slano vodo ustvarila izredno pisana pokrajina močvirij, sipin in lagun, ki življenjski prostor nudi številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Naravni rezervat Območje izliva Soče je zavarovano kot naravni rezervat in se razteza na približno 2400 hektarjih ozemlja občin Štarancan (Staranzano), Škoc-jan (San Canzian d'Isonzo), Fiumicello in Gradež (Grado), pokriva pa zadnjih 15 kilometrov rečne struge. Središče rezervata (Isola della Cona), ki se nahaja v občini Štarancan je zaščiteno: 100 hektarjev površine nudi zavetišče in omogoča nemoteno opazovanje številnih vrst ptic, zato je še posebej priljubljeno med fotografi in sprehajalci, ki si želijo spočiti ušesa od mestnega hrupa. Rezervat je za obisk, tudi zaradi ptic selivk, najbolj privlačen v pomladnih mesecih in nesušnem obdobju, ko ni pomanjkanja vode - takrat ptice dobesedno preplavijo območje in so prava paša za oči in dušo. Poleg ptic prebivajo v rezervatu tudi konji Camargue, ki se prosto pasejo na omejenih območjih. Sprehajalci se lahko konjem nemoteno približajo, še večkrat pa se bodo konji približali ljudem v iskanju hrane (velja omeniti, da je konje prepovedano hraniti) in ljubkovanja. Občine naravnega rezervata: Štarancan, Škocjan in Gradež Naselje Štarancan leži ob izlivu reke Soče in je bilo že od nekdaj povezano z Oglejem po zaslugi številnih kanalov. Izkopanine pričajo o rimski prisotnosti in kolonizaciji. Samo ime izhaja iz predialnega toponima (Te-renzius). Štarancan je doletela enaka usoda kot druga tržiška naselja. Najprej je bil pod patriarhalno, po letu 1420 pa pod beneško oblastjo. Močvirnato zemljo, ki je bila tudi glavni gospodarski vir področja, so skušali večkrat bonificirati z izsuševanjem, a spopadi so izboljševanje večkrat zaustavili. Prva svetovna vojna je zajela naselje prav v trenutku gospodarske rasti, h kateri so pripomogli bližnja železnica in mostova čez Sočo. V zadnjem obdobju je naselje doživelo gradbeni razvoj, čeprav se na jugo-vzhodnem predelu nahajajo obsežna področja bonificirane in obdelane zemlje. V neposredni bližini, med Panzanškim zalivom in izlivom Soče, se nahaja otok Cona. Na tem ekološko zaščitenem področju se nahajajo številna opazovališča in jahalnica. Poleg naselij Pieris, Begliano in Isola Morosini je Škocjan ena izmed obširnejših občin na Goriškem. Nekdanja Aquae Gradatae leži na antični rimski cesti Gemini (Gemina), ki je peljala na vzhod. Bila je tesno povezana z oglejskim pristaniščem in tako doživela razcvet gospodarstva in trgovine. Nekateri strokovnjaki menijo, da se je na tem območju nahajalo rečno pristanišče. V majhnem muzeju Antiquarium Cantianense hranijo ostanke opekarne, kipe, nagrobne spomenike in mozaična tla. Po oglejskem zatonu so upehale tudi trgovske izmenjave s Škocjanom, ki je ostal izven tržnih gospodarskih prog in izgubljal vedno več ugleda. Naselje je še posebej znano po izkopavanjih, ki so pred kratkim privedle na dan grobove svetnikov, ki so jih skupaj z njihovim učiteljem Proti-jem mučili leta 303. Iz Rima naj bi zbežali zaradi preganjanja cesarja Dioklecijana. Sarkofag sv. Protija in mučenika sv. Crisogona se nahaja v cerkvici iz 15. stoletja, posvečeni sv. Satelitski pogled na izliv Soče. http://earthobservat ory.nasa.org Krištofu. Gradež, pomemben turistični Mb L I f* jf VATTA Živite bolje Wellness paket TERMINI: 13.7. - 24.12.2008 (razen 15.9. - 20.9. in 24.10. - 2.11.) 3 dnevr aket: • nastanitev v dvoposteljni sobi standard (GH Primus) • polpenzion • neomejeno kopanje v hotelskem bazenu • 2 vstopa dnevno v Termalni Park Term Ptuj • Prost vstop v savne v Termalnem Parku • 1 x 2-urni vstop v svet savn Flavia v GH Primus • 1 x biserna kopel (30 min) • delna Aroma ali Relax masaža (20 min) Dodatno pri 5 dnevnem paketu: • 1 x 2-urni vstop v svet savn Flavia v GH Primus • Lotosova obloga CENA: 3 dnevni paket po osebi: 229€ 5 dnevni paket po osebi: 379€ Informacije in rezervacije: Grand Hotel Primus ★★★★ Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.) Terme Ptuj, d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj ID za DDV: SI 20241275 Terme Ptuj, d.o.o., GH Primus, tel.: 02 74 94 500, fax: 02 74 94 523 e-mail: hotel.primus@terme-ptuj.si, www.grandhotelprimus.si «afir Užijte dobrote in lepote Krasa! HOTEL CASINO ©OBKOTC K&RSfi ★★★★ Carat jota, teranov toč s polento, domači njoki z divjačinskim golažem, zavitki in štruklji in MORJA. riž s kalamari in bučkami, carpaccio brancina ali jastoga, brancin v soli, školjke, škampi več na: www.safir.si ~ informacije: tel. +386 5 731 4444 ~ info@safir.si ~ rezervacije@safir. / ŠPORT Petek, 1. avgusta 2008 11 center ob morju, leži zahodno od soškega izliva. Naselje se vzpenja preko izsušenih območij in trstja, skoraj visi med morjem in nebom. Slovi po lepih peščenih plažah in soncu in si je zaslužil vzdevek "Zlati otok" (Isola d'Oro). Gospodarski vir Gradeža je bil že od nekdaj morje, kasneje se mu je pridružil turizem. Mestece je bilo naseljeno že v rimskih časih, o čemer pričajo številne izkopanine. Gradež je bil del oglejskega pristanišča. Od leta 607 dalje sta se patriarha iz Ogleja in Gradeža stalno potegovala za nadzor nad ozemljem zgornjega Jadrana. Zaradi privilegiranih odnosov z Benetkami, je naselje doživelo velik trgovski vzpon, umetnost je cvetela. Po padcu Benetk se je preobrazilo v majhen ribiški center. V drugi polovici 19. stoletja je Gradež postal odmevno kopališko središče avstrijskih plemičev, še posebej zaradi zdravilnih toplic in voda, ki so jih danes obnovili v opremljeni topliški center. Turist lahko danes izbira med sprehodi čez velike in senčne drevorede, po slikovitem pristanišču ali po očarljivih majhnih uličicah starega mesta. Ne- šteto je tudi majhnih otokov na katerih se nahajajo znamenite ribiške hiše. Slovenci na Laškem Še eno mesto, ki ima pomembno vrednost v goriški pokrajini je Tržič, ki se nahaja v središču območja poimenovanega Laško ali Bisiacaria. To je ozemlje med Krasom in morjem ter med Sočo in Timavo. Prebivalci Laškega območja so znani z imenom Bežjaki in govorijo svojevrsten beneški dialekt - bisiac. Prebivalstvo je bilo namreč skoraj štiri stoletja pod Se-renissimo. Po Beneški republiki, ki je tu vladala kar 377 let, so naši ljudje spoznali še vladavino francoskih Ilirskih provinc, Avstro-Ogrske monarhije, italijanskega kraljestva z obdobjem fašizma, nemške oblasti, 40-dne-vne jugoslovanske vojaške oblasti, od leta 1947 pa Laško pripada Republiki Italiji. Laško sestavljajo občine Tržič (Monfalcone), Štarancan, Ron-ke (Ronchi dei legionari), Foljan-Sre-dipolje (Fogliano-Redipuglia), Špeter (San Pier d'Isonzo), Škocjan ob Soči, Turjak (Turriaco) in Zagraj (Sagrado). strari pripravila *] »1 i k* I LIlCUlU www.tmcdia..it za i'flij nk^nto na ftflmvsfeem ónevn\ku brezplačna IX. Po 140 kilometrih od doline Trente v osrčju Julijskih Alp, mimo Soške doline in Furlanske nižine priteče reka Soča do izliva v Jadransko morje. www.alpi.si Slovenci so razpršeno naseljeni na širokem območju, nikjer ni strnjenega jedra. Da so Slovenci tu naseljeni že stoletja, dokazuje več desetin to-ponimov slovenskega izvora. Trajen je porast Slovencev v Laškem trikotniku Tržič-Ronke-Štarancan, kamor so se selili s Krasa zaradi zemlje, ki je je tam primanjkovalo, zaradi dela v ladjedelnici, kot furmani pa že med prvo svetovno vojno. Slovenci so imeli v Tržiču svoja kulturna društva že pred prvo svetovno vojno, po drugi svetovni vojni pa je bilo najbolj aktivno društvo Triglav, ki je štelo okoli 500 članov. Ukvarjali so se s pevsko, plesno, folklorno in dramsko dejavnostjo. Slovensko narodno skupnost v Tržiču je priznala tudi občinska uprava v statutu leta 1992, od leta 2004 pa deluje v tržaški občinski stavbi tudi slovensko okence. Takoj po drugi svetovni vojni, ko je Zavezniška vojna uprava odredila, da se ustanovijo slovenske osnovne šole v krajih cone A, sta v mestu delovali slovenski osnovni šoli. Kraja Tržič in Ronke sta prva dobila šoli, ki sta šteli od 50 do 90 otrok. Zaradi številnih dejavnikov, kot so npr. eksodus, razdor v levičarski komponenti kot posledica sporov med Titom in Stalinom, priključitev Laškega Goriški pokrajini oz. Italiji ter ustrahovanja, pritiski in atentati na slovenske trgovine, so šole v Tržiču in Ronkah dokončno zaprle svoja vrata leta 1956. V zadnjih desetletjih pa je življenje Slovencev v Laškem zopet oživelo. Leta 1979 so v Romjanu (Vermigliano) odprli slovenski vrtec, leta 1981 pa slovenski oddelek osnovne šole v stavbi italijanskega vrtca v Ronkah. V isti stavbi so leta 1978 ustanovili slovensko sekcijo občinske knjižnice. Leta 1987 je v Ronkah nastalo slovensko kulturno društvo Jadro, ki že petnajst let organizira tečaje slovenskega jezika, prireja tritedensko poletno središče za predšolske in šolske otroke ter izdaja istoimensko glasilo. Slovenski verniki se od leta 1980 enkrat mesečno srečujejo pri slovenski maši v cerkvi svetega Lovrenca. Pri maši poje od samega začetka ženski pevski zbor, v božičnem času pa v cerkvi prirejajo že tradicionalni koncert pevskih zborov. Tržiško kulturno središče pa je ustanova, ki se od leta 1977 ukvarja z raziskovanjem izročila, navad in stvarnosti teh krajev. Med drugim so izdali slovenski prevod italijanske ustave, zbirajo slikovno in drugo gradivo, ki priča o preteklem življenju po vaseh Bizjaškega in Krasa ter izdajajo revijo Il Territorio, za katero pišejo tako slovenski kot italijanski avtorji. Kuhinja za »Prosti čas« Beluši po Goriško (po receptu z internetne strani Kulinarična Slovenija www.kulinarika.net) Sestavine: 1 kg belušev, 6 - 8 trdo kuhanih jajc, olje, kis, sol, poper. Priprava: Olupljene beluše povežemo v snop in previdno skuhamo. Skuhane beluše narežemo na približno 3 cm dolge koščke. Narežemo trdo kuhana jajca. Oboje zmešamo in obilno zabelimo z mešanico kisa, olja, soli in popra. Postrežemo s toplo polento. PETELIN MARTIN Catering Gostinske storitve na domu, v podjetju, na odprtem ... za vsako priložnost ^ h Domača in prisrčna postrežba. h 3 Nabrežina 145, Trst Tel. in fax 040.200407 / Mob. 338.4676142 www.petelincatering.com / petelin.catering@gmail.com 2 Petek, 1. avgusta 2008 ITALIJA O w o APrimorski r dnevnik GORICA - Državno odlikovanje za 80-letno Slovenko iz Štandreža Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Napolitano priznal Vilmi Brajnik naslov viteza italijanske republike »Ko so mi povedali, sem onemela. Počaščena sem«- Marinčič:»Dokaz zgledne kulturne širine prefekta De Lorenza« Predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano je 2. junija podpisal odlok o podelitvi državnega odlikovanja Vilmi Brajnik, bivši interniranki in ves povojni čas angažirani Slovenki iz Štandreža. Ravno junija je slavila svoj 80. rojstni dan, po svoji dinamičnosti in življenjski sili pa se najbolje znajde med mladimi, ki jim posveča posebno skrb. Na predlog goriškega prefekta Roberta De Lorenza ji je predsednik republike priznal naslov viteza italijanske republike za zasluge. Vest je pricurljala v javnost včeraj, presenetila pa je predvsem prejemnico odlikovanja: »Ko me je danes (včeraj, op.p.) poklical Marko Marinčič in mi napovedal odlikovanje, sem od presenečenja onemela. Od življenja sem si vse pričakovala, tega pa nikakor ne. Počaščena sem.« Sama je razlog Vilma Brajnik foto vas za odlikovanje našla predvsem v svojih stikih z mladino, ki ji skuša posredovati trpko izkušnjo interniranke, hkrati pa jim posredovati svetle vrednote: »Rada sem z mladimi, z njimi se pogovarjam, skušam jih čim bolje spoznati. Zavedati se moramo, da so mladi to, kar jim dajemo, zato jim moramo veliko dajati.« Vilma Brajnik je rojena 14. junija 1928 v Štandrežu. Pri šestnajstih letih so jo najprej italijanske, nato pa še nemške oblasti zaprle zaradi sodelovanja s partizani; februarja 1945 so jo odpeljali v taborišče Bergen-Belsen. Po osvoboditvi se je vrnila v rojstni kraj. V povojnem času je najprej delala pri družinskem avtopre-vozniškem podjetju, nakar se je zaposlila v tekstilni tovarni. Vedno je bila občutljiva do delavskega vprašanja in pravic Slo- vencev v Italiji. Aktivno se je vključevala v sindikalni boj v vrstah CGIL in se včlanila v italijansko komunistično stranko; dvakrat je bila izvoljena v goriški občinski svet. Upokojila se je leta 1984, še vedno pa je članica VZPI-ANPI, združenja ANED in ženskega zbora Društva slovenskih upokojencev za Goriško. »Do odlikovanja je prišlo - pojasnjuje pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič -, potem ko je Vilma Brajnik februarja letos in lani sodelovala pri pobudi Vlak spomina, ki jo je s skupino dijakov iz goriške pokrajine in Slovenije odpeljal po sledeh zgodovine v Krakov in Auschwitz. Prefekt De Lorenzo jo je spoznal, ko je prišel pozdravit dijake pred odhodom. Nanj je naredila izreden vtis. Po tem srečanju se je seznanil z njeno ži- vljenjsko izkušnjo, prevzela ga je njena energija, njena angažiranost. Zato je vložil v Rimu predlog za odlikovanje. To dokazuje prefektovo zgledno odprtost in pozornost do zaslužnih ljudi tudi izven običajnih krogov, ki prejemajo takšna priznanja. Zaradi tega je še toliko bolj obžalovanja vredno - poudarja Marinčič -, da so prefekta De Lorenza na tako nespodoben način odslovili, in to na pobudo in zaradi rovarjenja goriške nacionalistične desnice, ki ni mogla prenesti njegove odprtosti, kulturne širine in razgledanosti. V primerjavi z njegovo omiko še bolj zeva praznina goriške desnice, ki nima vsebinskih argumentov in vizije prostore, zaradi česar se zateka v prazne niše, kot je trikolora na Sabotinu, samo zato, da legitimira svoj bedni obstoj.« (ide) Predsednik Gherghetta in odbornik Visintin, med njima pa pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter predsednik industrijcev Di Bert včeraj na pokrajini bumbaca GORICA - Na pokrajini podpis protokola o usposabljanju tujih delavcev Za večjo varnost pri delu Kmečke organizacije in zveza trgovcev ASCOM niso podpisale protokola - Visintin: »Septembra pravilnik za izvajanje sporazuma« Nesreče na delovnem mestu so senčna stran goriške pokrajine. Žrtve so pogosto tujci, ki ne poznajo varnostnih predpisov in so zato bolj izpostavljeni nevarnosti. Da bi se odločno lotile tega problema, so goriške javne ustanove včeraj podpisale sporazum o usposabljanju tujih delavcev, ki se nameravajo zaposliti pri podjetjih na Goriškem. Protokola, ki je plod dogovarjanja med pokrajino, goriško in tržiško občino, stanovskimi organizacijami ter sindikati, pa zaenkrat niso podpisali predstavniki kmečkih organizacij in zveza ASCOM. Zahtevajo namreč, da naj najprej pride do odobritve pravilnika, ki bo podrobneje določal izvajanje protokola v posameznih sektorjih. »V naši pokrajini predstavljajo tujci približno 30 odstotkov delovne sile. Zaradi nižje stopnje informiranosti in nepoznavanja jezika so tuji delavci najpogosteje žrtve nesreč v naših gradbiščih in tovarnah, zato je pomembno, da ukrepamo. S protokolom se obvezujemo, da bomo s tečaji in drugimi dejavnostmi omogočili tujcem, da bodo dosegli višjo usposobljenost,« je povedal pokrajinski odbornik Marino Visintin. O pomenu protokola so med včerajšnjih sestankom spregovorili še predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in drugi podpisniki, od predstavnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL do predstavnikov obrtnikov, zdravstvenega podjetja in predsednika goriške zveze industrijalcev Gianfranca Di Berta, ki so poudarili, da gre za pilotni projekt v znamenju odgovornosti. Na zahtevo nekaterih stanovskih organizacij so prvotno besedilo protokola včeraj dopolnili s 14. členom. Le-ta predvideva, da bo v roku 45 dni prišlo do sklica tehničnega omizja, ki bo sestavilo pravilnik za izvajanje protokola. Delovno omizje bo točneje določilo, kateri so ukrepi, ki jih bodo morali na področju usposabljanja tujih delavcev izvajati posamezni sektorji. Kljub temu dopolnilu in zagotovilom predsednika Gherghette pa so se zveza trgovcev ASCOM ter kmečke organizacije odločile, da protokola zaenkrat ne bodo podpisale. Marco Collodi, ki je govoril v imenu organizacij Coldiretti, CIA, Confagri-coltura in Kmečke zveze, ter goriški predsednik ASCOM-a Pio Traini sta med sestankom poudarila, da s potrebo po zagotavljanju varnosti soglašata, protokol pa bosta podpisala, ko bodo jasne operativne smernice za posamezne sektorje. »Nemogoče je pričakovati, da bi pred trgatvijo prirejali pripravljalne tečaje. Treba je razlikovati med sektorji,« pravi Collodi. Ob koncu sestanka je odbornik Vi-sintin predlagal, naj se kmečke organizacije in zveza ASCOM septembra vseeno udeležijo tehničnega omizja in naj k protokolu pristopijo po določitvi operativnih smernic. (Ale) GORICA - Zaradi migracije italijanskih voznikov čez mejo Črpalkarji napovedujejo stavko in protestno blokado avtoceste Zgovorni napisi na bencinskem servisu v ulici Lungo Isonzo bumbaca Sinoči ob 19. uri se je začel protest treh lastnikov goriških bencinskih servisov, ki so odprti dan in noč, s čimer želijo opozoriti na stisko zaradi migracije italijanskih voznikov čez mejo za nakup goriva. Včeraj popoldne jih je na občini sprejel župan Ettore Romoli, ki se je sinoči srečal s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom, zato da se njim pogovori o pomoči črpalkarjem. Protestniki pa so napovedali, da pripravljajo udarnejše oblike mobilizacije, na primer večdnevno stavko, shod v spremstvu družin pred sedežem dežele FJK ali pred goriškim županstvom, in zaporo avtoceste. »To je edini način, da bo naš protest odmeval tudi na državni ravni. V primeru blokade na avtocesti bo moral Tondo zadevo pojasniti v Rimu. Če ne bo druge rešitve, bomo ubrali tudi to pot,« pravi Fabio Zanetti s črpalke družbe Esso v Tržaški ulici. Protestno odprtje non-stop izvajata ob njem še Manuel Rizzi, s servisa Tamoil v ulici Lungo Isonzo, in Massimi-liano Diana iz AGIP-a na vogalu med ulicama Crispi in De Gasperi. Trojica zagotavlja, da protest ne bo preklican, dokler se ne bo uresničila napoved o izenačitvi cen slovenskega in deželnega goriva. Zanettija, Rizzija in Diano, ki jih je spremljal predsednik zveze trgovcev Pio Traini, je včeraj sprejel Romoli, ki je izkazal razumevanje za njihovo stisko. Poudaril je, da je občinski odbor določil najnižji količnik za izračun tarife za odpadke, ki jo bodo morali plačevati črpalkarji. Zagotovil je tudi, da se bo pri Tondu zavzel v njihovo korist. Omenil je poseben fond, ki naj bi olajšal njihovo finančno izgubo, dalje dogovarjanje o racionalizaciji servisov in reklamno kampanjo, s katero naj bi italijanske voznike nagovorili, da je nakup goriva v Gorici ugodnejši kot čez mejo. Slišati je, da naj bi do izenačitve cen prišlo v kratkem, v kolikor je deželna vlada včeraj povišala popust na deželnem gorivu. Ponekod v Gorici - tako na primer na servisu AGIP v ulici Duca DAosta - pa je bila cena za liter dizelskega goriva včeraj celo nižja od slovenskega. Črpalkar je pojasnil, da je liter dizla včeraj stal 1,264 evra, kakor v Sloveniji, družba AGIP pa priznava dodatni popust 3 centimov evra za tiste, ki izberejo self-service (»Fai da te«). Od srede prihodnjega tedna naj bi padla tudi cena bencina, so včeraj napovedali črpalkarji. KUHINJE VRTCEV V ponedeljek bodo odločali o prizivu V torek bodo občinski svetniki goriške leve sredine po vsej verjetnosti vložili na deželno upravno sodišče priziv, s katerim si prizadevajo doseči najprej zamrznitev, nato pa še umik sklepa o krčenju števila kuhinj občinskih vrtcev. Člani opozicije si prizadevajo, da bi bili med podpisniki priziva tudi predstavniki sindikatov in bojevitega odbora staršev »Mangiar sano«, ki so se včeraj srečali z odvetnikom Ot-taviom Romanom. Le-ta je namreč analiziral sklep občinskega odbora o racionalizaciji kuhinj in v njem ugotovil vrsto nepravilnosti, ki jih je včeraj predstavil tudi staršem. Odbor »Mangiar sa-no«, ki je proti sklepu vložil pri goriški občini tudi predlog za razpis referenduma, se bo v kratkem sestal in odločil, ali bo pristopil k pobudi pritožbe na deželno upravno sodišče. »Odločitev nam bodo starši posredovali v ponedeljek zjutraj,« je povedal svetnik Oljke Federico Portelli in dodal: »Če bi pri-ziv vložili vsi skupaj, bi le-ta imel večjo težo.« Protestna mobilizacija Goriška sindikalna združenja za javni sektor so v sredo zoper projekt racionalizacije kuhinj vrtcev sklicala mobilizacijo delavcev goriške občine. »Javni delavci, ki bodo pristopili, se bodo odpovedali nadurnemu delu in projektom produktivnosti, za katere dobiva občina posebne prispevke. Protestna akcija se bo začela s prvim septembrom,« je povedal goriški tajnik sindikata CGIL za sektor javnih uslužbencev Luca Mama. Pojasnil je, da so sindikati sklicali mobilizacijo med sredinim sindikalnim zasedanjem, ki se ga je udeležilo približno sto goriških občinskih delavcev vseh sektorjev, »od šoferjev šolskih avtobusov do mestnih redarjev, saj se vsi bojijo, da bodo po men-zah racionalizirali tudi druge storitve«. Mania je povedal, da je do sklica protestne akcije prišlo iz treh razlogov: »Uprava se je preprosto odločila za krčenje števila kuhinj, ne da bi upoštevala naše predloge. Ob tem je že dodelila dela za popravilo dveh središč za kuhanje v centru Lenassi in v ulici Gramsci, ne nazadnje pa ni upoštevala niti predloga sindikatov o podaljšanju pogajalnega postopka. Zato smo se odločili za blokiranje nadurnega dela, kar bo občini povzročilo precejšnje težave,« je povedal Mania. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. avgusta 2008 13 GORIŠKA BRDA - Briška projekta potrdili s podpisom pogodbe z izvajalci del Obnovili bodo cesto od Dobrovega do meje Uredili bodo kanalizacijo in čistilno napravo v Medani - Okoljsko in turistično zanimiva projekta V Brdih so predstavniki občine podpisali pogodbo s predstavniki treh podjetij - izvajalcev del na dveh, za občino pomembnih projektih, ki jih delno sofinancira tudi Evropska unija. V okviru prvega projekta bodo obnovili cesto od Dobrovega preko Vipolž do meje z Italijo, drugi pa predvideva ureditev kanalizacije in čistilne naprave v Medani. V Brdih si pospešeno prizadevajo za razvoj turizma, zato tamkajšnji župan Franc Mužič poudarja, da sta ravno tej luči oba projekta za lokalno okolje izredno zanimiva. Župan Mužič ocenjuje, da bo cesta Dobrovo-Vipolže postala pomembna vpadnica v Brda tako iz središča države kot tudi iz sosednje Italije: po hitri cesti Vipa-va-Vrtojba se je mogoče pripeljati naravnost do nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba, pot nadaljevati v Italiji mimo Štan-dreža in Moša do Vipolž. Vendar pa je asfalt na omenjenem odseku v Brdih že star in dotrajan, nekatere kamnite zidove ob vozišču je treba obnoviti, slabo je urejeno tudi odvodnjavanje. V okviru predvidenih del bodo za vse to poskrbeli, skoraj petki-lometrski odsek z dvema mostičkoma bodo obnovili, na določenih mestih razširili, tako da bo preglednejša in varnejša. Z deli bodo začeli v začetku avgusta, zaključili pa jih bodo predvidoma poleti 2010. Vrednost del ocenjujejo na 960.000 evrov; 83 odstotkov bo evropskih sredstev, preostanek bo pokrila občina iz proračuna. Za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Medani bodo letošnjo jesen izbrali ustreznega izvajalca, z deli naj bi začeli v začetku leta 2009, zaključili pa še istega leta v juniju. Vrednost investicije je ocenjena na 1.350.000 evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj bo investicijo sofinanciral skoraj v višini polovice milijona evrov, del sredstev, 360.000 evrov, bo ko-riščenih iz naslova republiške takse za obremenjevanje voda, preostala sredstva pa bo zagotovila občina Brda. Briški župan Franc Mužič je pogodbe včeraj podpisal s predstavniki podjetij, in sicer z Jožetom Brecljem, direktorjem CPG Nova Gorica, z Igorjem Vugo, ki je zastopal podjetje Projekt, in z Radošem Pavlovičem, direktorjem Euroinvesta. Katja Munih GORICA - Danes Nov obraz za trg Sv. Antona Pred koncem leta se bodo začela dela za obnovo enega najlepših in najznačilnejših goriških kotičkov, trga Sant'Antonio. Projekt, ki ga bodo preko dežele Furlanije-Julijske krajine financirali z evropskim prispevkom v višini 1.250.000 evrov, bodo predstavili danes v palači Strassoldo (hotelu Entourage). O obnovi bosta spregovorila goriška arhitekta Diego Kuzmin in Marcello Fiscelli, avtorja načrta, ki predvideva pretlakovanje trga s svetlo in temno sivimi ploščicami, novo razsvetljavo, obnovo pločnikov in še marsikaj. Za obnovo su-gestivnega trga, ki se pojavlja v zgodovinskih dokumentih od 13. stoletja dalje, si je občina začela prizadevati že pred dvanajstimi leti, ko je mesto župana zasedal Gaetano Valenti, leta 2004 pa ga je v strateški plan za ovrednotenje mesta vključila Brancatijeva uprava. Predstavitve se bodo udeležili tudi deželni odbornik za javna dela Vanni Lenna, goriški župan Et-tore Romoli, odbornik za urbanizem Dario Baresi, vodja občinskega urada za javna dela Ignazio Spano, predsednik rajonskega sveta za sv. Ano Pierpaolo Silli in predsednica svetniške komisije za javna dela Marina Colombo. ZAGRAJ - Župani na pogovoru z novim kvestorjem Fronta proti dirkačem Doberdobski župan Paolo Vizintin izpostavil dirke težkih motorjev in divja odlagališča na Krasu Pojav dirjanja motorjev skozi Dol in Doberdob bodo odslej preprečevali tudi policisti goriške kvesture, v koordinaciji z občinskimi redarji, medtem ko naj bi deželna gozdna straža strožje ukrepala zoper divja odlagališča na Krasu. Na močno občutena problema je doberdobski župan Paolo Vizintin opozoril novega goriškega kvestorja Antonia Tozzija, ki se je včeraj na občini v Zagraju srečal z župani občin Fo-ljan-Redipulja, San Pier d'Isonzo, Turjak, Doberdob in Zagraj. Omenjene občine povezuje namreč konvencija, na podlagi katere imajo skupno redarsko službo, zato so se z novim kvestorjem želeli dogovoriti o koordiniranem nadzorovanju teritorija. Vsak župan je predstavil glavne probleme, s katerimi se spopada v občini. Splošna ugotovitev je bila, da na tem območju ni izrazitih kriminalnih pojavov, ki bi netili socialni alarm, največ preglavic pa povzročajo kršitve prometnih predpisov. Na te je kvestorja posebej opozoril ravno župan Doberdoba. Vizintin je izpostavil problema prometa po državni cesti 55 skozi Dol ter po pokrajinski cesti 15 med Devetaki in Ron-kami. Zlasti v pomladnem in poletnem času ter ob koncih tedna tod potekajo prave dirke s težkimi motorji, saj so značilnosti ceste posebno vabljive za brezvestne dirkače, kar pa predstavlja zelo resno nevar- nost za ostale uporabnike ceste - predvsem kolesarje - in za krajane. Župan je poudaril, da so dirke že terjale smrtne žrtve. Kve-stor je potrdil, da je s problemom seznanjen, in napovedal, da bo v kratkem sklical tehnično omizje, pri katerem se bodo redarji in policisti uskladili za učinkovitejši nadzor problematičnih cest. Vizintin ga je tudi opozoril na drug zaskrbljujoč pojav. Kras namreč vse bolj postaja divje odlagališče vsakovrstnega (zlasti gradbenega) odpadnega materiala, tudi okolju zelo škodljivega. Župan bo zato zahteval srečanje s pristojnim deželnim odbornikom in se zavzel za učinkovitejšo prisotnost gozdne straže na kraškem ozemlju. NOVA GORICA - Uporabljali so ponarejene bančne kartice Bolgari olajšali bankomat Na policiji občanom svetujejo, naj bodo pozorni na sumljive ljudi pri bankomatih V sredo zvečer med 18. in 19. uro so štirje Bolgari z različnimi ponarejenimi bančnimi karticami iz bančnega avtomata v središču Nove Gorice dvignili kar za 5.000 evrov gotovine. Sumljivo početje je opazovala občanka, ki je nato obvestila policijo. Dva moška so uspeli prijeti, dva pa sta pobegnila. Bolgari so se z osebnim avtomobilom v večernih urah najprej pripeljali na parkirišče za Trgovsko hišo na Delpinovi ulici, nato pa so izmenično pristopali do bližnjega bankomata in na njem s ponarejenimi karticami dvigovali denar. K sreči je vse skupaj opazovala občanka, ki je o sumljivih moških obvestila policijo. Ko so policisti prišli na kraj dogodka, je trem moškim z vozilom uspelo zbežati, četrtega, ki je hotel pobegniti peš, pa so prijeli. Ob 19.30 je novogoriški policist izsledil in ustavil še vozilo, s katerim so trije pobegnili, v njem pa je takrat bil samo še voznik. Dva pajdaša sta očitno še pred tem vozilo zapustila in pobegnila neznano kam. Zoper oba prijeta je bilo odrejeno pridržanje in bosta s kazensko ovadbo izročena preiskovalnemu sodniku. Na novogoriški policijski upravi pojasnjujejo, da so se podobni primeri kraje z bančnih avtomatov v Novi Gorici dogajali že v preteklosti, prav pred kratkim pa so podoben primer, v katerega sta bila vpletena dva Bolgara, obravnavali njihovi murskoso-boški kolegi. Njun plen je bil precej višji, 21.000 evrov, dvigovala pa sta z več bankomatov po vsej Sloveniji. V novogoriškem primeru še ni znano, kdo so in koliko je oškodovancev, saj je preiskava še v teku, pojasnjuje Simon Justin s tamkajšnje policijske uprave. Ne ve se še niti, ali sta ta in murskosoboški primer povezana. Na policiji pa občanom svetujejo, naj bodo pozorni na sumljive ljudi pri bankomatih, pazijo naj, da jih kdo ne opazuje ob tipkanju PIN kode, ljudje naj se pred dvigom na bankomatu tudi prepričajo, če ni na njem nameščenih kakšnih sumljivih predmetov, kot so kamere, ki bi lahko zabeležile PIN kodo ali pa t.i. libanonske zanke na vhodu za kartico, ki zabeleži podatke z nje. »Ljudje naj ne nasedajo niti lažnim obvestilom, češ da naj dvakrat vtipkajo PIN kodo ali kaj podobnega,« še svari Justin. (km) TRŽIČ - Maneschi Nov lastnik pristaniške družbe Tržiško pristanišče je doletela še ena prelomna sprememba. Prodana je namreč bila družba Compagnia por-tuale, ki se ponaša z 80-letno zgodovino. Pred enim tednom je bila prodaja formalizirana pred notarjem. Glavni akter je bil Pierluigi Maneschi, predsednik družbe Italia Marittima (bivši Lloyd Triestino), zastopnik družbe Evergreen za Italijo in lastnik podjetja, ki upravlja sedmi pomol; poleg tega je lastnik 60-odstotnega delniškega deleža logističnega pola v Červinjanu. Po prodaji - cena ni bila pojasnjena, znašala pa naj bi preko deset milijonov evrov - je Compagnia portuale v 90-odstotni lasti Maneschijeve delniške družbe TO Delta, preostalih deset odstotkov pa je prevzelo ravno tako Maneschijevo podjetje GSI Logistic; obe novi lastnici imata sedež v Livornu. Stari upravni svet pristaniške družbe je odstopil, imenovano pa je bilo novo vodstvo, v katerem dosedanji predsednik Franco Roman ohranja predsedniško mesto. Podpredsednik je Riccardo Scaramel-li, predsednik logističnega pola v Čer-vinjanu, ostali člani sveta pa so Ales-sandro Caffarena iz Genove, Federico Taucer iz Trsta in Paolo Nicolussi. Z ambicijami in strategijami novega lastništva družbe Compagnia portuale so že seznanili 127 uslužbencev. Predvsem so poudarili, da bo sprememba omogočila kakovostni dvig tržiškega pristanišča zaradi tesnejših sinergij s sedmim pomolom iz Trsta in logističnim polom v Červinjanu. Za spojitev občin Načelnik svetniške skupine liste Citta Comune v tržiškem občinskem svetu Maurizio Volpato je pogrel predlog o spojitvi občin v tržiškem mestnem okrožju. Iz spojitev naj bi nastali le dve občini, morda pa še tretja, Doberdob, če bi se slovenska občina odločila za avtonomijo zaradi svojih zgodovinskih, socialnih in okoljskih specifik, pravi Volpato. Le-ta sili k razmisleku o prednostih, če bi se Tržič, Ronke in Šta-rancan spojili v eno občino, v drugo občino pa Škocjan, San Pier, Turjak, Fo-gliano-Redipulja in Zagraj. To naj bi prineslo varčevanje z javnimi resursi, bolj dinamično upravljanje in večjo selekcijo političnih predstavnikov. GORICA - Stavbo v ulici Fatebenefratelli so obiskali predstavniki invalidskih združenj Invalidom prijazna bolnišnica Mario Brancati izrazil zadovoljstvo - Baccarinova: Septembra opremljanje novih prostorov, težave pri kolavdiranju le »malenkosti« Nova goriška bolnišnica, ki naj bi jo kljub zamudam in težavam pri kolav-diranju odprli pred koncem tekočega leta, povsem upošteva potrebe invalidnih oseb. Zadovoljstvo nad tem je izrazil koordinator goriških invalidskih združenj Mario Brancati, ki si je v spremstvu generalne direktorice goriškega zdravstvenega podjetja Manuele Baccarin, arhitekta Puiattija in drugih predstavnikov invalidskih združenj ogledal poslopje v ulici Fatebenefratelli. »Med ogledom smo bili seveda pozorni predvsem na prisotnost arhitektonskih pregrad. Poudariti moram, da bomo lahko s tega vidika z novo bolnišnico res zadovoljni,« je povedal Mario Nova splošna bolnišnica v ulici Fatebenefratelli (levo) in predstavniki invalidskih združenj z generalno direktorico Manuelo Baccarin (desno) foto balbi Brancati in nadaljeval: »Vsak oddelek bo imel posebna stranišča in sobo, ki bodo namenjeni invalidom. Dvigala so prostorna in odgovarjajo potrebam oseb na vozičku, katerim je prilagojena tudi višina pultov, kjer bodo nudili informacije in druge storitve. Zasledili smo le en problem, in sicer odsotnost reliefne talne označbe ob vhodu, ki bi omogočala slepim in slabovidnim, da bi vstopali v bolnišnico tudi brez spremljevalcev. Baccarinova in Puiatti sta zagotovila, da bosta pomanjkljivost čim prej odpravila. Na ta račun se bosta v kratkem srečala s pokrajinskim predsednikom italijanske zveze slepih Di Montejem.« Baccarinova je Brancatiju napove- dala, da bodo z opremljanjem novih prostorov začeli s septembrom. »Točnega datuma selitve in odprtja bolnišnice nam direktorica ni mogla posredovati, prepričan pa sem, da bo do tega prišlo pred koncem leta. Med ogledom smo namreč videli, da so v nekaterih nadstropjih že začeli s čiščenjem,« je povedal Brancati. Med včerajšnjim srečanjem so se dotaknili tudi težav, ki jih je posebna štiričlanska komisija, ki je zadolžena za kolavdiranje nove strukture, zasledila pri svojem delu v prejšnjih tednih. »Bacca-rinova mi je zagotovila, da gre le za malenkosti, ki ne bodo privedle do velikih zamud,« je zaključil Brancati. (Ale) 1 4 Petek, 1. avgusta 2008_GORIŠKI PROSTOR GORICA - Komedijo uprizarjajo na grajskem dvorišču 1 4 Petek, 1. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTO GORICA - Komedijo uprizarjajo na grajskem dvorišču Dundo Maroje osvaja občinstvo Uigrano zasedbo vodi Saletta - Ciklus uprizoritev se bo sklenil v Kromberku Predstava »I Nobili Ragusei«, z izvirnim naslovom Dundo Maroje, v izvedbi goriške skupine za narečno gledališče, je bila v torek premierno uprizorjena v sugestivnem okolju dvorišča Lanzi na goriškem gradu in občinstvo dobesedno prevzela. Grajski dvor, sredi katerega je bil nameščen oder, je bilo kot nalašč za dogajanje, ki se odvija v Benetkah šestnajstega stoletja. Uspešni večer je obenem utrdil prepričanje občinske uprave, ki je sodelovala pri organizaciji, da je grad idealno prizorišče kulturnih dogodkov. Igro z naslovom Dundo Maroje je napisal hrvaški dramatik in lirik Marin Držič, ki se je leta 1508 rodil v Dubrovniku. Renesančno komedijo so na gledaliških odrih prvič uprizorili leta 1558, nato pa je za nekaj stoletij poniknila. V deželi FJK je bila zadnjič uprizorjena v Trstu leta 1970, na novo pa je oživela za goriško občinstvo po zaslugi izredno priljubljenega igralca in hkrati režiserja Gianfranca Salette, ki je dramsko delo ohranil v pristnem beneškem narečju in tudi sam nastopil v uigrani igralski zasedbi. Ob njem so glavne vloge odigrali še Riccardo Canali, Tullio Svettini, Sergio Maggio, Pierluca Famularo, Julian Sgherla, Giorgio Amodeo, Massimiliano Borghesi, Riccardo Beltrame, Enrica Laprocina, Federica Zoldan, Maria Giustina Testa in Liliana Decaneva. Gre za zgodbo o varčnem in skopem trgovcu Dundu Maroju, ki sina Mara s pet tisoč dukati pošlje po poslih v Firance, zabave željni mladenič pa se raje odpravi v Benetke, kjer ga zaslepi nečimrna Lavra. Ko oče zve za sinovo norost, se odpravi za njim, da bi rešil to, kar se rešiti še da. Ob prihodu v Rim pa naleti na premetenega Pometa, bistroumnega slugo nemškega gospodiča Uga, ki je tudi zaljubljen v Lavro. Pomet, ki mora onemogočiti Mara, da bi utrl pot svojemu gospodarju, se hitro domisli, da bi v svoje spletke vpletel ne samo obupanega starca, temveč tudi Marovo zaročenko, ki se je preoblečena v mladeniča tudi odpravila v Rim, kar v komedijo vnaša mnoge zabavne zaplete. Znamenje njihove učinkovitosti je bilo navdušeno ploskanje goriškega občinstva. Predstavo bodo na gradu ponovili še nocoj, jutri in v nedeljo, vsakič ob 21. uri, zato da bi kar čimveč ljudi lahko uživalo ob dobri gledališki postavitvi v sugestivnem grajskem okolju. Vstop je praktično brezplačen; ker pa je število mest omejeno, je potrebno predhodno nabaviti vstopnico v knjigarni Antonini na korzu Italia in zanjo plačati simbolni en evro. Vse večere bo na goriški grad peljal avtobus iz ljudskega vrta na korzu Verdi, in sicer ob 20.15, 20.30, 20.45; povratne vožnje ne bo. Ciklus uprizoritev se bo sklenil čez mejo. Zaključno predstavo bodo namreč odigrali v ponedeljek, 4. avgusta, ob 21. uri v am-fiteatru gradu Kromberk; pobudo soorga-nizirata Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica. Obiskovalci bodo prejeli sinopsis v slovenskem jeziku; v primeru slabega vremena bo predstava odpadla. (VaS) KRMIN - Nocoj Poletna pokušnja jazza in vina Chiaro Civello so glasbeni kritiki proglasili za najboljšo pevko njene generacije in ji celo napovedali zvezdniško kariero. Ravno Chiara Civello bo nocoj ob 21. uri na trgu XXIV Maggio v Krminu protagonistka otvoritvenega koncerta letošnjega festivala Jazz & Wine ofPeace - Summer, ki predstavlja poletni uvod v jesenski festivalski vrhunec. Vsakoletno prireditev, ki privablja ljubitelje jazza od blizu in daleč, prireja krožek Controtempo v sodelovanju z deželo FJK, krminsko občino in zadružno kletjo, s Trgovinsko zbornico, goriško pokrajino, Fundacijo Goriške hranilnice in z bančnim zavodom FriulAdria Crédit Agricole. Poletna izvedba festivala obsega tri večere. Po Chiari Civelli bosta jutri nastopila skupina Fabularasa in duo Pietro Magoni-Ferrucio Spinetti. Glasbeno tridnevje bo sklenil pričakovani koncert Davideja Van De Sfroosa. Ob slabem vremenu bodo koncerti v občinskem gledališču. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX zaprto. NA DVORIŠČU SKUPNOSTI ARCO-BALENO: 21.00 »White Oleander«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 2: 19.20 - 22.00 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Il nascon- diglio«. Dvorana 5: 19.50 »Ken il guerriero: la leggenda di Hokuto«; 22.00 »Agente Smart - Casino totale«. S Poslovni oglasi PRODAM TROSOBNO STANOVANJE, kuhinja, kopalnica, etažno ogrevanje, garaža, drvarnica. Gorica - Ul. Pasubio. Zanimiva cena. 333-5851833 (12.00-14.00) H Mali oglasi PRODAM avto daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni. Tel.: 0481-78000. (tel. 328-8648899). S Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj, trg Svobode, ob 6. uri in prihod ob približno 22.30; informacije in vpisovanje v torek, 5. avgusta od 20.30 dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, Prvomajska 20; pri odbornikih društva ali na tel. 3342400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo v soboto, 2. avgusta, na izlet s piknikom v Gojačah pri Ajdovščini odpeljal prvi avtobus ob 7.15 iz Doberdoba, nato skozi Poljane, Vrh in Štan-drež. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 7.30 s postankom pri pevmskem mostu (pri vagi), v Podgori (pri telovadnici) in v Štandrežu; prijave sprejemajo poverjeniki Ema B. (tel. 048121361), Veronika T. (tel. 0481882302), Ana K. (tel. 0481-78061) in Saverij R. (tel. 0481-390688); na račun 20 evrov. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA prireja avtobusni izlet v Ptuj v ponedeljek, 18. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem korzu v Gorici zaprt od 4. do 30. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta urad zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo okence za priseljence zaprto od 11. do 14. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprta bo od 4. do 16. avgusta. -/ OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štan-dreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. POLETNO SREDIŠČE KRATKOČAS-NIK sklada Mitja Čuk v Doberdobu vabi danes, 1. avgusta, ob 12. uri na ogled razstave izdelkov. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. SZ MLADOST prireja od 25. do 29 Avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6 do 15 leta starosti. Možna je celodnevna, dopoldanska ali popoldanska prijava. S celodnevno prijavo je udeležencem priskrbljeno kosilo na Gradini. Informacije in predupisnina na tel. 335 6041844 ali mail info@juren.it. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bodo v organizaciji občine Doberdob filmska poletna srečanja ob 21. uri: 4. avgusta »Il falsario«; 11. avgusta »Petelinji zajtrk«. Prireditve KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 2. avgusta, ob 17.30 bo general Fabio Mini predstavil svojo knjigo »Soldati«. LAGUNAMOVIES 2008 GRADEŽ v soboto, 2. avgusta, ob 21. uri Diga Na-zario Sauro otvoritveni koncert »I mangiachilometri«, ter projekcija filma Karla Imelsky s pihalnim orkestrom Filmharmonie di Klagenfurt pod taktirko dir. Erich Pichorner. ROCKMANS v Romansu bo v soboto, 2. avguata, ob 21. uri projekcija filma »I'm not there«, ob 23. uri koncert skupine Pavos Rojos; v nedeljo, 3. avgusta, ob 21. uri projekcija filma »Acros the universe«, ob 23. uri koncert Zen zone quartet. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Marta Komel por. Croce iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V GRAČIŠČU: 10.00, Giovanni Falcomer iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev sv. Valerija in na pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Palmira Dimarch vd. Zgubin v cerkev in na pokopališču v Zdravščini. DANES V ŠKOCJANU: 14.00, Adelina Basile vd. Gatta iz tržiške splošne bolnišnice v cerkvi in na pokopališču v Beglianu. DANES V RONKAH: 11.00, Giuseppe Alfieri v cerkvi Marije Matere in na pokopališče. ^ Zapustil nas je naš dragi Martin Paulin (Davorin) Žalostno vest sporočajo mama Pepca, brat Stano z družino in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri ob 9.00 uri v cerkvi v Štandrežu. Štandrež, 1. avgusta 2008 LOČNIK - Svečana predaja nove gredice Trg ima lepši videz V načrtih občinske uprave ovrednotenje celotnega območja - Romoli: »To je simbol vasi« Nova »zelenica« sredi ločniškega trga bumbaca Ločnik se lahko ponaša z lepšim videzom. Včeraj so namreč na trgu San Giorgio predali namenu novo gredico, na katero so občani in tamkajšnji rajonski svet čakali približno eno leto. Krajše slovesnosti na osrednjem vaškem trgu so se udeležili tudi predstavniki občinske uprave, ki je poskrbela za ureditev gredice in nakup rastlin. Občinski odbornik Francesco Del Sordi je povedal, da so izbrali predvsem rože in rastline, ki preživijo tudi v sušnem času, kot so lepljivci, sivka in šentjanževka. »Ob gredici, ki jo je uredilo podjetje Agraria Isontina v sodelovanju z občinsko vrtnarsko službo, bomo v kratkem priskrbeli tudi klopi in rampe, ki bodo invalidom olajšali izstop iz avtobusa,« je povedal Del Sordi, župan Ettore Romoli pa je poudaril, da je v načrtih uprave ovrednotenje celotnega vaškega trga. »S tem bo trg San Giorgio lahko postal pravi simbol vasi,« je dejal župan. Občini, ki so jo predstavljali tudi svetniki Roldo, Carruba in Tuzzi, se je zahvalil predsednik ločniškega rajonskega sveta Giorgio Stabon. / ŠPORT Petek, 1. avgusta 2008 15 HAAG - Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Karadžic se v prvem nastopu ni izrekel o krivdi Na procesu se bo branil sam - Ameriški posrednik Holbrooke naj bi mu zagotovil prostost HAAG - Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžic se na svojem prvem nastopu pred haaškim sodiščem včeraj ni želel izreči o krivdi glede 11 točk obtožnice, ki ga bremeni za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH. Odločil se je, da bo izkoristil pravico do 30-dnevnega odloga. Ponovil pa je, da se želi braniti sam. Karadžic se je uvodoma odpovedal, da bi ga na prvem nastopu pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki pomeni tudi njegov prvi nastop v javnosti po letu 1996, zastopal uradni zastopnik, in dejal, da se želi zastopati sam. "Imam nevidnega svetovalca, a sem se odločil, da se bom sam zastopal," je odgovoril na vprašanje predsedujočega senatu, sodnika Alphonsa Orieja, ali ima zastopnika za prvo zaslišanje. Nato je Ka-radžic pojasnil, da se želi na celotnem sojenju braniti sam "tako kot od vsake vremenske nevšečnosti" in "ne glede na to, kaj si misli o tej ustanovi". Sodnik Orie pa ga je spomnil, da mora s tem uradno seznaniti sodišče, ki bo nato o tem odločalo. Orie mu je kratko predstavil vsebino obtožnice, za katero je Karadžic dejal, da jo še preučuje, ter zavrnil možnost, da bi mu jo prebrali v celoti. Kot je dejal, želi pred izrekom o njej pridobiti novo, popravljeno obtožnico, da bi jo preučil. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je ob tem potrdil, da pripravljajo popravljeno obtožnico, ki pa še ni gotova. Sodnik je dejal, da se bo Karadžic glede na svojo odločitev v roku 30 dni izrekel o sedanji obtožnici. Če bo tožilstvo obtožnico spremenilo, kar mora potrditi sodišče, pa se bo v primeru novih obtožb lahko izrekel tudi o njih. Sodnik je tudi določil, da bo novo zaslišanje Karadžica 29. avgusta ob 14.30, ko naj bi se ta izrekel o krivdi. Karadžic je na zaslišanju med drugim dejal, da se ima za državljana "BiH, Republike srbske, Črne gore in Srbije". Potem ko ga je sodnik vprašal, ali želi sodišče s čim seznaniti, je Karadžic dejal, da želi prebrati štiri strani besedila o procesnih nepravilnostih od vložitve obtožnice proti njemu, a ga je sodnik prosil, naj raje pove samo glavne točke. Karadžic je nato želel govoriti o razlogih, zakaj je pred sodiščem v Haagu šele sedaj, pri čemer je omenil dogovor z bivšim ameriškim posrednikom za Balkan Richardom Holbrookom iz leta 1996. Kot je dejal, mu je Holbrooke takrat ponudil dogovor, v skladu s katerim bi v zameno za njegov umik iz političnega in javnega Levo Radovan Karadžic včeraj v Haagu, desno pa v Beogradu pred aretacijo ansa življenja ZDA "izpolnile svoje obveznosti". Katere so te obveznosti, ni povedal, saj ga je prekinil sodnik Orie, je pa beograjski časnik Blic včeraj poročal, da naj bi Karadžic tožilcem v Beogradu pred izročitvijo Haagu povedal, da so mu ZDA v zameno za umik iz javnega življenja obljubile, da ga ne bodo izročili haaške-mu sodišču, potem ko je haaško tožilstvo leta 1995 proti njemu vložilo obtožnico. Kot je v Haagu dejal Karadžic, mu Holbrooke dogovora ni ponudil v lastnem imenu, ampak v imenu ZDA oziroma takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona. Dodal je, da mu je bilo zaradi tega leta ogroženo življenje in da se boji, da ta nevarnost še vedno ostaja. Kot navaja srbska tiskovna agencija Tanjug, je tudi dejal, da je bil glavni razlog njegovega dolgoletnega skrivanja prav bojazen, da bi ga namesto aretacije likvidirali. Dejal je, da se tudi sedaj boji za svojo varnost oziroma se boji, da želi Holbrooke morda njegovo smrt, in ne ve, "ali je njegova roka dovolj dolga", da ga doseže. To zaskrbljenost mu krepi tudi izjava Brammert-za, da bo skušal pospešiti sojenje proti njemu. "Skrbi me za življenje. Ne želim biti v položaju, ko ne bi bilo mogoče redno in pravično sojenje," je dejal. Sodnik Orie ga je ob tem prekinil in mu dejal, naj o teh skrbeh ali morebitnih nepravilnostih, na katere želi opozoriti, sodišče seznani pisno ter svoje argumente podkrepi z dejstvi, tako da jih bodo lahko obravnavali in nanje odgovorili ali ukrepali. Pojasniti bo tudi moral, kako naj bi to vplivalo na samo sojenje. Karadžic je tudi dejal, da je prišlo do nepravilnosti pri njegovi aretaciji, kot tudi do napačnega podatka o datumu nje- gove aretacije. Kot je dejal, so ga v Beogradu "ugrabili civilisti" in ga tri dni zadrževali, ne da bi mu dovolili telefonski klic ali kak drug stik s prijatelji ali odvetnikom. Po treh dneh so ga predali po- sebnemu sodišču za vojne zločine v Beogradu. Enako je v minulih dneh trdil tudi Karadžicev odvetnik Svetozar Vujačic, da je bil Karadžic prijet 18. in ne 21. julija, kot trdijo srbske oblasti. Karadžic je na sodišče sicer prišel obrit in ostrižen, tako da je bil znova "podoben sebi" iz časov vojne, seveda starejši in nekoliko bolj suh, potem ko ga je svet poznal le po zadnjih posnetkih po aretaciji, na katerih je imel dolgo in košato belo brado ter spete dolge lase. Ves čas več kot enournega zaslišanja je bil miren in zadržan ter je sodniku vljudno odgovarjal. Sedaj 63-letnega Karadžica obtožnica v 11 točkah po individualni in poveljniški odgovornosti bremeni za genocid v Srebrenici julija leta 1995, kjer so srbske sile po zavzetju te muslimanske enklave ubile več kot 8000 Bošnjakov. Odgovarjati bo moral tudi za srbsko obleganje Sarajeva, ki je v več kot treh letih zahtevalo 10.000 življenj, kot tudi za tisoče civilistov, ki so bili zaprti v zloglasnih srbskih taboriščih na območju Prijedora. (STA) BLIŽNJI VZHOD - V mirovnem procesu Abas bo še naprej sodeloval z Olmertom RAMALA/JERUZALEM - Po odločitvi izraelskega premiera Ehuda Ol-merta, da se s septembrom umakne iz političnega življenja, je palestinski predsednik Mahmud Abas sporočil, da bo z Olmertom še naprej sodeloval v okviru mirovnega procesa, sodeloval pa bo tudi z njegovim naslednikom. Vendarle se med Palestinci pojavljajo pomisleki glede usode mirovnih pogajanj. Medtem ko se palestinsko gibanje Hamas Olmertove napovedi, da ne bo sodeloval na septembrskih strankarskih volitvah in bo odstopil s položaja premiera, veseli, je večina palestinskih pogajalcev zaskrbljenih. Uradno stališče palestinskih oblasti sicer je, da so tako obtožbe o Olmertovi korupciji kot tudi njegova odločitev, da odstopi, notranja zadeva Izraela. Je pa palestinski predsednik Abas vendarle sporočil, da bo z Olmertom še naprej sodeloval v okviru bliž-njevzhodnega mirovnega procesa, ki je bil pod pokroviteljstvom ZDA ponovno zagnan novembra lani v ameriškem Annapolisu, dokler ne bo izbran njegov naslednik. Obenem je dodal, da se bodo Palestinci pogovarjali "z vsakim premierom, ki bo izvoljen v Izraelu". Je pa Abas izrazil dvom, da bi dogovor lahko bil dosežen še letos, kot je bilo sprva predvideno. Nekateri palestinski pogajalci so neuradno izjavili, da so v času Ol-mertovega vodenja vlade potekala najpomembnejša izraelsko-palestinska pogajanja po letu 1991 ter da je Olmert "resen in zavezt" pogajalec, izraelska stran pa naj bi pod njegovim vodstvom Palestincem prvič zares prisluhnila. Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni, ki velja za najverjetnejšo Olmer-tovo naslednico, je sicer odločna zagovornica bližnjevzhodnega mirovnega procesa in bo pri njem zagotovo vztrajala. Livnijeva je vse izraelske stranke včeraj pozvala, naj se po odstopu Olmerta združijo pod okriljem Kadime, saj sta njena glavna cilja varnost Izraela in doseganje miru s Palestinci, kar je pomembneje od notranjepolitičnih razprtij. (STA) Ameriški kongres kritičen do Kitajske WASHINGTON/PEKING - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo sprejel resolucijo, v kateri kritizira položaj človekovih pravic na Kitajskem. Dokument, ki so ga sprejeli s 419 glasovi za in enim proti, poziva k takojšnjemu ukrepanju za končanje zlorab, vključno z aretacijami ter zapiranjem kitajskih aktivistov in Tibetancev. Kot piše v resoluciji, je potrebno takojšnje ukrepanje za končanje zlorab, vključno z aretacijami ter zapiranjem kitajskih aktivistov in Tibetancev. Na tak način bodo olimpijske igre potekale v vzdušju, ki spoštuje olimpijsko tradicijo svobode in odprtosti, še navaja resolucija, ki Peking še poziva h končanju podpore Mjanmaru in Sudanu. Predsednica predstavniškega doma, demokratka Nancy Pelosi, pa je pozvala ameriškega predsednika Geor-gea Busha, naj kitajskim predstavnikom, ko se bo udeležil olimpijskih iger, prenese odločno sporočilo. Na resolucijo se je Kitajska že odločno odzvala. Kot je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Liu Jianchao, resolucija v celoti razkriva zle motive, da bi politizirali olimpijske igre ter motili in sabotirali igre. Tsvangirai predlaga časten odhod Mugabeja LONDON - Vodja zimbabvejske opozicije Morgan Tsvangirai je v sredo za britansko televizijo Channel 4 izjavil, da bi morali zimbabvejskemu predsedniku Robertu Mugabeju predlagati "časten odhod" z oblasti in da se prehodna vlada ne bi smela obdržati več kot dve leti. Vodja Gibanja za demokratične spremembe Tsvan-girai je izrazil upanje, da bodo pogovori med njegovo stranko in Mu-gabejevo vladajočo stranko ZANU-PF privedli do politične sprave. V pogovoru za televizijo Channel 4 pa vseeno ni želel komentirati kakšne vloge naj bi oba zasedla v začasni vladi. Po besedah Tsvangiraija bi morali stranki med pogajanji razpravljati o njegovi in vlogi Mugabeja v načrtovani prehodni vladi. "Nisem pristojen, da bi opredelil, kakšna bi bila njegova vloga. Upam, da bi mu bil dovoljen časten odhod," je še dodal Tsvangirai v Johannesburgu. Tsvan-girai, ki se je prejšnji mesec zaradi, kot je dejal, nasilja in ustrahovanja privržencev vlade, umaknil iz predsedniške tekme z Mugabejem, meni, da bi si morala prehodna vlada prizadevati za ublažitev krize. Tako bi se morala v prihodnjih v ne več kot dveh letih dotakniti tudi vprašanj, povezanih z zakoni, ustavo, humanitarnim posredovanjem in gospodarskim okrevanjem. (STA) KOSOVO - Kosovske oblasti so jih začele izdajati v sredo, potem ko jih je nehala izdajati mednarodna misija UNMIK Poleg Srbije tudi Makedonija, Slovaška in druge države ne priznavajo novih kosovskih potnih listov PRIŠTINA - Že v sredo, prvi dan izdaje potnih listov samostojnega Kosova so nastopile težave. Makedonska obmejna policija namreč ni dovolila osebam z novimi kosovskimi potnimi listi vstop na ozemlje Makedonije, je včeraj pisal pri-štinski časnik Zeri. Po navedbah časnika so obmejni policisti vstop zavrnili, ker Skopje uradno še ni priznalo novih potnih listov, na katerih piše "Republika Kosovo". Ravnanje policistov je po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug presenetljivo, saj je makedonska vlada po poročanju makedonskih medijev napovedala, da bo priznala nove potne liste, četudi še ni sprejela odločitve o priznanju statusa Kosova. "Ne glede na to, da Makedonija ni priznala neodvisnosti Kosova, bo priznavala nove potovalne dokumente," so sredi tega meseca pisali makedonski mediji, ki so se sklicevali na vladne vire. Po njihovih navedbah so novi potni listi sprejemljivi, ker jih je odobrila mednarodna misija ZN na Kosovu (Unmik) in zato ne pomenijo priznanja kosovske suverenosti. Podobno sta napovedali tudi Hrva- ška in Črna gora. Zaenkrat še ni znano, ali lahko državljani Kosova z novimi dokumenti tudi dejansko prestopajo meje s tema dvema državama. Slovenija je, tako kot 19 drugih držav Evropske unije, med njimi Italija, Kosovo priznala, zato z novimi potnimi listi najverjetneje ne bo težav. Kosova zaenkrat ni priznalo sedem držav EU, od katerih je doslej le Slovaška uradno sporočila svoje stališče do kosovskih potnih listov. "Ne priznavamo neodvisnega Kosova, zato ne bomo priznali tudi njegovih dokumentov. Še naprej bodo za nas veljavni le nadomestni potni listi, ki jih je izdal Unmik, in srbski potni listi," so po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver sporočili s slovaškega notranjega ministrstva. V Bratislavi so dodali še, da bodo lahko državljani Kosova z novimi potnimi listi, ki bodo prejeli vizum za vstop na schengensko območje brez notranjih meja, zakonito vstopili le v tiste schengenske države, ki so priznale Kosovo. Kako bodo nove kosovske potne liste obravnavali Malta, Španija, Ciper, Portugalska, Grčija in Romunija, še ni znano. Najostreje je proti novim kosovskim dokumentom ukrepala Srbija. Ta je mejnim kontrolam naročila, da v potnih listih vseh potnikov, ki potujejo iz Kosova v Srbijo, prečrtajo žige kosovskih mejnih služb in poleg njih vnesejo srbski pečat. Novih kosovskih potnih listov pa sploh ne bodo upoštevali. "Niti enemu državljanu Srbije ne bomo dovolili, da prečka administrativno črto ali mejni prehod s Srbijo s tem potnim listom," je prejšnji teden za beograjsko televizijo B92 povedal srbski notranji minister Ivica Dačic. Nove kosovske potne liste so začeli izdajati v sredo. Predsednik kosovske vlade Hashim Thaci je prvi potni list Kosova izročil kosovski državljanki Teuti Begoli iz Prištine. "Od danes imajo kosovski državljani svojo identiteto," je dejal. Prebivalcem Kosova je po letu 1999 potne liste izdajala mednarodna misija ZN na Kosovu (Unmik), imeli pa so tudi potne liste nekdanje Zvezne republike Jugoslavije, nato države Srbija in Črna gora ter še Srbije. Un-mik je potne listine prenehal izdajati ta mesec. (STA) 6 Petek, 1. avgusta 2008 ITALIJA APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it PEKING 2008 - Nogometni turnir v ospredju pozornosti Obeta se finale Argentina - Brazilija Brazilci še niso osvojili zlate medalje - Italija želi ostati na zmagovalnem odru Schumi povozil pešca -7 Vodstvo Udineseja obtožili izstavljanja lažnih faktur VIDEM - Državno tožilstvo iz Vidma je predsednika Udineseja Franca Sol-datija, bivšega generalnega direktorja Pierpaola Marina in sina lastnika Udineseja Gina Pozza obtožilo ponarejanja bilanc v letih 2003, 2004 in 2005, ko naj bi klub izstavljal lažne fakture, da bi plačal manj davkov. Šarapova poškodovana MONTREAL - Ruska tenisa-čica Marija Šarapova si je na turnirju v Montrealu med srečanjem drugega kroga proti Poljakinji Domac-howski (Šarapova je slavila 5:7, 7:5, 6:2)poškodovala ramo. Njen nastop na OI v Pekingu je zdaj pod vprašajem. Rogers namesto Evansa PEKING - Avstralski kolesar Cadel Evans, drugouvrščeni z letošnje dirke Tour de France, zaradi poškodbe kolena (padel je na spolzkih tleh na hodniku) ne bo nastopil na olimpijski vožnji na čas. Namesto njega bo olimpijski kronometer od-vozil trikratni svetovni prvak Michael Rogers. Evans se bo do ponedeljka odločil, ali bo nastopil na cestni preizkušnji, ali ne. 250 metrov dolg televizor PEKING - Prireditelji iger so za nemoteno spremljanje športnih tekmovanj v pekinškem nakupovalnem središču Place postavili kar 250 metrov dolg in 30 metrov visok televizijski zaslon. Veliki zasloni bodo sicer nameščeni po vsem Pekingu na znanih trgih, po veleblagovnicah in drugod. Suspenz za 7 ruskih atletinj MONTE CARLO - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je zaradi dopinga začasno suspendirala sedem ruskih atletinj, vključno s svetovno dvoransko rekorderko v teku na 1500 metrov Jeleno Soboljevo. Sedmerica naj bi namreč pri dopin-ških testih menjala vzorce urina. Poleg Soboljeve, ki je dvoranski svetovni rekord dosegla na letošnjem svetovnem prvenstvu, so suspendirane še dvakratna svetovna prvakinja na 1500 m Tatjana Tomašova, srednje-progašice Julija Fomenko, Svetlana Čerkasova in Olga Jegorova, metalka kladiva Gulfija Hanafejeva in metalka diska Darja Piščalnikova. Italija 191. PEKING - Italijanski športniki in športnice bodo med otvoritvenim shodom kot 191. vstopili v olimpijski stadion. Vrstni red, po katerem bodo v stadion vstopile posamezne države, so določili na podlagi kitajske abecede. PEKING - Za mnoge je nogomet na olimpijskih igrah tujek, vendar bo prav gotovo pod žarometi in ne le samo zato, ker se turnir pričenja že 7. avgusta, to je še pred slovesno otvoritvijo iger. Branilci olimpijskega naslova Argentinci bodo v Peking prav gotovo odpeljali dva velika nogometna zvezdnika, ki si ju v svojem igralskem kadru želi prenekateri največji nogometni klub. Dvajsetletna čudežna dečka Lionel Messi in Sergio Aguero bosta tako velika ovira za vse tiste reprezentance, ki bodo mo-dro-belim skušale odvzeti naslov. Argentina tudi na letošnjem olimpijskem turnirju velja za glavnega favorita za zlato kolajno. Na zadnjih OI v Atenah pred štirimi leti Argentinci niso imeli prave konkurence, do finala so se pravzaprav poigravali z nasprotniki, ki nikakor niso našli poti v gol kasnejših prvakov, v finalu pa so, zlasti z goli Ta-veza, premagali Paragvaj. Messi, ki so ga mnogi že poimenovali za novega Diega Maradono in ga je tudi sam legendarni nogometaš razglasil za »igralca, ki me bo nasledil v argentinski reprezentanci«, si nadvse želi igrati na olimpijskem turnirju, pa čeprav bo njegova Barcelona prav v času iger igrala prvi krog lige prvakov. FIFA je prav v četrtek sprejela odločitev, da igralcem mlajših od 23 let, nihče ne more preprečiti nastopa na OI, vendar se je katalonski klub zoper to odločitev včeraj pritožil, tako da je zadeva še nekoliko pod vprašajem. »Za našo ekipo imam visoka pričakovanja. Vesel sem, da se nam bo pridružil tudi Sergio Aguero in veselim se, da bom igral ob njegovi strani,« je dejal Messi. Ague- Argentincu Lionelu Messiju je dala FIFA zeleno luč za nastop v Pekingu, njegov klub pa še temu sklepu še vedno upira, zato ga na Kitajskem spremlja funkcionar Barcelone, ki mu bo sledil do konca iger ali ga predčasno pospremil nazaj v Španijo, če bi katalonski klub dobil pritožbo, ki jo je naslovil na častno razsodišče ansa ro, ki je dobitnik zlate žoge za najboljšega mladega igralca v Argentini, potem ko je reprezentanca U-20 zmagala na svetovnem prvenstvu v Kanadi, je nedavno tega zavrnil mamljivo ponudbo londonskega Chel-seaja v višini 55 milijonov evrov in bo raje ostal pri madridskem Atleticu. Vse skupaj pa še kako veseli selektorja argentinske reprezentance Alfia Basileja. »Vedno znova me navdušujeta, saj si spet in spet na igrišču izmislita nekaj novega,« ni skoparil s pohvali prvi mož na argentinski klopi. Trener prav tako računa na usluge Liverpoolovega igralca s sredine igrišča Javierja Mascherana, ki bi lahko postal prvi argentinski nogometaš z dvema zaporednima olimpijskima zlatima kolajnama. Argentinci bodo 7. avgusta odigrali prvo srečanje proti Slonokoščeni obali, poleg tega pa sta v skupini A še ekipi Avstralije in Srbije. Brazilci, petkratni svetovni prvaki brez olimpijskega zlata, bodo igrali v skupini C, skupaj s Kitajsko Belgijo in Novo Zelandijo. »Karioke« tokrat upajo, da bodo prekrižali račune večnim tekmecem, saj imajo tudi sami vsega spoštovanja vredno moštvo, v katerem so prva imena Ronal-dinho, Pato, Diego, Thiago Neves in Anderson. Za Brazilijo je postalo olimpijsko zlato že prava mora in ga postavljajo ob bok svetovnemu prvenstvu, Na Kitajskem vlada za nogometni turnir izjemno zanimanje in verjetno ni naključje, da se je v skupini z Brazilijo znašla prav Kitajska, ki bo na tem prvenstvu lahko računala na tri starejše igralce iz svoje članske vrste, to so Zheng Zhi, ki igra v Angliji za Charl-ton, branilec Li Weifeng in strelec Han Peng. Italija, ki je na prejšnjih igrah v Atenah osvojila bronasto medaljo, potem ko je v turobnem ozračju premagala Irak na dan, ko so v tej azijski državi ubili Italijana Enza Baldonija, upa, da bo obdržala svoje mesto na zmagovalnem odru, čeprav se mnogi sprašujejo, ali bo mlada reprezentanca trenerske dvojice Casiraghi-Zola, kos svoji nalogi. »Zvezdniki« Rocchi, Giovinco, Mon-tolivo, Rossi, Marchisio, Acquafresca, Cri-scito, Dessena ter ostali »azzurri«so bili vključeni v skupino D, kakor tudi Honduras, Južna Koreja in Kamerun. Selektorja Ca-siraghija najbolj skrbi, da je seznam igralcev na igrah omejen, saj šteje le 18 nogometašev. »Za zdaj še ne domujemo v olimpijskem naselju, vseeno je občutiti olimpijsko ozračje in za fante bo to velika življenjska izkušnja,« je povedal Casiraghi, ki je zadovoljen z razmerami na Kitajskem. »Bojimo se vlage in vročine, ampak zdaj je vse skupaj še kar znosno. Fantje so prebavili časovno razliko in mislim, da bomo do prve tekme 7. avgusta proti Hondurasu dobro pripravljeni,« je povedal Casiraghi, ki vlogo favoritov rade volje prepušča Brazilcem in Argentin-cem. Skupino B sestavljajo Nigerija, Nizozemska, Japonska in ZDA. Odšla prva večja skupina Slovencev BRNIK - Proti Kitajski je včeraj odletela prva večja odprava slovenskih športnikov, ki bodo nastopili na letošnjih olimpijskih igrah. Na letalu za Kitajsko je bil večji del plavalne in kolesarske reprezentance, veslači (prvi imeni ostajata Luka Špik in Iztok Čop v dvojnem dvojcu) ter strelec Rajmond Debevec. Že dopoldan sta šla na pot telovadca Mitja Petkovšek in Adela Šajn. Proti Kitajski so poleteli plavalci Anja Čar-man, Sara Isakovič, Anja Klinar, Nina Sovinek, Damir Dugonjič, Jernej Godec, Matjaž Markič in Luka Turk. Kasneje se jim bosta na Kitajskem pridružila še Peter Man-koč in daljinska plavalka Teja Zupan. Prvo ime plavalne odprave seveda ostaja Sara Isakovič. V kolesarski ekipi so Simon Špilak, Jure Golčer in Boštjan Božič, šele prihodnji teden pa se jim bo pridružil tudi Tadej Valjavec. Posebej glasni z napovedmi slovenski kolesarji niso, a poudarjajo, da imajo za težko in selektivno progo pripravljene taktične variante. Posebej na trnih pa je Jure Golčer, ki čaka priložnost, da bo morda nastopil tudi v gorskem kolesarstvu. Slovenija je v čakalnici druga na spisku rezerv. LONDON - Bivši dirkač in svetovni prvak Formule 1 Michael Schumacher je, le nekaj dni po nesreči s Fer-rarijem na dirkališču Nurburgrin,g, v Angliji s kombijem povozil pešca. Schumi je najprej prehitel dve stari gospe v Fiatu, nato pa zadel 39-letnega moškega, ki pa ni utrpel hujših poškodb. Kovalainen podaljšal pogodbo z McLarnom BUDIMPEŠTA - Finski dirkač formule 1 Heikki Kovalainen bo tudi prihodnjo sezono za volanom McLaren -Mercedesa. To je danes sporočilo vodstvo tega britansko-nemškega moštva in tako dokončno ovrglo domneve, da bi se v kokpitu njihovega bolida lahko znašel Nemec Nico Rosberg. "Veseli smo, da bomo s Heikkijem sodelovali tudi v prihodnje in močno verjamemo, da bo prilezel še višje kot doslej," je povedal športni direktor Mercedesa Norbert Haug. Šestindvajsetletni Finec je v ekipo prišel letos in zamenjal dvakratnega svetovnega prvaka Španca Fernanda Alonsa. Kovalainen je po desetih dirkah (od 18) z 28 točkami trenutno na šestem mestu razvrstitve voznikov. Italijanski odbojkarski superpokal letos v Firencah BOLOGNA - Italijanski superpokal, za katerega se bosta letos potegovala državni prvak Itas Diatec Trentino in pokalni zmagovalec Lube Banca Marche Macerata, bo letos 20. septembra v Firencah. Državni prvak iz Trenta, pri katerem je v lanski sezoni igral tudi slovenski odbojkar Gregor Jerončič, se bo za superpokal potegoval prvič, Macerata pa četrtič. De Sanctis v Turčiji Bivši vratar Udineseja in italijanske nogometne reprezentance Morgan De Sanctis bo naslednje leto igral pri turškem Galatasarayu. Nova primera dopinga v italijanskem kolesarstvu Paolo Bossoni in državni prvak U23 Giovanni Carini sta bila junija pozitivna na doping testu. Oba naj bi si pomagala z EPOm. PEKINŠKI DNEVNIK Taksisti Ko sem pred letom dni prvič obiskala Peking je bil začetni stik s Kitajci in kitajskimi navadami pred izhodnimi vrati letališča dokaj problematičen. Med iskanjem taksija so bili avtomobili parkirani v neurejenih vrstah in kričeči vozniki so skušali privabiti potnike k sebi. Spominjam se, da je vsak izmed njih za isti cilj ponujal različne cene. Prerivali so se, da bi pritegnili mojo pozornost, vendar pogovor z njimi je bil nemogoč, saj me niso razumeli. Sproščeno so pljuvali na tla in večina je smrdela po cvrti hrani in dimu. Komaj po večmesečnim bivanjem v Pekingu sem odkrila, da se je velik del mestnih voznikov preselil v mesto iz podeželja in zaradi tega njihova narečja niso vsem razumljiva. Poklic voznika predpostavlja tudi šti-rinajsturni delovnik in ne redki so tisti, ki spijo v svojem avtu, da bi varčevali z denarjem. Letos, teden dni pred začetkom olimpijskih iger, so organizatorji razumeli, da je kitajski taksi to, na kar tujec najprej naleti ob izhodu iz letališča. Poskrbeli so zato, da ima zdaj vsak voznik zlikani srajco in hlače. Vsi pa so bili prisiljeni sodelovati na tečajih angleškega jezika in previdne vožnje. Po mojih izkušnjah se angleščine, žal, večina ni naučila, vožnja pa je res natančnejša in zdaj redko kdo, ustavljen pred semaforjem, odpre vrata in pljune ven ali si čisti ušesa ali se brije med vožnjo, kot se je dogajalo prej. Kajenje je tudi prepovedano, tako da avtomobili skoraj dišijo po novem. Danes navsezgodaj je močan, dolgotrajen dež ohladil vlažno pekinško podnebje. Zaradi tega sem se od- povedala svojemu sprehodu do avtobusne postaje in sem ujela prvi taksi pred hišnimi vrati. Takoj je opazna novost. Voznik se je dobesedno šopiril v svoji rumenkasto sivi srajci. Povedal je, da je res prijetno, da so jim priskrbeli čiste obleke. Motilo pa ga je, da se mora ob koncu delavnega urnika vrniti na glavno parkirišče, vrniti srajco in obvezno počivati, medtem ko je prej mirno nadaljeval z vožnjo in prislužili nekaj več denarja zase. Brez obleke pa ne smejo voziti in so obvezani k počitku. Meni se ta prisila ne zdi slaba, predvsem iz varnostnega vidika! »Moj« voznik je tudi potrdil, da tujcev še ni toliko, kolikor so jih pričakovali. Razlog je v tem, da so poostrili pogoje za podelitev vizuma, kar otežuje vstop na Kitajsko navijačem in turistom. Najhujše za mestno ekonomijo pa je to, da tujim državljanom, ki že več let delajo v Pekingu, v času olimpijskih iger ne obnavljajo vizuma, kar povzroča izpraznjevanje mesta in visoke denarne izgube. Vendar se da vsak zakon obiti. O tem priča zgodba prijatelja, kateremu niso obnovili dovoljenja za delo. Vendar je »priskočila« na pomoč ljubezen. Njegova zaročenka mu je kar predlagala poroko, s Kitajko poročeni tujec pa ne potrebuje več vizuma. Ni mu uspelo zavrniti pomoči! Nataša Gombač / ŠPORT Petek, 1. avgusta 2008 17 ATLETIKA - Evropsko veteransko prvenstvo v Ljubljani TRST Ruzzier na 20 km spet zaostal za Špancem Melom Zaradi slabe pripravljenosti in bolečin se je moral naš aktualni prvak spet zdovoljiti z 2. mestom Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier, ki nastopa na evropskem veteranskem prvenstvu (EVACS 2008) v Ljubljani, je po drugem mestu na razdalji 5 kilometrov osvojil novo srebrno kolajno. S časom 1:51:51 si je zagotovil naslov evropskega podprvaka v kategoriji M55, boljši od njega pa je bil spet samo španec Ignacio Melo, ki je razdaljo 20 km prehodil približno poldrugo minuto hitreje kot Ruzzier. Tretji je bil nemški hitrohodec Josef Ber-zi, ki je za našim atletom, ki tekmuje za slovensko reprezentanco, zaostal dvajset sekund. Skupno je na tej razdalji tekmovalo 23 hitrohodcev iz 12 držav, do cilja pa jih je prišlo le 15. Tudi včeraj je bilo v Ljubljani zelo toplo, saj je bilo popoldne več kot 30 stopinj, tako da so vsi atleti dosegali slabše rezultate kot ponavadi, sa se je tekma za starejše kategorije veteranov pričela že ob 15. uri, kar je bilo glede na razmere odločno prezgodaj. Nastope Ruzzierja na letošnjem prvenstvu pa nedvomno pogojuje tudi (in predvsem)poškodba tetive, zaradi katere je moral pred evropskim prvenstvom skoraj mesec dni počivati. Prav zaradi izredno kratkih priprav (vadil je samo zadnjih pet dni) in posledično slabše forme pa je lahko lonjerski hitrohodec zelo zadovoljen z dvema osvojenima srebrnima kolajnama. Če bi bil v pravi formi, pa bi zamejski atlet gotovo lahko ciljal na dve zmagi, če na primer vemo, da je letos v Parizu omenjeno razdaljo 20 km že prehodil v eni uri in 38 minut, vsaj čas 1.45 pa je redno v njegovem dometu. »Atletika je kruta, brez ustrezne priprave ni mogoče doseči rezultatov,« je po tekmi povedal Ruzzier. Kasnejšemu zmagovalcu Melu je bil prvih pet kilometrov enakovreden, nato so mu bolečine v nogi preprečile, da bi obdržal njegov ritem in je popustil ter zaostajal za kakih 200 metrov. Med 10. in 14. kilometrom se je Ruzzier vnovič približal Špancu (takrat se je nekoliko pooblačilo), vendar je moral nato zaradi še močnejših bolečin spet popustiti, sicer je tvegal, da bi izgubil še srebrno medaljo. »Tudi člani slovenskega štaba ob robu proge so opazili, da šepam in so mi svetovali naj bom previdnejši. Če bi skušal Španca dohiteti, bi najbrž sploh ne končal tekme. Odtlej je bil moj edini cilj ta, da me ne ujame Nemec Berzi, ki ni zaostajal dosti za mano,« je pojasnil Ruzzier. Na evropskem veteranskem prvenstvu je včeraj v teku na 100 metrov z ovirami v kategoriji M60 nastopil tudi priznani tržaški trener Duško Švab, ki je član italijanske reprezentance veteranov. V svoji kvalifikacijski skupini je osvojil peto mesto (18,31 sekunde), a se je kot 8. vseeno uvrstil v finale (v finale sta se namreč ob treh prvouvrščenih iz dveh skupin uvrstila še tista dva atleta, ki sta razdaljo pretekla v najkrajšem času). Finale bo danes. Danes bo na 200 m nastopila tudi Elena Hlabjan (W40), ki bo v nedeljo tekmovala tudi v svoji paradni disciplini maratonu. Na evropskem prvenstvu (35 do 95 let) nastopa 3684 atletov iz 41 držav. Med njimi so tudi tekmovalci stari čez 80 let. Najstarejša slovenska tekačica, 80-letna Ljubljančanka Helena Žigon je v za njo v kratkem teku na 400 m osvojila drugo mesto v času 109,57. 71-letni Ivan Rajk (VAD), nekdanji reprezentant v metu kopja, je v zelo napornem enodnevnem pe-teroboju v kategoriji M-70 osvojil častno peto mesto z novim državnim veteranskim rekordom (3179 točk). V skoku v daljino je zbral 648 točk, v metu kopja 723, v teku na 200 m 502 točki, v metu diska 783 točk in v teku na 1500 m 523 točk. Fabio Ruzzier je lani vnemškem Regensburgu dvakrat zmagal, tokrat pa se je moral obakrat zadovoljiti s srebrno medaljo Poletovci danes pri županu Tržaški župan Roberto Dipiazza bo danes zjutraj na županstvu sprejel predsednika ŠD Polet Marina Koko-rovca. Na srečanju bodo predstavili novosti v zvezi s športnim objektom na Pi-kelcu, opensko društvo pa bo obenem izkoristilo priložnost za predstavitev svoje dejavnosti v novi sezoni na področju umetnostnega kotalkanja in line hokeja in košarke. 13 Obvestila ŠZ MLADOST vabi na Coerverje-vo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Poletni kamp je namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Vodil bo strokovnjak Dario Fran-dolič. Ob zadostni udeležbi otrok iz različno oddaljenih krajev bomo skušali organizirati prevoz. Predvpis in informacije: tel. +39-3356041844 ali info@juren.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com GOLF - Pogovor s št.1 italijanskega golfa Tržačanko Giulio Sergas Golfist mora biti optimist Golf je boj proti samemu sebi - Med pripravami na turnirje si pomaga z jogo - V ZDA je golf popularen, ker so igrišča javna Osemindvajsetletna Tržačanka Giu-lia Sergas je prva dama italijanskega golfa, že pet let redno nastopa na turnirjih ameriške profesionalne turneje PGA (poleg nje nastopa na njih še ene italijanska golfistka, nanje pa se ni uvrstil noben italijanski golfist), letos pa na najbolj prestižnih turnirjih golfa tudi dosega odlične rezultate. Šestkrat zapored je na turnirjih PGA dosegla uvrstitev med najboljših 15, kar je odličen rezultat, na turnirju US Open, ki je kot Wimbledon v tenisu, pa je bila celo šesta. Med bolj prestižne rezultate prištevamo tudi drugo mesto na turnirju Shop Rite Classic leta 2004. Že pet let živi v ZDA, pred kratkim pa je tudi kupila hišo v Kaliforniji. V svoje rojstno mesto se ponavadi vrača tri tedne poleti in mesec dni pozimi. Včeraj ji je tržaški podžupan in odbornik za šport Paris Lippi podelil priznanje mesta Trst za pomembne športne dosežke, po krajši slovesnosti pa je z veseljem pristala na kratek pogovor z nami. Kako to in kdaj si se odločila za golf? »Z golfom sem se začela ukvarjati, ko Ingrid Umari kraljuje v deželi Devetnajstletna Sesljanka Ingrid Umari, ki tekmuje za jahalno društvo Torri di Slivia iz Slivnega, je tudi letos na dobri poti, da osvoji naslov deželne prvakinje v western jahanju. Na zadnji preizkušnji v Čedadu je bila v kategoriji amaterjev (nad 19 let)2. v zvrsti horseman ship in 1. v rainingu ter tretja v rainingu open, po petih preizkušnjah (skupno jih je osem) pa vodi na skupni lestvici. Študentka biotehnologije na tržaški univerzi, ki ji sledi klubska trenerka Roberta Greco, si letos nadeja uspešnega nastopa tudi na državnem prvenstvu, zaradi česar je tudi nabavila novega, boljšega konja pasme quarter horse, 11-letnega kastrata Alejosa of China. Ingrid z njim vadi vsak dan in je trdno namenjena nastopiti na državnem prvenstvu, ki ga je morala lani izpustiti, kljub temu, da je bila na deželni ravni najboljša. sem bila stara deset let. Golf so pred mano že igrali tudi starši in stari starši, tako da je to družinski šport. Sama sem sicer pred tem igrala tudi tenis, po prvem tečaju golfa pa sem to panogo tako vzljubila, da sem tenis takoj opustila.« Kje si začela igrati golf? »Začela sem na Padričah pri Golf Clubu Trieste. Takrat smo se z golfom ukvarjali le trije (zdaj ima društvo kar 60 mladih članov in 12 tekmovalcev, kot je povedal predsednik tržaškega golf kluba Emanuele Urso, op.ur.). Opravila sem vse tečaje za otroke in začela nato tudi tekmovati na raznih turnirjih po Italiji. Najboljši nato z italijansko reprezentanco nastopajo potem tudi na evropskih turnirjih. To je vsekakor vse na amaterski ravni.« Kako pa je med profesionalci? »Tu ni reprezentanc ali klubov. Vsak tekmuje sam in ima svojega učitelja (trenerja, op.ur.). Turnirji so vsak teden in trajajo cel teden, potovanj je ogromno, tako da je kar naporno. Da sem prišla na primer domov, sem se morala odpovedati nastopu na enem turnirju. Samo pozimi nekaj časa ni turnirjev, tako da imam nekaj več časa na razpolago.« Kdo pa krije vse stroške? »Stroške za potovanja in nastope krijem sama. Imam pa tudi enega osebnega tržaškega sponzorja, to je Prosciutti Principe.« Kako se pripravljaš na turnirje? »Vadba poteka v dveh fazah. Na sezono se pripravljam dva meseca: ena tretjina vadbe poteka v telovadnici, dve tretjini pa na igrišču, kjer izboljšujem svojo tehniko. Med samo sezono pa je časa za trening seveda manj. Takrat popravljam manjše tehnične napake, vzdržujem kon- Giulia Sergas ima tudi dvojezično (v italijanščini in angleščini) svojo spletno stran (www.giuliasergas. com), ki je res vredna ogleda. Preko spletne strani lahko tržaški golfistki vsi pošljejo sporočilo. Baje, da na sporočila redno odgovarja, čeprav je vedno zelo zasedena. kroma dicijo, vedno pa moram biti dobro pripravljena tudi s psihološkega vidika. Pri tem si pomagam na primer z jogo.« Kakšne značilnosti mora imeti dober golfist? »Biti mora potrpežljiv, sproščen, vedno optimistično razpoložen, zaupati mora samemu sebi, poleg tega pa se mo- Sergasovo je na Občini sprejel podžupan Paris Lippi ra znati tudi v zelo kratkem času skoncen-trirati. To je pravzaprav pri golfu najtežje. Niso pa potrebne nobene posebne fizične značilnosti.« Kaj ti je pri golfu najbolj všeč? »Golf je boj proti samemu sebi. Dober golfist mora odlično poznati samega sebe in znati obvladovati svoje emocije.« Kateri so tvoji nadaljnji cilji? »Rada bi čim prej kak turnir tudi zmagala. Doslej namreč še nobenega nisem, čeprav se nad svojimi dosedanjimi rezultati res ne morem pritoževati.« Zakaj ti pa še ni uspelo zmagati? »Mogoče bi morala biti bolj samozavestni in si stoodstotno zaupati. Igrati bi morala bolj sproščeno. Včasih je namreč človek preveč živčen, ko hoče nekaj doseči.« Zakaj je v Ameriki golf bolj popularen kot v Italiji? »Igrišča so javna. Za igranje golfa se ni treba včlaniti v kak klub, zato se z golfom ukvarja precej več ljudi. V Italiji pa igrišča gradijo privatniki, ki v gradnjo investirajo velike vsote denarja in seveda računajo, da bodo od tega imeli dobiček. Da bi bila igrišča na razpolago vsem, bi jih morale graditi na primer občine.« (T.G.) 1 8 Petek, 1. avgusta 2008 PRIREDITVE / SLOVENIJA - V večjih mestih Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan že v kinodvoranah Najbolj neučakani so si Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan že včeraj ogledati v ljubljanskem ali mariborskem Koloseu. Premierno so akcijski domišljijski filmi včeraj predvajali tudi v koprskem Koloseju, kakor tudi v avstrijskih kinih. Slavnostno premiero v Bovcu je prejšnji teden zmotil dež. Štirje iznajdljivi in pogumni otroci družine Pevensie se vrnejo v pravljično deželo Narnijo, kjer je od njihovega odhoda minilo že 1300 let. Deželi so zavladali okrutni Telmarinci in uničili kraljestvo pravljičnih bitij, zato morajo mladi junaki združiti moči z vročekrvnim princem Kaspijanom, to- da zmago v številnih divjih bitkah jim lahko prinese le popolno medsebojno zaupanje. Ključni dogodki filma so bili posneti v Sloveniji, na panoramskih lokacijah reke Soče, je o filmu moč prebrati v Kolosejevem napovedniku. Film je po priljubljenem književnem delu pisatelja C.S. Lewisa posnel novozelandski režiser Andrew Adam-son, znan po filmih Shrek in Shrek 2. Gre za nadaljevanje filmske uspešnice izpred treh let z naslovom Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. Slednja je s 745 milijoni dolarjev izkupička v svetu ena izmed najuspešnejših filmov doslej in sodi v sam vrh Disney- jevih uspešnic, so zapisali v Koloseju. V osrednjih vlogah so mladi britanski igralci: 12-letna Georgie Henley kot Lucija, 16-letni Skandar Keynes kot Edmund, mlajši od bratov, ki je v prvi zgodbi izdal brata in sestri zaradi lastnih sebičnih ciljev, 19-letna Anna Pop-plewell kot Suzana, previdna in praktična sestra, in 21-letni William Mo-seley kot Peter, najstarejši med njimi in zdaj prvi, vrhovni kralj Narnije, ki viteško vodi spopad s sovražnimi silami, da bi rešil Narnijo tiranske vladavine zlobnega kralja Miraza. Naslovni lik princa Kaspijana je upodobil 26-letni Ben Barnes. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Danes, 1., v ponedeljek, 4. in v torek, 5. avgusta ob 19.30 / Mozartova opera: »Figarova svatba«, ki jo bodo izvajali udeleženci tečajev Mednarodne akademije za petje v Križu, ki jih vodi basist Alessandro Svab. V nedeljo, 3. avgusta ob 21.00 / »Operni koncert«, kjer nastopajo udeleženci tečajev Mednarodne akademije za petje v Križu in basist Alessandro Svab. Od 10. do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja lju-bljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. _SLOVENIJA_ PLISKOVICA Pod Latnikom evropskega prijateljstva V nedeljo, 10. avgusta ob 18.00 / Veseloigra dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 1. avgusta / Festival rock - koncert skupine The mobile blues band. Jutri, 2. avgusta / Festival rock - koncert skupine Glenn Hughes (ex Deep Purple). 3. avgusta / Festival rock - koncert skupine Ray Wilson (ex Genesis), Osanna + David Jackson. 5. avgusta / Koncert - Pinkover, a tribute to Pink Floyd. 6. avgusta / 100 učiteljev - Ritem! Prvi kabaretni festival mesta Trst. 7. avgusta / 100 učiteljev - Ritem! Prvi kabaretni festival mesta Trst. 12. avgusta / The Original Klezmer Ensemble, koncert. 13. avgusta / Koncert ansambla Dik Dik, posvečen Luciju Battistiju. 15. avgusta / Koncert: Nuova Orchestra da camera Ferruccio Busoni. Trg Verdi 4. avgusta / Camerata strumentale italiana - odkritje Amerik, koncert. 8. avgusta / Tržaški mladinski oder -Resnična zgodba Blus Bradersov, glasbena komedija. 9. avgusta / Twins Club - pripovedni večer, nato koncert skupine Bogie Nites ter akademski športni plesi 10. avgusta / Gledališka skupina San giovanni, »Canta canta che te daro' el pignol«. Trg Hortis Danes, 1. avgusta / Nastopa Nuova compagnia di prosa z gledališko predstavo »Operetta operetta«. Jutri, 2. avgusta / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 3. avgusta / Krožek Jacques Maritain -»La sera del di' di festa«, gledališka predstava. 8. avgusta / Poezija in glasba, nastopa Nuova Compagnia di prosa. 9. avgusta / L'Argante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 15. avgusta / Quartetto di sassofoni Ac-cademia, koncert. MAIANO (UD) Jutri, 2. avgusta ob 21.30 / Koncert italijanske skupine I Pooh. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri Danes, 1. avgusta ob 21.00 / koncert: Gottlieb Wallish - klavir, Lukas Kuen -klavir. V torek, 5. avgusta ob 20.00 / Koncert Etno Histria. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V četrtek, 7. avgusta ob 21.00 / Alja Velkaverh - flavta in Lukas Kuen - klavir. V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 7. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Leon Matek s spremljevalno skupino. Tartinijev trg Jutri, 2. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Ka-rol Pahor Piran. V soboto, 9. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. Avditorij Danes, 1. avgusta ob 21.00 / koncert brežiške skupine Leeloojamais. Jutri, 2. avgusta ob 21.00 / koncert slovenske rock skupine Dan D. V petek, 8. avgusta ob 21.00 / Koncert: Alya, pop glasbenica. V soboto, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Cubismo, hrvaški ansambel, ki izvaja kubanske ritme. V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Zimski vrt vile Revoltella: do 10. avgusta so na ogled instalacije Giuliane Balbi iz Trsta, Ande Klančič iz Kopra, Elene Silvio Sperandio iz Trevisa in Cri-stine Treppo iz Vidma pod naslovom »Duša in telo«. Ogled je možen od torka do nedelje od 16.30 do 19.00, ob ponedeljkih je zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. SKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 10. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Paolo Pascutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Do-ljak (kamen in les). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike, Pino Zorzi (slike in fotografije), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Mafalda Di Brazzano (slike), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Andrej Mervic (kamniti izdelki), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Bencich Nadia (slike), Luca Monet (kamen). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo v torek, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 19481950«; na ogled bo do 7. septembra od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. DEBELI RTIČ Mladinsko zdravilišče in letovišče De- beli rtič: jutri, 2. avgusta ob 12.30 bo z zaključkom kolonije, otvoritev razstave likovnih del udeležencev 38. Mednarodne likovne kolonije v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: od danes, 1. avgusta (otvoritev ob 17.00), do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schen-genska meja«. Razstavljata Bogdan Macarol in Boris Prinčič. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Petek, 1. avgusta 2008 19 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 8. video natečaj 2008 - Nesrečni dan - Mladinski dom Celovec Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita V. Maya in M. Mignarelli) 9.55 Film: Viaggio nell'incubo - Voglio mio figlio (dram., ZDA, '95, r. D. Wryre, i. K. Sagal, P. Dawber) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nad.. Julia 14.55 Nad.: Don Matteo 3 16.50 Aktualno: Parlament sledi dnevnik in vremenska napoved 17.00 Dnevnik 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissaro Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Glasb. oddaja: Festival 2008 di Ca- strocaro Terme 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Tv7 0.35 Dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.00 6.25 Aktualno: Focus, 6.10 Dnevnik - E...state con costume 6.25 Dok.: Nell'Alaska dei parchi fino al Circolo Polare Artico 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random 10.00 Nan: 8 semplici regole 10.20 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.35 Aktualno: Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino 14.50 Nan: Squadra Speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.15 Nan.: La complicata vita di Christine 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.25 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Nan.: Brothers & Sisters 0.05 Dnevnik, sledi Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Rewind la Tv a grande richiesta 8.35 Aktualno: Off Hollywood 2008 9.05 Film: L'assassino (dram., It., '60, r. e. Petri, i. M. Mastroianni, S. Ran-done) 10.40 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.55 Tg3 Flash L.I.S. 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Košarka: Italija - Poljska (Meddržavni turnir - Bormeo) 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La Grande Storia 23.00 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.15 Nan.: La nuova Squadra 0.45 Nočni dnevnik in vrem. napoved 1.05 Aktualno: Gap - Generazioni alla prova 6.00 6.15 7.40 8.15 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Chips Nan.: Robinsonovi Nan.: T.J. Hooker Nad.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bella e la vita Nan.: Kojak Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Film: Io so che tu sai che io so (kom., It, '82, r.-i. Aalberto Sordi, i. Monica Vitti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.. Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Angelica alla corte del re (pustolovski, Fr./Nem./It., '64, režija B. Borderie, igrata M. Mercier, R. Hossein) Film: La notte della verita' (triler, ZDA, '94, i. J. Lee Curtis) Pregled tiska Canale S Dnevnik - Pregled tiska Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Nan.: Tutti amano Raymond 9.20 Film: Aiuto sono un ragazzo! (kom., Nem., '02, i. s. Hannemann) 10.05 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Film: Annuncio d'amore (kom., ZDA/Nem., '03, r. D.S. Cass Sr., i. T. Polo, Andrew McCarthy) 0.00 1.00 Kviz: Jackpot Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: Ciao Darwin - L'anello mancante (v. P. Bonolis) Nan.: Codice rosso Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 6.55 7.50 9.55 10.30 11.30 12.25 13.00 14.30 15.00 15.55 16.25 16.50 18.30 19.05 20.05 20.45 21.10 23.25 1.15 Nan.: Otto sotto un tetto Nan.: Le nuove avventure di Flipper 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: Buffy Nan.: Smallville Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Športne vesti, sledi MotoGp Quiz Risanke: Lupin III Nan.: Paso Adelante Nan.: Summer Dreams Nan.: Summer Crush Nan.: Un genio sul divano Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Friends Nan.: Love Bugs 2 Aktualno: RTV - La tv della realta' Film: Driven (akc., Kan./ZDA, '01, r. R. Harlin, i. S. Stallone, K. Pardue) Nan.: Prison Break Studio sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.20 Dokumentarec o naravi 10.30 Nan.: Papa Giovanni XXIII 12.35 Proza: L'Inferno 12.45 Scivolando sulla onda 13.30 Inf. odd.: ... su di giri 14.00 1.05 Klasična glasba 15.00 Talk show: Il meglio di 1x1 Giovani a confronto 19.00 Aktualno: Occhio a quei due 20.00 Mosaico 20.55 Informativna oddaja: Incontri al caffe de la Versiliana 22.45 Informativna oddaja: Qui Cortina 23.30 Film: Jack Reed V (tril, '96) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 1.30 La 7 Aktualno: Omnibus Punto Tg, sledi Due minuti un libro Dok.: The Conquerors - La piu' grande vittoria di Napoleone Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: All'inseguimento della morte rossa (triler, Kan./Vb., '95) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Nan.: Detective Extralarge Nan.: Murder Call 1.05 Dnevnik Aktualno: Le interviste barbariche Dok.: Missione natura Film: Due sporche carogne (pust., Fr. '68, r. J. Herman, i. A. Delon, C. Bronson) Nan.: Star Trek - Deep Space Nine If" Slovenija 1 6.55 8.00 9.15 9.40 9.55 10.15 10.35 11.25 11.55 12.20 13.00 13.15 13.35 14.25 15.00 15.10 15.45 16.05 16.20 17.00 17.35 17.45 18.55 19.40 19.55 20.25 21.40 22.00 22.55 Kultura, sledi Odmevi Na zdravje! Risana nanizanka Dok. film.. Aleksander se preseli (pon.) Enajsta šola Harmonije Evrope Jasno in glasno (pon.) Osmi dan (pon.) Dok. oddaja: City Folk Slovenski magazin Poročila, vremenska napoved in športne vesti Duhovni utrip Nad.: Bridkosti tropskega otoka Slovenski utrinki Poročila Mostovi - Hidak 18.40 Risanka Iz popotne torbe Mlad. nad.: Maks Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti Slike iz Sečuana: Tradicionalna glasba 0.35 Znanstv. serija: Mogočni stroji Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Eutrinki Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš Števerjan 2008 0.15 50 let televizije Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti Polnočni klub {p Slovenija 2 6.30 9.30, 1.20 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.55 Šport Špas 13.25 Film: Moj kuža (pon.) 15.25 50 let televizije 15.45 Olimpijski sprehod (pon.) 16.40 Doma pri ... Andreju Šifrerju 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Slovenija danes, sledi Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana (pon.) 20.00 Dok. nan.: Horovo oko 20.45 Ang. hum. nad.: Odkar si odšla 21.15 Film: Kriv 23.05 Film: Popoln dan (pon.) 0.35 Nad.: 4400 povratnikov (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Poročno potovanje po italijansko (It., '66) 15.55 Artevisione 16.25 Dok. odd.: Potovanje po Nemčiji 17.25 Fanzine 18.00 Iz popotne torbe (Program v slo. jeziku) 18.20 Zlatko Zakladko 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.20 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik in športne vesti 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 23.35 Dok. oddaja 21.00 Nan.: Komisar Maigret 22.05 0.05 Vsedanes - TV dnevnik in športne vesti 22.20 Globus 22.50 Arhivski posnetki 0.40 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vrem. napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Otroški program 18.45 Pod drobnogledom (pon.) 19.45 Slovenska vojska 19.55 Epp 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 20.30 Kultura (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 22.00 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi sodobnega človeka; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: F:M: Dostojevski - Igralec (4. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opol-dnevnik; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 1. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A a f J5 o SOFIJA 16/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT 19/31 SKOPJE O •J5/33 .„ATENE ^ , J7/33 O-C .. » .. -'•I w\s - j ' 1010 C Danes bo naša dežela pod vplivom severnoafriškega anticiklona; jutri pa bodo vlažnejši jugozahodni višinski tokovi pripomogli k večji nestanovitnosti ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 Dolžina dneva 14.44 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.31 in zatone ob 20.42 A Nad Alpami in severnim Sredozemljem je območje enakomernega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla zahodne Alpe. S šibkimi zahodnimi vetrovi višinah k nam priteka dokaj topel in prehodno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv v prvi polovici dneva ugoden, po nižinah bo sredi dneva velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom na soncu, uživajte lahko hrano in dovolj tekočine. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.48 najnižje -75 cm, ob 11.35 najvišje 45 cm, ob 17.07 najnižje -20 cm, ob 22.41 najvišje 50 cm. Jutri: ob 5.21 najnižje -73 cm, ob 12.07 najvišje 48 cm, ob 17.48 najnižje -22 cm, ob 23.16 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............27 1000 m ..........22 1500 m...........17 OC 2000 m...........13 2500 m...........10 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 10, po nižinah 8 in pol. Ob oblačnem vremenu pa bo nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 18/30 TOLMEČ O 14/30 TRBIŽ O 13/29 o 12/28 KRANJSKA G. CELOVEC O 16/31 O c TRŽIČ 15/30 0 15/28 S. GRADEC CELJE 16/31 O MARIBOR 017/30^n PTUJ "iK O M. SOBOTA 017/30 VIDEM O 18/35 O PORDENON 19/34 ČEDAD O 19/34 GORICA O ° N- GORICA 21/35 ^ 18/33 KRANJ ^Tp y o ^ LJUBLJANA 17/31 POSTOJNA O 15/29 KOČEVJE N. MESTO 17/30 O ZAGREB 18/31 O REKA 22/33 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno ali delno jasno vreme. Večinoma sončno bo, popoldne bo v gorah kakšna ne-Popoldne bo po nižinah zelo vroče. V gorah se bo v popol- vihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob danskem času lahko pojavila kakšna ploha ali nevihta. Ob morju 20, najvišje dnevne temperature bodo od 27 do 33 obali pa bo zmorec milil vročino. stopinj C. V,_> TRBIŽ O 14/26 KRANJSKA G. TOLMEČ 15/27 ___________ itv ^ Jä čedad"o^* VIDEM O 18/32 O PORDENON 19/31 21/32 O GRADEC 18/30 0 CELOVEC O 16/31 O 12/28 O 15/28 S. GRADEC MARIBOR 017/30 M. SOBOTA O 17/30 O TRŽIČ 15/30 O KRANJ PTUJ o '0 o LJUBLJANA CELJE 16/30 ZAGREB 18/31 O GORICA n O N. GORICA 17/31 N. mesto 17/30 GOR|CA O .„,,, POSTOJNA O ^^ o15/29 _ ^ 21/32 18/33 24/30 PORTOROŽ O 20/32 UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 22/33 (NAPOVED ZAJUTRI 'V spodnjem ravninskem pasu ter na obali bo vreme delno Jutri in v nedeljo bo sončno in vroče, popoldne bod^ jasno, bolj spremenljivo bo v predgorju. Povsod po deželi predvsem v severni polovici Slovenije nevihte. se bo lahko pojavila kakšna nevihta. KITAJSKA - Oblačilni kodeks ob olimpijadi VESOLJE - Saturnova luna V Peking brez belih nogavic Nasa na Titanu in brez pretirano pisanih oblačil odkrila tekočino PEKING - Mestna uprava Pekinga je nekaj dni pred pričetkom olimpijskih iger sporočila nekakšna pravila obnašanja v mestu. Ta zaradi lepše podobe mesta v svetu med drugim tudi predvidevajo, da naj prebivalci v črnih čevljih ne bili nosili belih nogavic, poleg tega naj tujcev ne bi spraševali o starosti in dohodkih ter jim roke stresali več kot tri sekunde. Brošuro z informacijami je dobilo približno milijon gospodinjstev. Zloženka med drugim predvideva še nekakšen oblačilni kodeks, oblačila naj ne bi bila preveč pisana, poleg tega pa se prebivalci po ulicah naj ne sprehajajo v pižamah. O Kitajcih sicer velja splošno prepričanje, da so zelo prijazni in da se vseskozi smehljajo, a je situacija na ulicah vse prej kot takšna. V mestnih avtobusih se vsi prerivajo, veliko je obrekovanja in kritiziranja. Komisija, ki je pripravila brošuro, pa se bo v veliki meri trudila omenjene ustaljene vzorce obnašanja vsaj med igrami nekoliko omiliti. Pljuvanje je že od leta 2006 prepovedano, tudi civilizirano vstopanje v avtobus je že dalj časa na dnevnem redu. (STA) ZDA - Raziskava na Harvardski univerzi Soja zmanjšuje število spermijev WASHINGTON - Na Harvardski univerzi so ugotovili, da lahko prekomerno uživanje hrane, ki vsebuje sojo in isoflavone, zmanjša število spermijev. Raziskovalec in glavni avtor študije Jorge Chavarro je povedal, da je veliko zanimanja za vpliv soje na plodnost, kar so pokazale številne študije na živalih. Kljub temu pa jih je še vedno premalo na ljudeh, saj gre za komaj tretjo tovrstno raziskavo in prvo, s katero želijo ugotoviti ali ima soja podobne učinke na ljudeh kot jih ima na živalih. Soja namreč vsebuje isoflavone, organsko spojino, ki deluje podobno kot ženski hormoni, zaradi česar prepreči nastajanje spermijev. Po strukturi so namreč podobni estrogenu, hkrati pa lahko posnemajo njegovo delovanje v številnih organih in tkivih. Poskusi na živalih so pokazali, da imajo v nekaterih primerih pozitivne učinke, nikakor pa ni tako pri nastajanju spermijev. Na Harvardski univerzi so tri mesece proučevali uživanje soje pri 99 moških, ki so imeli težave z neplodnostjo. Ugotovili so, da količina soje obratno vpliva na koncentracijo spermijev, podobno kot pri upoštevanju starosti, dolžine abstinence, indeksa telesne mase ter uživanja kofeina, alkohola in tobaka. (STA) Posnetek Titana ob Saturnu LOS ANGELES - Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so v sredo sporočili, da so na Saturnovi luni Titan odkrili tekočino. To je poleg Zemlje drugo nebesno telo v našem osončju, ki ima na površju tekočino. Do tega odkritja so znanstveniki prišli po analizi podatkov ameriško-evropske sonde Cassini, ki okoli Saturna kroži od leta 2004. Po besedah predstavnikov Nase podatki s sonde kažejo, da so na Titanu velika jezera, v katerih je tekočina iz ogljikovih vodikov, predvsem etana. "To so prvi podatki, ki res pokažejo, da je površje Titana prekrito s tekočino, je dejal znanstvenik z univerze v Arizoni Bob Brown, vodja ekipe, ki je odgovorna za optične in merilne instrumente na sondi. Po besedah Nase so ob številnih preletih površja Titana opazili velika temna področja, za katere pa do sedaj niso mogli z gotovostjo določiti ali gre za tekočino ali trdno snov. Da gre za tekočino so lahko potrdili, ko so preučili podatke z instrumentov sonde, ki lahko razločijo kemično sestavo različnih snovi glede na njihovo ab- sorpcijo in odboj infrardeče svetlobe. Po podatkih Nase je sonda jezero Ontario Lacus odkrila decembra ob preletu Titanovega južnega pola. Veliko je približno 20.000 kvadratnih kilometrov, kar je malo več kot jezero Ontario v Severni Ameriki. "Odkritje tekočega etana je potrdilo idejo, da so na Titanu jezera in morja napolnjena z metanom in etanom, ki so obstajala že dolgo," je izjavil znanstvenik ameriškega združenja geologov Larry Soderblom. "Dejstvo, da smo lahko zaznali spektralno oznako eta-na v jezeru, čeprav je bil slabo osvetljen in smo ga opazovali pod velikim kotom skozi Titanovo atmosfero, dviguje pričakovanja za nadaljnja odkritja podobnih jezer v prihodnosti," je še dodal. Znanstveniki so že izključili prisotnost zmrznjene vode, amo-niaka, amonijevega hidrata in ogljikovega dioksida v jezeru Ontario Lacus. Opazovanja tudi kažejo na to, da jezero izhlapeva. Misija Cassini-Huygens, ki so jo začeli leta 1997, je prva, ki se osredotoča na raziskovanje Saturna in je projekt, pri katerem sodelujeta Nasa in Evropska vesoljska agencija. (STA)