Št. 14.
V Trstu, sabota 27. julija 1878.
Tečaj III.
.Edinost« ithaja vsako drngo in četrto sabota vsakega meseca in velja 7a Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po posti vso leto .2 „40 m m . polu Iftta .1 ,20 , , , četrt „ , — « <0 Za oznanila, kakor tudi za ,poslanice- se plačuje za navadne trintopne vrste:
8 kr. če sa tiska 1 krat -	krat
* • • • » : , t 6 „ „ , , S krat
Zrn imkm črke po prostoru.
Foanroezne Številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnab v Trnu pri poŠti, pnd obokom tik Kalistrove hi£e, na lielvedem pri jj. Bortoliim, V okolici: Na OpČinnli v loteriji, na 1'rofiokn pri g. (iorjupn, v l>ar-koli pri g. Ani Takan in v Hu-/oviri pri Ani TnS, v Skt-dnji pri Fr. Saiicin M. Matjdaleni J- •1'ž".
Naročnina in vsa pisma naj »e pošiljajo nredutitvu v Trstu.

Glasil« slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V oilinoKti .ie ume*.
Poziv.
Z ozirom na sedanje potrebe je pro-menilo politično društvo „Edinost«, ktero je sedaj le za Trst in okolico vstanovljeno bilo, svoja pravila ter rastegnolo svoje delovanje po vsem Primorskem.
Ker je politično društvo za brambo narodnih pravic v prvi vrsti poklicano, da izobraži kmečko ljudstvo in se v vsakej potrebi poteguje za vsakovrstne pravice in potrebe, poživlja podpisani odbor vse Primorce, Okoličane in Istrane, naj mnogobrojno v društvo pristopijo. Vse čč. gg. duhovne vabimo, naj blagovoljno o tej stroki delajo in začasno poverjeništvo v svojem kraji izvršujejo, dokler ne bode stvar dobro organizirana. Iz malega raste veliko; ko bode društvo imelo mnogo udov, razprostre lažje svoje področje posebno v sosedno Istro. Vedno bodi geslo: V Edinosti je moč, razločka mej posameznimi narodnostmi ni, ker vsi smo Slovani, in ko taki bodemo krepili nad narod sebi in Avstriji v prid ter korakali do cilja.
Odbor.
Avstrijsko mišljenje.
Do duše smo se pretresli i čudom čudili, ko nam je poročil graški dopisnik pretresajočo vest, do se je na tamošnjem vseučilišči osnovalo društvo, katerega namen je, buditi avstrijsko mišljenje.
Zgodovina vseh časov in vseh narodov nam prejasno kaže, kako krepke vezi vežejo človeka na rojstno zemljo, na grobe njegovih dedov. £skimo ljubi ledeno svojo zemljo prav tako, kakor Arab vroče puščave, In-dijan ne more živeti brez temnih gozdov, divjak se z ljubeznijo drži svojih tal ter jih v potrebi brani do zadnje kaplje krvi. Cela ljudstva so rajša pod mečem podlegla in v ognji poginola, nego bi bila pripustila rojstno deželo sovražniku, spominjamo le mestij Kartago i našega Metula; Črnogorec uže stoletja brani na smrt i živenje nerodovitne, osorne, predrage svoje pečine, Edini židovski rod, ki je v babilonskej sužnosti tolikanj zdihoval po svojej domovini, zgubil je ljubezen do nje ; a njega je zadela božja kazen zarad njegove trdovratnosti i trdosrč-noBti, da zdaj brez doma po svetu roma i ljudi dere; Jeruzalem nij več njegova do-
movina; v svarilo nam je njegova osoda; ker nema domovine, zato i srca nema, zato mu je dom blago, bodi pravično, bodi krivično, o tein se ne briga.
Kes je sicer, da so se narodi preseljevali, ali to se je godilo zarad tega, ker so se tako pomnožili, da domača zemlja nij mogla več vseh živeti, ali ker se nijso mogli braniti močnejšim, razširajočim se narodom; tu je bila tedaj, potreba, katera jih je silila iskati si novih selišč, nikakor pa ne lnlačnost do lastne domovine.
Natora nij le ljudem, celo živali je vcepila v srce ljubezen do domačih tal ; divja zver ljubi svoj brlog, ptici je milo svoje gnezdo, i če jo rnrzel veter žene od nas v gorke kraje, vrne se na pomlad zopet na prejšnje mesto i poišče si starega gnezda.
Ljubezen do doma je tedaj prirojena, natora jo zahteva ; zato je postala zakon, povsod in vselej veljaven i neovržljiv.
Ker je prerojena, zato nij nobene Šole, v katerej bi se mogla naučiti, nobenega društva — razen graškega! — v katerem bi se mogla gojiti; ona ne stanuje toliko v umu, kolikor v srci, katero jo toliko bolj čuti, kolikor plemenitejše je.
Izobraževanje srca in uma ta plemeniti čut jako krepča in vzvisuje, ter ga more tako povzdignoti, da človek zanj z veseljem dti imenje i živenje, kar je bilo liže zgoraj dokazano.
Studente na visocih šolah, ki imajo še gorko srce, ki so čitali v starih klasikih toliko ganljivih dogodeb i našli toliko vzvišenih izgledov o narodnem mišljenji, moral bi čut do domovine pred vsem ogrevati ter jim živo poluiti srce. Kdor nij bil do solz ganjen pri besedah, katere Homer polaga na jezik Odiseju, da hrepeni po smrti, ako zagleda le dim nad J ta ko, ta nij vreden, da je glodal Šolske klopi, temu poduk nič nij koristil, podoben je vedru, ki vodo zajemljc ter jo zopet izliva.
Od kod pa je to, da imajo nemški študentje na graškem vseučilišči tako malo avstrijskega mišljenja, da na svojo sramoto spoznavajo nepotrebno potrebo društva, v katerem bi se budilo avstrijsko mišljenje?
Rekli smo, nepotrebno potrebo, ker vseučiliščniku nobeno društvo ne vcepi več V srce avstrijskega mišljenja, ako ga uže iz gimnazije saboj nij prinesel.
To mrzlo avstrijsko mišljenje izhaja iz popačenosti, slabili izgledov, Hebičnosti, iz splošne moralične gnjilobe, ki se jo, kakor kužna bolezen, vgnezdila v velieih mestih vzvlasti tnej svetom, kateremu navadno pravimo, da je izobražen.
Avstrijsko-neinškemu časnikarstvu gre žalostna slava, daje podrlo skoraj vse stebre, na katerih je slonela javna morala. Rabilo je i še rabi strankarstvn, sebičnosti, obrača veter po plašču, priporoča započetja, ki so postavljena na golufijo, za novčni cvenk trosi laži, za novčni cvenk obrektije pošteno delo, za novčni cvenk hvaliza gnjusna dejanja, kdor ga plača, ta ga ima. Enej narodnosti žge kadilo, drugo blatom blati, tako povzročuje razpore i sovraštvo mej narodi ter razdira najsvetejše vezi, ki vežejo rod na rod, človeka na človeka. Kaj je njemu svoboda ? Morda pravica? O ne, tu socijalni demo-kratizem, tam tlačanstvo i robstvo. 1 tako časnikarstvo rabi celo vladnim krogom ter vživa državno podporo!
Je li pri tako žalostnih razmerah mogoče, da bi se krepilo avstrijsko mišljenje vzvlasti mej nesknšeno mladino ? Ali se je čuditi, da se širi socijalni demokratizem, pred katerim nijso varne kronane glave ?
Ce mladine, katera je namenjena, da prevzartie državne službe, da v roke vzame državno krmilo, ne vnema državno mišljenje, kaj bode z državo ?
Odgovor na ta prašanja jo tako lahek, da ga liain nij treba dati. Surova bodočnost nas čaka, ako se ne odvrno vzroki, ki spodjedajo javno moralo ter more ljubezen do države. Da smo v rimskem senatu, klicali bi „ab rostro* : Videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat.
—----•ĐK3«----
Ni dovršeno.
Ob cesti stoji zidovje, njegove črte kažejo, do bode krasna hiša; doslej je dozidana le do prvih oken; ptujec postoji mimogrede, maje z glavo in omili se mu, da ni hiša uže devršena, da bi se njegove oči veselile na lepem poslopji. Radovedno ugiblje, zakaj se poslopje nij dovršilo.
Razne zavire so bile, odgovarja mu veseli pastir, gospodar tega zidovja si je pri-šlužil toliko, da je kupil zemljo in postavil temelj. Sosedje so vselej zabranjevali in tako
je napredovala stvar le počasi, ko si je pri-svojeval zemljo s krvavimi žulji, a zda j stoji temelj, vsak lahko pozna, do hode krasno poslopje, ko hode dodelano, ali zdaj se ni ver hati propada, ko se zopet nahere zaslužek, rastla bo hiša in pod njenim krovom ho stanovalo blagostanje in blagi mir.
Slovanstvo na jugu je podobno tej sliki, bilo je pusta zemlja, po kterej je krvoločni Turek pustošil tla in gnojil jim z trupli uboge raje. Dan danes stoji temelj, vidijo se zidovja lepe črte, ktere so stale obilo truda, obilo krvi, mej grmenjem topov in pokanjem pušk se je pokladal temeljni kamen na desnem bregu Dunava, umirajočega kozaka je objemala smrt koščeno roko, ko je smehljaje zatiskal oči, pozabil na smrtne bolečine, ni se ozrl na vročo kri, ki je iz smrtne rane kipela; njegovo oko je zrlo le valove njegovih bratov, ki so preko Dunava dohajali; to mu je hladilo rano in zaspal je zadovoljin, saj je videl začetek, in upanje ga jo spremljevalo onkraj groba, da bode stvar tudi dovršena.
Ni dovršeno, to je tužni glas, ki odmeva od Balta do Adrije in od Urala do Balkana. Da pa je vtemeljeno, to je gotovo, to vidi ves svet in iz tega temelja zraste v ugodnem času vel iransko poslopje, ktero je jedva iz tla pogledalo. Ni dovršeno, žuga s pestjo ruski vojak pred Carigradom; mesec na A ji Sofiji mu zoprno blešči in dim angleškega brodovja mu tlači srce, nemiren s puško ob tla udari, raji bi metal smrtna zrna iz nje mej vrage, kteri so ga v sredi dela zavrli, da nij mogel dovršiti svete dolžnosti, katero so mu dedje in pradedje naložili.
Evropski kongres, to je zdaj beseda, ktera dela razne vtiske mej narodi; kakor se Anglež in Madžar veselita, tako zadeva Slovanstvo na drugej strani bridki udarec ; diplomacija ni za svobodo, le ineč preseka okove, ki žulijo narode, in ker je moral meč v nožnico, da rujavel čaka krepke roke, ki ga izdere in zasukne s tolikanj večjo močjo; ni dovršeno, ampak le odloženo. Glavno prašanje ni rešeno, zatoraj ne bode stalnega miru, in ker je devetnajsto stoletje odločeno edinstvu narodom, nakopiči, se kmalu mnogo tvarine, ki se plazu enako preko vseh zaprek spusti in naravsko zedini ter prilepi s krvjo pecat edinosti. Potem jedva požene oljičin brst miru in gorje onemu, ki bi se drznol sveti stoletni pečat poškodovati.
Ni izvršeno, to gre od ust do ust, v srci pa nosimo upanje in gotovost, da bode izvršeno ob času, ki ga je po naravi Bog odločil slovanskemu narodu.
Do tistega časa pa bodimo vstrajni, kajti petelin zapoje svobode beli dan in ura
odbije robovanju.
----
Dopisi.
Iz Dubrovnika.
Gotovo so ga Turci na meh odrli, miuolo je uže šest mesecev, kar je pobral šila i kopita pa šel, da nobenega glasu nij
več od njega, tako boste modrovali tam v Trstu, ki stoji nekod onde pod Opčinami. Kaj še! še sem živ še; prebredel sem res nekoliko sveta tam okoli Bara i škaderskega jezera, če veste, kde je to. Videl sem tudi Podgorico, lep kraj ta Pod gorica, ki bode kakor pravijo Črnogorci, prihodnji knježev konak. Hočete li, da Vam o Črnogorcih kaj povem ? Kaj tega treba, saj Vam je znano, kakovi junaci so oni, ni vraga se ne boje, kako li Turka ? Sicer pa itnajo dobro srce, vendar se zadnje čase nekako ostro drže, ker nijso prav zadovoljni s tem, kar jim je kongres „račil" določiti. Tam gori v nemškem rajhu so sedeli možje, gostili se i delili zemljo, za katero so se drugi borili ; to Črnogorcem nij prav po volji, še manj so prijatelji Andrašiju. ki jim še vse Bojane nij privoščil. .Tako mrzki so tudi sedanjemu avstrijskemu konzulu i to ne brez vzroka, kajti ta mož očitno na ogled nosi neko pre-zirnost i vede se, kakor bi Črnogorci bili njemu podložni, to pa žali črnogorski ponos, ki se nobenemu ne uklanja. Celo telegrafski ured v Trstu je razžalil sinove črne gore. Mora uže biti tam kakov kontrolor, zaljubljen v polumesec, da svojeglavno dela. Ta oblasten gospod je namreč zavrnol slovansko uredsko poslanico, ki bi se bila imela izročiti črnogorskemu opravniku v Trstu, z ošabno francosko poslanico, v katerej je rekel, da je ne umeje i zahteval, naj se mu telegrafira v francoskem, laškem, nemškem, ali angleškem jeziku. Tega gospoda bi trebalo malo po prstih krcnoti, da ne bode tako očitno kazal sovraštva do slovanskega jezika, ki ima v telegrafskih uredih po postavi tako pravico, kakor drugi jezici.
h Ljubljane JO. julija.
V nedeljo popoldne je bila v Spodnej Šiški svečanost, kakošne se ondotni prebivalci še ne spominjajo. Praznovali so tamošnji domačini vstanovitev čitalnice, ki je bila tako okrašena s trobojnicami, da je moral vsak priznavati, da je bilo tem iz-verstniui narodnakom res kaj za to, da se pravo rodoljnbje pokaže. Ljudi od vseh strani je toliko prihitelo k tej svečanosti, da se je Šiška kar naglo v tabor spremenila, posebno v čitalničnih prostorih je bilo že okoli 10. tire zjutraj vse zasedeno. G. za-kotnik, ko predsednik te čitalnice, je lepo govoril o nauienu tega društva, ktero kaže pravi pot do tiste omike, po katerej se narodna zavest zbuja in širi. Lepe domačinke s prekrasno pečo na glavi so dcklamovale o trpečih bratih na Balkanu, kar je bilo z burnimi živioklici sprejeto. Lepo petje pevskega zbora ljubljanske čitalni ce, društva „Sokol" in vojaška godba je ljudstvo jako navduševala. To veselje je trajalo v pozno noč, domoljubi pa, ki so to napravili, dali so tudi drugim občinam najlepši zgled, kako naj se ljudstvo podpira, da zadobi omiko, ktera mu ponuja boljšo bodočnost. Živeli tedaj Šiškarji! Spomnili so se nas tudi tržaški Slovenci z lepim telegramom.
Ljubljančanje so zelo nevoljni na svojega župana, ker domačih vojakov, ki so po
več let popotovali skoz Ljubljano iz Trsta v Bosno, nič nij hotel pogostiti, še bolj pa zato, ker je odgovoril na interpelacijo Re-galija, da je šel na kolnico pozdravljat poveljnika, druzega pa nij bil dolžan storiti. In ta župan je vladin mož!
V Roja ni 18. julija.
Deset let je minolo, kar se je ustanovila naša čitalnica in v teh ininolih letih je čitalnica storila toliko, da morda nobena na Slovenskem ne enoliko. Desetletnica je bila pa tudi dostojno praznovana in obilo ljudstva se je zbralo k besedi. Spored se je vršil v redu, prvosednikov govor je povdar-jal izobraževanje naroda i dokazoval, da k temu čitalnice naj več pripomorejo ter bil zaključen s željo, da bi rojanska čitalnica v deset letih zopet praznovala dvajsetletnico, kar je z burnimi živioklici sprejeto bilo. Barkovljanski pevci so sodelovali iz rodoljubnosti pri besedi pod vodstvom mladega pevovodja, g. Bartlja, in želi obilo pohvale, saj so je tudi vredni bili. Ko se jim jc po besedi napilo, zvonelc so čaše na njih zdravje: Živeli Barkovljani!
Deklamacija Orjaška igračm je gospo-dič Lulek dobro izvršil, Zgubljeni sin je de-klamovala prijetna gospodičina J. Hakljeva, tako dobro, da jc občinstvo veselo iznenađeno bilo. Nastopi ona tudi v jutrajšni igri Mutec in nadejamo se zopet dobrega vspeha od talentirane gospodičine.
Igra Zakonske nadloge se je vršila tudi dobro in v redu, igralci in igralke so bolj ali manj svoje role dobro izvršili. G. Do-linarjeva je na odru uže znana dramaturga in rado videna diletantinja, da igra izvrstno, to je znano. G. \Volf, dramatični reditelj, trudi se mnogo in pomaga dramatiki v rojanski čitalnici obilo; na odru je vedno na svojem mestu. G. Benčan je prav dobro, izgledno igral. G. Zitko in gospodičina Lulekova sta izvršila svoje delo tudi dobro.
Pod milim nebom je bila potem društveno zabava prav živahna, prostor je bil z lampijoni razsvitljen, občinstvo pa je sedelo okrog miz v večernem hladu pri čaši pive in vina in pevci so peli z veliko pohvalo. Da se je govorilo in napivalo, to se ve; spominjalo se je južnih in §evernih bratov, ki so se borili za oslobojenje. Spomnili so se desetletnico tudi z brzojavi: prvi predsednik g. I. Zor, prognan iz Ljubljane v Črnovice v Bukovini, s temi besedami: »Kupico inoldavca v roki pijem slavni hčerki, nje čestiteljem na zdar! živela! živeli mnogaja leta!" Zivioje zaorilo po dvorani v hvaležni spomin, da je on položil temeljni kamen rojanski čitalnici in probu-jenju tržaške okolice. Drugi brzojav so poslali vrli Kropenci in 6icer bralno društvo Sloga: „Društvo Sloga v Kropi čestita čitalnici k desetletnici in vam vrlim borite-ljem slovenske narodnosti na obalih jadranskega morja ter vam kliče : živela čitalnica Rojanska! živela vzajemnost slovanska. Živela Sloga!" Živeli Kropenci! odmevalo je
na vse strani. Godba j« igrala in občinstvo pa se je pod milim nebom radovalo.
Vse se je vršilo v lepem redu in Še le proti jutru so zadnji gostje odhajali, želeći še večkrat take zabave.
---------
Kritični politični pregled.
O notranjej politiki je sedaj vse tiko, ker praznujejo državni in deželni zbori, ministri pa so na počitku v raznih toplicah ; le na Ogerskem se jc uže začelo volitno gibanje za državni zbor; v dotičnih shodih se veliko govori, pije i pretepa.
Bosno i Hrcegovino zascdeino. Naši vojaci so na mejah tako postavljeni, da jih vsak dan lahko prestope i nij več dvombe, da bodo v prihodnjem tednu na tujej zemlji. Turške trume zapuščajo te deželi, nekoliko se jih pomika nazaj proti Mitrovici, druge stopijo pri Kleku na ladije ter odplujo v Carjigrad. Večidel prebivalstva v Bosni i Hrcegovini pozdravi z veseljem naše vojake, zato je upanje, da večih bojev ne bode; tu i tam vendar Turci mislijo na upor. V Hrcegovini so naši lovci imeli užc majhen boj. Ko se namreč ti prevažali živež, napali so jih baži božuki, da bi jim ga vzeli, ali Turci so bili, tepeni i zgubili so več mož, naših jc le eden pal.
Zadnje dni seje vrnolo nekoliko pobeglih kristijanov v Hrcegovino ter so postavili koče, a Turci so jih napali, veliko pomorili ter jim požgali koče i žito na polji.
Angleži so naglo zasedli otok Cipros in uže vihlja angleški prapor na otoku. Angleži so nagli, ko je treba kaj storiti, pri nas nij to tako, skoraj vedno smo prepozni; kedaj bi užc lahko v rokah imeli Bosno i Hrcegovino, pa šc vedno čakamo, kakor bi imela nam sama v naročje pasti.
Lahi se grdo drže, nič nijso zadovoljni s kongresom, ker jim nij nobene dežele dal; da si kri hlade, zato pa prete Avstriji i zahtevajo zase Trst, Istro i Tridentinsko. Zadnjo nedeljo so imeli tabor v Rimu, v katerem so glasovali za vojno zoper Avstrijo, da si pridobd zgoraj omenjene dežele.
Laški rovaši znajo dobro slepariti ljudstvo, ki naših razmer nič ne pozna i misli, da so na Primorskem sami Lahi i da se jim strašno hudo godi. Da bi laško ljudstvo znalo, da nobenemu Lahu na Avstrijskem nobene sile nij, in da jih fe le peščica, gotovo bi se malo brigalo zanje; ker pa podpiho-valci vedno vpijo, da nosijo robski jarem, i da trpe tako preganjanje, kakor prvi kri-stijanje, zato nij čudo, da je reč drugačna in ozbiljnega premislika vredna, kajti na Laškem nema vlada veliko moči, ona je le vrsiteljica narodove volje i zato mora delati tako, kakor želi i zahteva narodova večina.
-----
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav r XVIII. obenem zboru v Škednji 5. maja 1878.
(Da)je in Konec).
G. Dolenec: Jaz nisem dobro razumel g. Sancina.
G. Nabergoj pojasne stvar natanjčno.
Pri glasovanji je bil predlog g. Nad-liška soglasno sprejet.
G. Dolinar: Slavni zbor! nam tržaškim Slovencem manjka ene naj važnejih stvari, ktera pospešuje blagostanje, vtrjuje naš ži-velj na obalih Adrije. Naši kmetje, pod-vzetniki, rokodeljei in trgovci potrebujejo večkrat denarja in ako nemajo posebnih prijateljev, primorani so se zateči v židovske roke, ker morajo ne le 10 od sto, ampak tudi 100 od 100 obresti plačevati in ko človek v take roke prideš mora priti ob vse. Da se temu v okom pride, bilo bi dobro, da bi se vstanovila v Trstu po izgledu naših bratov Štajercev in Korosčev posojilnica, kakor je, na primer, v zilski Bistrici na Koroškem. Posojeval bi se, to se umeje samo ob sebi, na gotovino denar s primernimi obresti, s tem bi se ljudstvo rešilo židovskih rok in bi bilo v vsakej priliki prosto in samostalno. Moje menjenje je, da bi se začela ta ideja širiti mej našim narodom, da bi obrodila dober sad. Priporočam to gorko slavnemu zboru in vabim, da bi se še kedo drug oglasil in povedal svoje menjenje ali stavil kak predlog.
G. Dolenec: G. Dolinar je izrekel tu jako dobro misel, povsod imajo take banke, v Trstu ste dve taki, kteri imate daneB velike kapitale. Take banke dajo tudi kredit svojim udom na gotovino, da se podpišejo 3 udje. Koliko bi to koristilo in kako bi si pomagali okoličani, ker bi se s tem pomnožilo materijalno blagostanje. Dala bi se narodu svoboda, in ne bilo bi sc bati dolžnikov, kteri pri vsakej volitvi nadlegujejo svoje dolžnike. Poglejmo angležki narod, on si je samo s takimi zadrugami in društvi tako opomogel, da danes zapoveduje vsemu svetu, ker ima denar.
Zalibog da je pri nas mlačnost in da večkrat kak zavod daje slab izgled, tega pa se ne smemo strašiti. Tudi naše politično društvo, koliko udov več bi lahko imelo. Zatoraj je treba opominjati, delati in širiti zavest.
To društvo, ktero je g. Dolinar priporočil, tako nam je potrebno, ko ribi voda. Lahko je 50 gld. v obrokih plačevati, vsak bi lahko svoje denarje hranil na dobre obresti in s tem bi se pomagalo narodu in sebi.
Stavim predlog, da bi se začela misel splošno podpirati in da stvar odbor v roke vzame, nabira materjal, da se napravi posojilnica, ki ima podpirati kmeta, del al ca, podvzetnika z denarjem proti primernim obrestim.
G. Sancin: To je lepa stvar, jaz bi predlagal, da bi g. urednik „Edinosti" stvar j v listu pojasnil in razširil idejo.
G. Dolenec: Moje menjenje je, naj se da odboru naloga, da on po časnikih Širi to misel.
G. Dolinar: Jaz se skladam popolnem s predlogom g. Dolenca.
Pri glasovanji jc bil D. predlog soglasno sprejet in seja sklenena.
V Škednji 5. maja 1878.
-—
Domače stvari.
" Rojanska čitalnica vabi na veselico, katera bo dne '28. julija 1878. — Spored: 1. Nabiranje oznanil, komični prizor, sode-l"jejo gg. A. \Volf, T. Ižanskij, G. Piki in A. Uršič. 2. Tombola. 3. Mutec, vesela igra v 1. dejanji.
Osobe: Gospod Trdež, g. A. Wolt ; Ana njegova žena, gospa K. Dolinarjeva; France nju sin, g. O. Piki; Mimica njuna rejenka, gospodičina ./. Ilakljeva ; Luka Francetov sluga, g. A. Ižanski j; Doktor S kaza, g. A. Uršič.
4. Umetalni ognji. 5. Društvena zabava (ples). — Začetek ob 6% uri zvečer. — Vstopnina za ude — za neude 20 novčičev.
Odbor.
* Odgovor naselnikoni. Sredi umazane luže sc valja pijanec, ter sc jezi, da ljudje vidijo umazanega in pijanega, ki kriči in pove vse, kar trezov zamolči, vse, kar ima na srci. Nek tržaški laški list, kteri prinaša le zadeve laške vlade, o avstrijskih pa molči in prezira vse, kar je avstrijsko, ter je podoben zgoraj omenjenemu človeku, prinesel je članek z naslovom agitacija, v kterem se jezi, da avstrijski listi pišejo o rovarskem počenjanji primorskih lahonov in kaže s tem, ker zagovarja lahonske pustolovce, da je tiste stranke, ktera se poštenemu Slovanu in Avstrijcu studi. Navadno se kača le s kačami druži in povsod se ogiblje človek ležišča ostudne golazni. Omenjeni lahonski organ tihotapno zanika vse demonstracije, še celo zapor koperskih študentov in sploh vse rovarske čine, ktere so napravili le pustolovci one stranke, ki čez Adrijo škile.
Mi spoštujemo vsako narodnost in ne more se očitati Slovencem, da sc surovo vedo i zanikujejo pravice, katero gredo Italijanom, kakor jih zanukujejo oni Slovencem. Da smo pa Slovenci na jadranskih obalih zvesti čuvaji državi in domovini, to smo dolžni uže za to, ker smo na lastni zemlji v domači hiši, zato bomo vselej z vsemi pripomočki zvesto in strogo branili domačo hišo, domače običaje, red in prostost; ptujca, ki gostoljubnost zlo rabi, bodemo krepko zavračali, da se bode učil spoštovati narod, kteri nema izdajskih sanjarij in se ga ne prijema ptuja laška kultura, naj se šc tako prizadevajo nekateri rogovileži.
Da je tržaško politično društvo »Edinost" vzelo v svoje področje tudi sosedno Istro, to je hvale vredno in naravno, da se postavi jez tihotapnemu počenjanju. Slabe namene ima ona stranka, katera se tega boji. Istra je slovanska zemlja, v njej pre-
biva slovanski rod, tega je potreba narodno probuditi in vtrditi v duševnem in materi-jainem stanji, in to naše društvo tudi stori ter se ne bode menilo za javkanje pijanca sredi umazane luže.
Ko človek skoz kako vas gre, primeri se, da lajajo psi za njim; kedor je moder, ne meni se, ampak gre svojo pot, naj laja pes kakor hoče. Prilika je bila dana pisatelju teh vrstic, da se je pogovarjal se starim Istranom, dražil ga je in skušal, da Lahi hočejo Istro in Trst imeti, pa stari možiček je odgovoril : Znam to, ali dragi moj, ako jo v resnici hočejo imeti, naj ponjo pridejo f še sem trden, znam sukati meč in prožiti puško, a videti nečem nobene laške stopinje v pesku naše zemlje. Naj premislijo vsi sanjači, kar je starec govoril, ker on ni sam tega inenjenja, ampak vsi pošteni ljudje.
Nazadnje pa stavimo še eno prašanje: Kedaj so Slovenci petarde podlagali, plakate trosili po ulicah in jih brezimno pošiljali osobam? čegavi so ti čini surovosti in tihotapnosti ? — odgovor na to liže vrabci po strehah cviče. Slovenci se ne odlikujemo v brezimnosti, ampak vsako naše delo ima na čelo tirmo, ktera dela čast vsemu narodu.
Srčno in neustrašljivo po postavnem potu z odpertim vizirom bomo nadaljevali duševni boj v domači hiši, pa ne menili se za ptujca in petelinove njegove naskoke don Kišotove hrabrosti, tudi ne za kričečega pijanca v blatu in njegove duševne bolezni.
*	Madžari so se pogodili z nekim angleškim parobrodnim društvom v Liver-polu, da vsak mesec enkrat iz Liverpola v Reko in nazaj vožnjo napravi. Društvo so je zavezalo, da bo samo nakladalo in iz-kladalo blago; s tem hočejo Llojdovemu društvu v Trstu konkurenco delati, ker bo ladija tudi vsa pomorska pristanišča mej Trstom in Reko obiskavali za znižano ceno. Gotovi smo, da se bodo Madžari blamirali in Anglež se bode v pest smijal, da jim je subvencijo izpulil. Reka pod madžarsko vlado nikdar ne bode cvetla.
*	Novo belgiško društvo se je vsta-novilo v Trstu; kakor se nam poroča, bode iz Ogerskega skoz Trst les izvaževalo po morji.
*	Branislav, časopis v Oseku, priporočamo vsakemu, kteri je zinožen južnoslo-vanskega narečja, ker je edini hrvaški opo-zicijonalni list in je dobro uredovan.
" Renegatstvo iu polovičarstvo. V
Trstu brez okolice živi do 30 tisoč Slovanov, mej kterimi pa se nahajajo neki iz-jeinki, ktere drugi narodi redko kedaj imajo. Da svet spozna take renegate, kterih se največ mej domačimi trgovci nahaja, objavljali bomo take, kteri so takrat Slovenci, kadar denar od Slovenca ulečejo in take, kteri so v pijanosti Slovenci, da narodu nečast delajo, tudi trezni se spoznavajo, in sicer uže ua čelu kajti imena njih so polaščena. Lepo je slovenske ime Božič, ako ee ga kedo ne sramuje, zgubi pa svojo narodno veljavo, ko je pisano Bosich in kte-
rega nositelj po javnih krčmah baharijo in surovost prodaja, da se lahoni razgledujejo nad njim ; če tudi je to ime laško telovadno društvo dičilo, blovenci s Krasa in bližnjih krajev, ki hodite kupovat blaga v Trst, pazite dobro na firme nad prodajalnicami, kako so pisane in ako vidite kde Bosich, mislite si, da mora to ime od besede „bos* izhajati, kadar je pa človek bos, gotovo ga bode ne samo po podplatih, časi tudi po črevih. Jaz bi ne svetoval k takim hodit kupovat blaga, ki se boje slovenskega imena. Drugoč natančneji prerešetamo renegat-stvo in polovičarstvo.
*	Prekanjena tatvina v Trstu. Nek
gospod se je pogodil z nekim mizarjem, da mu vse hišno orodje popravi in zlika, in res drugi dan pride nek človek rekoč, da je poslan od mizarja, ta mu izroči pohišno orodje, da ga odpelje, precej potem pa pride res mizar in ne dobi ničesa, ker mu je gospod povedal, da ga je uže nek Človek od njega poslan odpeljal. Zdaj se je razjasnilo, da je bil ukradeii.
*	Rogo v i ljenje tihotapnih italijanči-čev še ni pojenjalo, surovosti so še na dnevnem redu. Minoli teden je postavil nekdo na okno namestnišča petardo, ktero je policija odstranila in preiskala. To je cvet one kulture, ktero nam silijo v okolico, toda brez vspeha, ne bode se več polaščilo, za-dosta imamo naraštaja, ki se bode za nami krepkeji od nas branil.
n Nesreča. Dve mladi dekleti ste se kopale v kopeli, pa šli ste predaleč v morje in zagazile v globočino. ICopelni stražnik in nek pilot sta zvekla na kraj obe, pa ena je uže mrtva bila, drugo so s trudom oživili. Pazite pri kopanji, nesreča ne spi.
" Krava je umorila okoličana I. L. iz Verdele, ko jo je iz sežanskega sejma gnal v Trst. Splasilo jo je vojaško bobnan-je, ko so vojaki blizu ceste vaje imeli; na roge je moža nasadila, da je v malo tre-notkih umrl. Vojaki so hitro priskočili ne" srečnemu na pomoč, a bilo je uže prepozno.
" Zblaznela je neka 32 letna delalka na velikem trgu, da so jo morali v blaznico peljati.
Druga žena zblaznela je 38 letna kra-ševka na ulici v Trstu, ker je bila ljudem nevarna, morali so je v blaznico peljati.
" Obesil se je nek delalec, kterega so našli drugi dan. Vzrok samoumora ni znan.
" Ustrelil se je sredi ceste neki 38 letni pisar z revolverjem, pa se je tako slabo zadel, da zdaj v bolnici velike muke trpi; siromaštvo ga je do samoumora tiralo.
4 V vodnjak je skočila 17 letna go-spodičina na Verdeli; ob 10 uri zvečer je šla iz hiše, preskočila zid in drugi dan so mrtvo iz vodnjaka zvlekli. Bila je uže dve leti otožna in malo zmedena.
Matica Slovenska.
Kavno kar so dospele družbene knjige in sicer: Letopis I. in II. del. Naznanjam vsem čč. gg. udom, da se dobivajo vsak dan, razen praznikov in nedel, knjige na železnici, dogana št. 7 morska stran, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. popo-ludne. Naprošeni so tudi vsi čč. gg. udje, kteri so z letnino zaostali, naj jo blagovolijo poravnati.
Ivan Dolinar poverjenih „SI. Matice".
Književnost.
Stari Srbi i kojoj slovenskoj grani pripadajo Slovenci f> gornjoj Albaniji i v Makedoniji ste dve brošurici v srbskem, tiskani v Belgradu. Ena, kakor druga je važna v sedanjem času, ko se na vse pritiske zavira napredek in svoboda Slovanstva. Priporočamo te dve brošurici vsem izobraženim Slovencem, ki so srbščine zmožni.
Slovstvo in umetnost.
Materin blagoslov, igra s petjem. Tako se imenuje knjiga, katero nam je podal gospod Anton Klodič, deželni šolski nadzornik na Primorskem. Izdal jo je sicer v rokopisu uže leta 1868 pod naslovom „Novi svet"; a sedaj je polponein predeljana, tako, da je le malo starej podobna. Za predmet ima delanje predelske železnice, o katerej se je takrat sploh govorilo. Igra jc v verzih in iina tri dejanja; vsi prizori se prav dobro vežejo tako, da je dejanje enojno i zanimljivo. Prispodobe posameznih osob so naravne, dejanja je polno; v nobenem prizoru ne nahajamo nič dolgočasnega ali pretiranega, zato i ker je ves izrek jedrnat, jezik lep i pravilen, nas je knijga jako razveselila i zanimala. Priporočamo je tedaj živo vsem Slovencem.
Ustnica uredništva. Gosp. I. S. Da, toda brati ga moramo poprej.
Važno naznanilo.
Podpisani ima nalogo prodati šolske klopi in velike računske deske (table) iz tržaške državne Gimnazije. Klopi in deske so se v prav dobrem stanu, čedne in primerne za šole na kmetih ter se dobe prav po nizki ceni. Podpisani je iz čistega rodo-ljubja to nalogo prevzel, da ustreže kmečkim šolam.
Tone Trobec.
Pri sv. Ivanu št. 424 pri Trstu.
Lastnik, i t da tel j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojrda.