• Posamezna številka 1 R. SIEV. 285. Poštnina plačana v gotovini. v LMflDi, v sredo, dne 15, mm a LelO ftVDL .SLOVENEC« velja po poitl na vse strani Jago- alavlje in v Ljubljani: sa oelo leto naprej. k 180-— sa pol leta „ .. „ 8 j-— sa četrt leta * . . „ 45-— aa en mesec „ .. „ 15-— Sa Inozemstvo celoletno K 240. ss Sobotna izdala: sa 2a oeio leto.....K 30'— sa lnoaamstTO. ■ . . „ 35 — Inseratl: msam Enostolpna petltrrata (U mm Široka la 3 mm visoka alt a]« prostor) aa enkrat , . . p« K (K— poslana Itd. . . po K tw Pri večfem naroSflu popnat Najauajil oglaa 59/9mm KU, tsha|a vsak dan Isvaemll po> nedelje* tn dan po praaalk% ob 5. ari ajatraj. W Uredništvo je v Kopitarjevi ullol itev. S/ID. Ku-oplst se ne vračajo; netrsnklrana pisma se ne sprejemajo. Ureda. telei. štv. 50, apravn. itv. 328. Političen list za slovenski naroi t. Oprava |e v Konttar|evt nI. 8. — Radna poitne hran. Ijabljanske it. 650 aa aaro6alno la it. 349 sa oglase, avstr. ln čeike 24.797, ogr. 20.511, bosa.-haro. 7SB3. > i \ nm Saj se jc že dolgo poročalo, da leži srartnobolan v Zagrebu, a vendar pada ta vest težko na nas. Preveč je njegova oseba in njegovo delo združeno z vprašanjem, ki se tiče več ali manj vsakega izmed nas: kaj bi bilo iz mene sedaj, če bi njega ne bilo. Tako globoko je on posegal v življenje celega naroda in posredno na nas vse! Zato čutimo vsi mogočnost dogodka, ki je spojen z njegovo smrtjo; zato ga občutimo prehridko še posebno mi, ki se zavedamo, kaj je Mahnič bil kot apostol katoliške misli med Slovenci in Hrvati. Neizmerno bogata jc vsebina njegovega življenja; idealno lepa pota, ki jih je to življenje ubiralo; vedno deviško sveti nameni, katerim je bilo posveč.eno. Zato polni tesna nemo plakajoča žalost naša srca, ker vemo, da izgubljamo z Mahničcm več kot družina, kateri je tat ugrabil lep usode in rpominov polni rodbinski dragulj,.. Biskup Anton Mahnič spada v vrsto tistih redkih mož, ki jih sila mogočne ideje prevladuje popolnoma. Ona v njih živi in dominira; prežeti njene resničnosti in veljave jc z železno doslednostjo izvajajo najprej na sebi, hkratu pa hočejo, da sc njihovi ideji klonijo i drugi ter ubirajo pota in iščejo sredstev, da brezpogojno dosežejo svoj cilj, ki je nadvlada njihove ideje. Ne mirujejo, dokler jim življenje ne ugasne. Mahnič je nositelj katoliške ideje, ki je Kristus in njegov nauk. Plameneča ljubezen do Kristusa, sloneča na neplašljivi odločnosti južnega temperamenta, na neodjenljivosti kraškega rojstva ter na znanju bogatih talentih dehti iz Mahniča pri vsem njegovem delu in stopa na dan ter neodoljivo posega v zadnie kotičke narodovega življenja! »Več luči!« S tem klicem in s tem člankom je pričel Anton Mahnič svoje reformatorično delo na Slovenskem. Klic je govoril, da na Slovenskem ni bilo dovolj luči. Vladala je megla brezidejnosti in breznačelnosti v politiki, v literaturi, v šoli, v društvih. Katoliški so hoteli biti vsi, a so služili tujim bogovom. Mahniču se je zahotelo luči. On, ki je Kristusa na sebi obličil, je hotel, da isti Kristus zavlada tudi zunaj njega »Kdor od njega zataji en sam stavek, dasi bi se zdei povsem neznamenit, ruši celega Kristusa, celo krščanstvo.« Tako ic zaklical v svet io dodal: »Vsakemu hočemo priznati, kar mu gre, a grehov proti resnici in nravi ne odpustimo nikomur,« Jasnost v načelih, ločitev dahov, to je bil program njegovega dela- Zato je slovenska zemlja postala polna Mahničeve osebnost:. Njegov »aut—aut« jc prešel v slovensko ljudstvo samo, ki je pričelo hoditi velike svetovne idejne smeri in participirati na svetovni kulturi, pred vsem pa se zavedati, da mora postati Kristus ognjišče vsega njegovega prosvetnega življenja. Z Mah-ničem pričenja nova kulturna doba pri nas, doba katoliških shodov, katoliške renesance, pa — žal — tudi doba, kicr sc besno sovraštvo proti Kristusu in njegovi cerkvi v vedno hujših oblikah razgalja. Mahnič jc veliki odločni učitelj katoliških načel pri nas ter njegove neizbežne aplikacije na vse pojave javnega življenja. Tu je njegov globoki pomen- Od tukaj izvira pri nas ves nadaljni pokret posebno na gospodarskem, socialnem in političnem pa tudi slovstvenem polju. Mahničev duh je odk.aza! pota vsem, ki stoje sredi tega pokreta- Današnja generacija je ločena v dva tabora ter gleda na sebi ločitev duhov, ki jo je Mahnič zahotel, realizirano. Mahničev duh je v ozadju nas vseh. To je prav isti duh, ki jc prišel v slovensko ljudstvo iz prav istega kotička na goriškem Krasu že tristo let poprej ter* pripravljal enako ločitev za Kristusa ali proti njemu, kakor jo je Mahnič izvedel. Takrat sc je širilo luteranstvo po Sloveniji. Plemstvo, bogataši so ga podpirali, v tujini šolani izobraženci so ga širili in duhovniki, ki so zabili na svoje ideale. Slovensko ljudstvo, ki je stoletja branilo svoj rod in svojo vero proti Turkom, je bilo v nevarnosti, da izgubi bogorazodeto luč. Pa so nastopili možje Mahničevcga rodu: Urban Textor, Konrad Glušič, Janez Tavčar, ljubljanski škofje v drugi polovici 16. stoletja, možje južne narave in kraškega temperamenta, vsi rojeni sredi kraških skal pri Štanjelu pod goriškim solncem, kjer jc 1. 1850. tudi Anton Mahnič zagledal luč sveta. Od tam je torej izšlo gibanje za boljšo kulturo pod praporom Kristusa in Rima pred tristo leti in sedaj! Nekaj divnolepega je, gledati na velikane duha, ki s suverenim preziranjem materije dosegajo preobrate v človeški družbi le z močjo rcsnice, ki jo učijo. To jc bil Mahnič. Brez kapitalov in denarja in brez nasilja je dobival vedno večic kroge pristašev svoji nesebični odločnosti in katoliški misli. Živeč takorekoč nadsnovno je žc zgodaj iskal mladine za ideale, ki so živeli v njem. Mladino je ljubil od vsega početka- Deviško čist v svojem srcu jc hotel pred vsem mladini s katoliško mislijo biti preroditelj. Tu je tudi ključ za psihologično umevanje, zakaj je bi! vedno tako neizprosno strog v presojevanju tistih literarnih proizvodov, ki lahkomiselno grešijo proti najlepši čednosti srca. Ker je mladino ljubil, ji je tudi vedno priporočal poglobitev znanja in koncentracijo pri študiju. Zavedal se jc, da morejo ljudstvu Se značajni, temeljito znanstveno izobraženi možje koristiti. Iz ljubezni do mladine jc pisal v.Djaška pisma« v svojem »Katoliku«; organiziral krog sebe mlada srca po srednjih šolah na Slovenskem ter vzgajal gcncracijo boljše bodočnosti. Prav isto je ponovi! pozneje pri Hrvatih. In če dandanes na tisoče dijakov po srednjih šolah in vseučiliščih sirom Jugoslavije zvesto gleda h Kristusu, jc v zelo veliki meri njegova zasluga. Vsa katoliška hrvatska in slovenska akademična društva častijo v Mahniču bodisi posredno bodisi neposredno svojega duševnega očeta. Da, Anton Mahnič zapušča številen rod za seboj. Njegove ideje so ga ustvarile, njegova ljubezen ga je vzgojila. Ista ljubezen mu je posebno v zadnjih letih narekovala šc besede, naj bi mladina in vsi izobraženi gojili askezo, da bi v odločilnih trenutkih življenja nc podlegali samoljubju in strastem! Čudovito lepa jc harmonija v Mahničevem življenju in značaju. On združuje v svoji osebi Hrvate in Slovence. Prvim jc dal »Rimskega katolika«, drugim »Hrvatsko Stražo«; prvim je klical v življenje »Leonovo družbo«, drugim prav tako; prve je spravil na katoliški shod v Ljubljano, drugim jc kazal ista pota. Tako gledajo i prvi i drugi v njem duševnega očeta katoliškega pokreta; on je, ki je po svojem delu katoliške Hrvate in Slovence spojil; on je, ki se jc iz ljubezni do njih eksponiral za Jugoslavijo tedaj, ko je bilo to usodno nevarno. Nedosegljivo se iz njegovega srca izžarja ljubezen do cerkve in naroda. Koliko je on storil v gospodarskem oziru na otokih svoje škofije; koliko si je prizadeval za Hrvate v Pazinu, ko jim je ustanavljal dijaški konvikt, tiskarno, »Pučkega prijatelja«! Nikdar ni njegov značaj odpovedal, nc tedaj, ko je pred najvišjo gospodo v Trstu in na Dunaju branil pravice raaternega hrvatskega jezika za otroke pri verouku v šolah na svojih otokih; ne tedaj, ko je kodificiral staroslovenski jezik v liturgiji krških župnij; ne tedaj, ko je za svoje po nedolžnem preganjane duhovnike tako apostolsko dvignil svoj glas proti nasilju italijanskega generala; ne tedaj, ko jc iz rimskega jetništva tako zanosno blagroval postanek in obstoj Jugoslavije ter zavračal obrekovanja, ki so jih širili proti papežu v Rimu! Njegovo življenje je prelepa apologija katoliške religije, prvič radi tega, ker nam dokumentira, kako labko napravi katoliška ideja iz človeka svet značaj, ako v njem dejansko živi; drugič radi tega, ker ostane Mabničevo življenje večna uganka vsakemu, ki v resničnost in absolutno veljavo katoliške religije ne veruje. Mahnič se je žrtvoval katoliški ideji do konca, a* lc radi tega, ker jc veroval v nično absolutno resničnost, resničnost, ki vsebuje življenje po smrti ter plačilo ozirowa kazen v večnosti. Za to resničnost je poleg svojega znanja in časa vse žrtvoval: svoje telesne moči, ki jih je v njeni službi izčrpa! popolnoma; svojo svobodo, ker je bil radi iste službe odvajati iz pregnanstva v pregnanstvo; in svoje imetje: kajti umrl je v tujem domu, kot siromak .,. Biskup Anton Mahnič jc umrl- Žrtvoval se je Kristusu. Z geslom je odhaja! iz življenja: Nos autem gloriari oporlct in eruce Domini nostri Jesu Christi. Ne lepih prijetnih jesenskih dni, ampak kupo težkega trpljenja mu je božja previdnost prihranila za zadnja leta njegove starosti. Voljno jo je pil po geslu svojem. Tako je postalo njegovo življenjsko delo še lepše- Nesebično je bilo vedno, trpljenje nam ga razžarja z lučjo nebeške svetosti. Zato bo tudi njegovo delo v narodu, Kristus namreč in njegova načela, živelo večno in rodilo nove boljše generacije. Že stopajo na dan, te generacije, z mladimi deviškimi srci in svetimi ideali! V njih hoče oče in učitelj živeti; in generacijo hočejo delati in živeti — kakor jc delal in živel on, ki mu kličejo in mu bodo vedno klicala: »Otac naš«, «Svetac naš!« ... BImM m ■fc/iPiS mm m m M® ImmM m ffgp I* 1HP Str«*. 1. ^sloVtojec^ 'do« 15. žiseenuai i«ao. Štev. S§5. Druga taisti- Belgrad, 13. decembra. Drugo sejo Ubtavotvorno skupščine je danes otvoril začasni predsednik Pašič ob pol 5. popoldne. Pozval je poslance naj izvolijo verifikacijski odsek 20 članov. K besedi se jc c glasil komunist dr. Markovič, ki je pa dobil. Svojo zahtevo je večkrat ponovil, a zama. Vnsled tega so nastali v zbornici i:rupni prizori. Pri volitvah v vcrifikacijski odsek je dobila Protičeva lista 152 glasov, domokratsko-samostojno-socialistična lista 138, lista Trife Kasleroviča 52. Izvoljenih je bilo od Protičcve liste 9 članov, od demokratske 8, od Kaslcrovičevc 3 poslanci. Nato je govoril dr. Markovič, ki je izjav il, da stoji na stališču, da je konstituanta suverena in da nad njo v današnji državi ni nobenega višjega organa državne oblasti, zato je ne vežejo nobene omejitve, bodisi s katerekoli strani in v kakršnikoli obliki. V imenu komunističnega poslani-škega kluba stavlja ustavodajni skupščini predlog, da se reakcionarni začasni poslovnik, ki ga je izdelala vlada g. Vesniča in ki v največji meri ovira svobodno delo ustavodajne skupščine, takoj suspendira in da sc iz sredine skupščine takoj izvoli odsek, v katerem bodo zastopane vse skupine od najmanjše do največje v razmerju po njihovi moči, da ta odsek izdela načrt novega poslovnika in ga predloži skupščini, da ga razmotri in sprejme, V nadaljnjem poteku razprave se jc oglasil k besedi zastopnik hrvatske in slovenske Ljudske stranke dr. Nikola Man-dič, čigar govor smo priobčili že v včerajšnjem »Slovencu«, Rislo Gjokič (zemljeradnik): Predlagam, da se izvoli odsek, ki bo predložil skupščini načrt definitivnega poslovnika za ustavodajno skupščino, oziroma izpre-membe začasnega poslovnika. Poslovnik naj se reši v 14 dneh. (Odobravanje.) Dr. Pavičič (Narodni klub): Mi ne priznavamo tega poslovnika ter ne moremo dopustiti, da se po tem poslovniku vodi ustavodajna skupščina. Milovan Lazarevič (republikanec): Mi smo protivni ne samo radi ugleda te skupščine, temveč tudi radi one avtoritete, one vere, ki jo mora narod dati ustavodajni skupščini in njenim odločbam. Zato ni druge poti, kakor da izdelamo poslovnik in da z njegovo pomočjo obvarujemo ugled in dostojanstvo konstituante. Dr. Mehmed Spaho (muslimanska organizacija pričakuje, da bo ustavodajna skupščina čimprej izvolila, še preden preide na volitev odseka za pretres ustave, odsek, ki bo izdelal poslovni red, ki bo odgovarjal poslovnim redom, kakor so se dosedaj po občnih načelib porabljali v ustavodajnih skupščinah. (Vzkliki pri muslimanih: Živijo!) Za njim povzame besedo ministrski predsednik dr. Vesnič, ki izvaja: Proti vsem parlamentarnim načelom so otvorili diskusijo o poslovniku zastopniki skupine, katere vzor je vlada, ki je bila parlament, ki ga jc našla pred seboj, in vi, zastopniki te skupine, — naj se mi dovoli ta izraz — ste imeli toliko drznosti (klici: Tako je!), da proglašate za nasilje ono, kar je smatrala vlada in kar bi vsaka vlada, ki ima resne pojme o svoji dolžnosti, smatrala, da mora storiti, in to je, da zakonitim polom pripravi vse potrebno. Jaz se, gospoda, ne čudim njihovi politiki, oni delajo po svojem programu, oni ne priznavajo države (klici: Tako je, tako je! s komunistične strani: Ni tako, ni tako! Hrušč in trušč). Izraziti moram začudenje in obžalovanje, da so se jim v tem poslu pri- družili zastopniki strank, od katerih se pričakuje resno sodelovanje in da sta sc med njimi javila tudi dva pravnika. Jaz sem nekdanji profesor prava (glas s komunistične strani: Na žalost!) in naj mi gospoda oprosti, ako bi jaz bil njima podpisal pravniški diplom, bi moral danes izjaviti obžalovanje, da sem to storil. (Klici: Tako je! Odobravanje in ploskanje.) Skupščinski odsek ni razpuščen. (Vzkliki: Tako jc!) Skupščinski odsek, ki je bil edino merodajen, da sklepa o tem, ali jc še na pravni podlagi ali ne, da dela z vlado. Ta skupščinski odsek je v popolnem pojmovanju zakona sodeloval in z vlado sprejel ta poslovnik, (Vzklik na skrajni desnici: Nima imunitete, ko je skupščina razpu-ščena!) V to svrho se je tudi ustanovil državni odbor (Odobravanje in ploskanje), s čigar sodelovanjem ste prišli semkaj (ploskanje v cenfrumu), pa mu ne odrekate zakonitosti (odobravanje), odrekate pa zakonitost skupščini, in sicer samo zato, da bi sploh mogli kaj ugovarjati. (Vzkliki: Ni tako!) In delate proti zakonu (Vzkliki: Ni tako!). Gospoda, naša država jc ustvarjena z velikimi napori kralja, vlade in naroda (burno ploskanje v centrumu, živio-klici), a mi, gospoda, vi na levici in mi na desnici, ste radi teh žrtev in teh naporov mogli priti semkaj (odobravanje in ploskanje) in govoriti ono, kar ste govorili danes. Tovariši, štejem si v časi, cla sem odgovoren za vse pripravljalno delo in sklicanje konstituante. Kajti gospod i, da se dobro razumemo, naša država in ves naš nerod pričakuje od nas vseh, da dovršimo veliko delo našega narodnega ujedinjenja. Sestali smo se. Vlada in narod sta nas pozvala, da napravimo iz dobrega zakonitega stanja še boljše stanje in ničesar drugega. (Živahno odobravanje.) Prosim Vas, da mi oprostite, da sem Vam moral podali to izjavo, mislim pa, da jc po vsem tem, kar sc je zgodilo, bilo to neobhodno potrebno. (Živahno odobravanje v centrumu, živio-klici!) Posl. Etbin Kristan (socialist): »Ako ustavotvorna skupščina ni suverena, potem ni ustavodajna. To je zadosten razlog, da odklanjamo poslovnik in zahtevamo, da se izdela tak poslovnik, kakršnega hoče skupščina sama in kakršnega potrebuje.« (Odobravanje pri socialistih.) Besedo prevzame predsednik Pašič: »Seja jc zaključena. Prosim verifikacijski odsek, naj se sestane jutri ob desetih, da prevzame akte od predstavništva, da sc more pričeti delo. Prihodnja seja se naznani, kadar konča verifikacijski odsek svoje delo.c Seja se je zaključila ob dvajsetih. Komunistična stavka na Češkoslovaškem. LDU Praga, 13. decembra. (DunKU) »Prager Tagblatt« je prejel iz industrialnih krogov nastopno poročilo o položaju: V srednji industriji stavkajo delavci v malih in srednjevelikih obratih. Tekstilni obrati v Pragi stoje. V tvornicah za sladkor razen v modranski tvornici so ustavili delo. V Kladnem je razmeroma mirno. Kjer so vpostavili obratne sovjete, jih je vojaštvo razpustilo. V rudokopih se ne dela. Samo v Schoellerjcvcm rovu so delavci sklenili, da bodo zopet pričeli delati. Od 38 rovov v Ostrovi se v 16 nc dela, vendar pa tudi lam šc ni prišlo do kršitve miru. V Brnu sc je stavka žc končala in red je povsod vzpostavljen. Poročila iz Moravske in iz Slovaške so zadovoljiva. Tam šc ni prišlo do večje stavke. Industrialci stoje na stališču, da za stavke, ki je popolnoma političnega značaja, ne bodo izplačevali de-lavccm plač. LDU Praga, 14. decembra. (DunKU) Prager Tagblatt« piše o stavki: Izbruh stavke in razlaščenje veleposestev in tvor-nic v provinciji je napotilo vlado do izrednih naredb za praška predmestja in za posamezna provincialna okrožja. Gamizije in praško orožništvo imajo strogo pripravljenost in sc vozijo v avtomobilih na kraj, kjer obstoji nevarnost. Aretirane voditelje so snoči z avtomobili pripeljali v Prago h kazenskemu sodišču. Včeraj zjutraj sta dospela v Prago dva nadaljnja transporta aretirancev. Pričakujejo v kratkem nadaljnji transport 125 oseb. Interurbanski telefonski promet ie za privatne razgovore ukinjen. Brzojavke se še odpošiljajo. LDU Brno, dne 14. decembra. (ČTU) Včerajšnji dan in nocojšnja noč sta potekla popolnoma mirno, Podpredsednik politične deželne uprave objavlja sporazumno z višjim deželnim sodiščem, da se proglaša preki sod za Veliko Brno in vse občine političnih okrajev okolice Brna, Bo-zkovic, Goedinga in Trebič. Vsak, kdor po objavi te naredbe zakrivi zločin hujskanja k nemirom, bo kaznovan s smrtjo. Zbiranje ljudi na cestah je prepovedano. Policijsko ravnateljstvo v Brnu je odredilo, da sc morajo iz varnostnih ozirov zapirati zasebne hiše ob osemnajstih in gostilne ob devetnajstih. LDU Praga, 14. dcc. (ČTU) Slavka na Češkem polagoma popušča. Na Morav-skem se je položaj precej zboljšal. Stavka pojenjuje. LDU Praga, 13. decembra. (DunKU) Pogajanja med socialnimi demokrati in komunisti, ki so se pričela v svrho sporazuma na posredovanje strokovnih organizacij, so se, kakor vse kaže, izjalovila. LDU Praga, 13. decembra. (DunKU) »Narodna Politika« javlja iz Brna: Včerajšnja konferenca komunističnih zaupnikov je sklenila splošno stavko. LDU Praga, 13. decembra. (DunKU) Po današnjih vesteh, je stavka v Kladnu, Šlanu, Libercih, Znojmu, Trebičih in Goe-dingu popolna. V Pragi in Brnu pa samo delna. LDU Praga, 13. decembra. (DunKU) Češko Slovo« pripominja k svojemu poročilu iz Kladna, da se tamkaj dela očividno po boljševistični metodi. Vsi znaki kažejo, piše list, da vodijo ruski boljševistični agitatorji vso akcijo. Šc radikalnejše kot v Kladnu, kjer sc je zasedlo več poslopij, so revolucionarni odbori postopali v krajih v okolici, kjer so posestva veleposestnikov in kmetov brez drugega zasedli ter izsilili oddajo orožja. Mirne pasante so odvedli pred revolucijsko sodišče. Da ne gre za resno organizacijo, dokazuje dejstvo, da jc orožništvo moglo skoraj vse revolucij-ske odbore zajeti in odposlati v Prago, ne da bi rabilo orožje. Razorožilo in aretiralo je tudi straže, ki so jih postavili komunisti. Kakor javlja list dalje, so v Kladnu ugasnili žc dva plavža in s tem povzročili veliko škodo. Veliko število delavcev jc vsled tega brez dela. vrni! v Dalmacijo. LDU Split, 13. dec. Admiral Millo jc včeraj zopet povzel vodstvo svojega urada, Zatrjuje se, da bo minister Bonomi prišel v Dalmacijo, da preišče položaj. Admiral Millo je danes povabil ugledne za-drske meščane k sebi in jim izjavil, da je trdno odločen, pokoriti se vladi in da bo natanko izvršil odredbe, ki jih bo prejel iz Rima. Glede vesti o morebitnem prehodu D' Annunzia v Dalmacijo je admiral Millo izjavil, da bo na vsak način ostal na svojem mestu in da bo v primeru nasilja, uporabljal orožje. Trgovinska poeesJanja z LDU Trst, 13. dec. Listi poročajo iz Rima, da so sc začele priprave za trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Včeraj so se v ministrstvu za zunanje posle sestali zastopniki ministrstev za zunanje stvari, trgovine in financ in določili program pogajanj. V kratkem bo drug sestanek, na katerem bodo zastopniki drugih na teh pogajanjih interesiranih uradov obrazložili svoje stališče. Posvetovanj se udeležuje tudi italijanski poslanik v Bel' gradu grof Manzoni. Kova mažarska vlada, LDU Budimpešta, 14. dec. (DunKU) Kakor javljajo listi, bo nova vlada sestavljena nastopno: Predsedstvo grof Telski, zunanje posle dr. Gratz, poljedelstvo Sza-bo (Nagy Atad), pravosodstvo Tomosanyi, vojno general Pavel Hegediis ali Sreter, fi* nancc Roland Hegediis, trgovina Rubinek, prosveta Vass. Notranje ministrstvo se ponudi grofu Štefanu Bcthlcnu. Ministrstvo za narodnostne manjšine, za zadeve malih poljedelcev in za ljudsko blaginjo se nc bodo zasedla. Ravno tako se opuste politična mesta državnih tajnikov, Politične novice. -f K demisiji deželne vlade. Takoj po javljeni demisiji ministra dr, Korošca so zastopniki SLS v deželni vladi dali 6vojc mandate na razpolago. To jc dokaz, za kako resen da smatra sedanji politični položaj SLS in kako resna jc politika, ki jo je pričel Jugoslovanski klub v konstituanti. Da bi bili člani SLS v deželni vladi odstopili takoj po volitvah, ni bilo povoda. Stranka je izšla iz volivnega boja kot najmočnejša stranka, v deželi s 37Y%% vseh mandatov. Če bi bila morala katera stranka po volitvah izvajati takoj posledice, bi bila to JDS, ki je s silo in težavo odnesla pri volitvah ll/2% na mandatih. Kljub temu je ostala v deželni vladi in zdi se cclo, da se vsled svojega večnega široko-grudnega tolmačenja političnega takta in dostojnosti niti ne zaveda, v kako mučen položaj da je prišla. JDS se zaveda lc toliko, cla s svojim ljubljanskim mandatom in dvema milostnima mandatoma na deželi nc more prevzeti vodstva deželne vlade. Zato venlilirajo demokratski krogi vprašanje deželne vlade v smislu, da bi bila najboljša nevtralna uradniška vlada. Pri tem razglabljanju imenuje »Slov, Narod', načelnika v ministrstvu notranjih del Vitko Baltiča kot najresnejšega kandidata za lo mesto. To sc pravi, da bi pod pretvezo »nevtralne« uradniške vlade zasedla deželno vlado dejansko JDS. Sicer je treba priznati, da je sestava deželne vlade v sedanjem položaju težavna stvar, ker irnaio samostojni, JDS in NSS skupaj vedno še manj mandatov kakor SLS sama in bodo morali iskati pomoči pri socialistih. Komunisti ne gredo v vlado, pa tiijdi od strani NSS še ni bilo nobenega tozadevnega glasu. Samostojna kmetijska stranka je že izjavila, da zahteva zase primerno zastopstvo, demokratje pa brez vlade itak živeti nc morejo ter sc je drže kakor klop. Zlorabljanje krone. Z obvezno prisego kralju je jugoslovanska demokratska stranka zopet pokazala, da če kdo ruši državo, jo ruši ona. Krona bi morala po možnosti ostati izven ustavnih bojev, demokrati pa jo vlačijo v čisto nepotrebno borbo, ki bo tem ljutejša, čimbolj demokrati vztrajajo na svoji protizakoniti zahtevi, ker jo javnost smatra naperjeno proti suverenosti konstituante. Kajti ako LISTEK. Pri metropolitu Szep-tic&em. D u n a j, 9. decembru. Greko-kaloliški metropolit Szeptycki biva za par tednov na Dunaju v samostanu očetov frančiškanov ter se odpelje te dni v Rim. V samostanu je razen domačih enajst klerikov Hercegovcev s svojim magistrom o, Kresirni-rom Pandžičem iz Moslarja. Po priporočilu slednjega se je metropolit takoj izjavil, da sprejme meno in prijavljenega hrvatskega tovariša. V nedeljo, dne 28. novembra sva se zgla-Pila s tovarišem K. E. iz Zagreba v stanovanju g. metropolila; sprejel je naju zelo prijazno, objel in poljubil. Razgovarjali smo se precej dolgo. Metropolit se je zanimal za razmere mod jugoslovanskimi akademiki na Dunaju, za slovensko univerzo v Ljubljani in za razmere v naši jugoslovanski domovini sploh. Potožila sva mu izgubo Primorja in Koroške, pa tudi midva sva mu zastavila več vprašanj, ki so naju zanimala in prevzvišeni jo z veseljem ugodi prošnji, da bi dovolil objavo razgovora v našem časopisju. Metropolit je govoril z nama rusinsko, moj tovariš hrvatsko, mene pa, ki sem izpiva govori) hrvatsko, je naprosil, naj govcorini rajo slovensko. Na prvo vprašanje, kakšno je versko s lan je ukrajinskega naroda, jo metropolit dejal: >Pravoslavni del, ki šteje okrog 30 milijonov in biva večinoma v bivši Rusiji, ima mnogo slabejše versko življenje nego grško-katoliški, ki šteje 300.000 duš in biva v Karpatih severne Grške in v Galiciji. Ruska pravoslavna cerkev nima oziroma ni imela onega vpliva, ki bi ga morala cerkev imeti; bila jc rueificirana in je rusilicirala. Vsi škofje v bivši Rusiji so Rusi (meni seve Velikoruso) večina duhovnikov je rusificirana. Grško-ka-toliski del je pa zelo pobožen; tako n. pr. v vaseh ni skoro nobenega, ki bi ne hodil redno k spovedi. Materielno stanje duhov-ništva jp v razvoju. Ne ve se šo, koliko bo samostojnih, koliko jih bo pripadalo Poljski in koliko Rusiji. Na ozemlju bivše Avstrije obstojajo še kougrue kot poprej. V Poljski bodo cerkvena posestva razlastili oziroma konfisci-rali in potem povečali kongnio. Tak sklep je bil storjen v deželnem zboru. V Rusiji je pa večina duhovnikov samostojna. Odnošaji med Poljaki in pa Ukrajinci -niso dobric. Poljaki so deželo okupirali. Reformističnega pokreta med ukrajinskim duliovništvom ni. Je li kaka reakcija proti boljševizmu? Ukrajinski kmet je konservativen. Vsi kmetje tja do Kijeva so zavzeli za zasebno lastnino in ne bodo komunizma nikoli . prejeli. Komunist oziroma boliševik ic niinov nni- večji sovražnik, kajti jemlje jim zasebno lastnino, ta pa jo našim kmetom potrebna. Prodno je dospel boljševizem v deželo, je ljudstvo pričakovalo kaj dobrega od njega; ko ga je pa spoznalo, je nastopil ves narod proti njemu. Ukrajinsko ljudstvo je absolutno proti boljševizmu. — Ruski kmet, ta pa je komunist; kajti on zasebne lastnine sploh nikoli ni , imel. On je komunizma že navajen. V vasi so ' bila vsa posestva skupna iu delili so jih le za par let. Po preteku teb let so jih zopet razdelili, pa na drug način. Kaj so v Rusiji dogaja, o tem ve le malo. Objektivno poročajočih časopisov ni, navezani so le na privatna poročila. Iz teh sc pa ne more dobiti pravega vpogleda v celo stvar. Zdi se, da so boljševiki cerkev zelo preganjali iu da je cerkev proti njim. A cerkev sama je slaba in vsled tega je tudi reakcija zelo slaba. Duhovnižtvo je stalo pod oblastvom države, bilo jc pravzaprav uradnišlvo države. Iz tega vzroka jc ljudstvo vedno malo zaničevalo in sovražilo popa. Pop jo bil v edno reakcionaren, cerkov jo bila institucija države. Odnošaji med Ukrajinci in boljševiki so skrajno sovražni. Bi 15 m o g 1 o priti do unije med pravoslavnim in grško-katoliškini delom naroda? Pravoslavni Ukrajinci hodo skoro go-1 tovo imeli tendenco do lako unije. Navezani so ua orientacijo proti zapadu in približevali so bodo vsled toga zapadni ccrkvi. Sove traja t to lahko zelo dolgo r, približevali sc nam bo- do vedno bolj in bolj, o tem smo prepričam. Metropolit pravi nadalje, da se bo ukrajinski del ločil od velikoruskega. V Ukrajini vlada močna tendenca, ustanoviti si autokefalijo. Hočejo metropolila, ki bi bil od Moskve neodvisen. Kakšno je razmerje med ukrajinsko inteligenco in prostim narodom? V Galiciji je prav dobro. Nad polovico vse inteligence prihaja iz naroda in je z njim v tesnih stikih. In katoliška organizacija? Imajo organizacije na katoliški podlagi; a nasprot-stvo med njimi in med socialističnim organizacijami ni ravno veliko, ker obstojajo namreč tudi skupne narodne organizacije. Kako je ljudstvo organizirano? Župnije so prav dobro organizirane in imajo skoro povsod rajfajznovke, razna društva, bratovščine. Prosvetna društva so v vsa-ki vasi, sploh je organizacija prav dobra. V Ukrajini (bivši Rusiji) je prav malo grško-katoliških duhovnikov. Latinski (poljski) so se večinoma umaknili; pravoslavni so ostali, prestati pa morajo marsikako preganjanje. Sicer pa, ako je ljudstvo za duhovnika, se slednjemu od strani boljševikov ni treba mnogo biiti. Boljševiki se drže (v Ukrajini namreč) le v mestih in ob železniških ptu-gah; v vasi pa ne prihajajo, ker se boje kmetov. Ti so namreč oboroženi z orožjem biv.-« carske armado. V vsaki vasi se nahajajo novi. strelna ouške in dru"" oro*ifi. in — '« S"'Mn 3 je ta prisega absolutni pogcj, da kdo vrši svoj mandat v konstituanti, se je morala prisega uzakoniti v volivnem zakonu za konstituanto. Ker pa imajo menarhisti itak večino v konstituanti, tak pogoj sploh ni potreben, temmanj ga je bilo treba postaviti nezakonitim potom. Demokrati s tem dosežejo le, da sc bo pozicija krone smatrala za tako slabo, da jo je treba učvrstiti s prisilno prisego, še preden sc bo razpravljalo o obliki države; kakšen vtis mora to napraviti na zunaj, si je lahko predstaviti. To je naravnost agitacija za protimonarhistične struje. Razun kroni Škoduje postopanje demokratov konstituanti, ker bo ves svet zdaj vedel, da ni slo-bodna. Nasilje je pač najvišja državna modrost »demokratske« stranke. -j- Demokrati in samostojni v objemu. Poročaii smo že, da se je vršilo med načelnikom Demokratskega kluba Davido-vičem in zastopnikom zemljoradničke stranke Avramovičora posvetovanje in je slednji ugotovil, da je njegova stranka demokratski najbližja. Demokratski listi sedaj poročajo, da se je doseglo soglasje in je Demokratski klub ta uspeh z zadovoljstvom vzel na znanje. Nismo že pred volitvami točno napovedali, da se bodo po volitvah demokratji in samostojni sešli zopet v familiarnem objemu? Pred volitvami jc treba pač volivce malo za nos voditi! Pri liberalnih strankah ta politična morala ni nič novega. -j- Naivnost. »Jutro« se zelo zgraža, ker so komunisti v konstituanti stali na istem stališču glede nezakonitosti poslovnika kakor Jugoslovanski klub. Demokrati so zelo čudni ljudje. Morebiti predlože vladi, da se imajo zoper komuniste in klerikalce uvesti hatine, ker se upajo biti včasih istega mnenja glede kozlov, ki jih prevračajo gospodje demokratje. Saj v bati-nah je pravzaprav tista »državotvorna«; sila, ki diči našo jugoslovansko demokratsko stranko. H- Ukazni poslovnik. »Hrvat«, glasilo Hrvatske zajednice, se bridko norčuje, cla jc poslovnik za konstituanto odrejen z ukazom. To demokratsko ukazno manijo primerja z avstrijskimi vladami, ki so po gla-sovitem § 18 izdajale »kaiserliche Verord-nunge«, samo s to razliko, da so »Verord-nunge« morali podpisati vsi ministri, sicer ni izšla. -f Poverjenik za socialno skrbstvo Adolf Ribnikar je včeraj prevzel pover-jeniške posle. -j- Ratifikacija rapallske pogodbe. — LDU Rim, 13. dec. (Štefani.) Senatna komisija je odobrila poročilo, ki predlaga ratifikacijo rapallske pogodbe. Danes ali jutri se poročilo predloži senatu. -f- Francija in vpostavitev grškega kralja. Grški narod se je izrekel za kralja Konstantina. Zanj jc glasovalo 999.954 oseb, proti njemu pa 110.383, 1190 glasovnic je bilo neveljavnih, 1062 pa praznih. Posledica tega je, da je francoski poslanik 10. t. m. vročil ministrskemu predsedniku Rhallisu noto francoske vlade, ki napoveduje, da. bo Francija v slučaju vpostavitve kralja Konstantina odrekla Grški vsako nadaljno financielno sodelovanje. Primorske novice« Novi bombni atentat v Gorici, Fašisti so si očividno postavili za nalogo zavladati potom terorja nad vsem javnim življenjem. V teku enega meseca imamo že tretji atentat z bombami, izvršen od strani te ultrapatriotične organizacije. V nedeljo, 12. t. m,, se je tržaški republi-čanski športni klub »Edera« podal v Gorico, da proslavi nekega padlega republi-čana v Podgori. Tam se je držal govor, na kar so republičani, spremljani od godbe, se podali v Gorico, kjer se je v društvenih prostorih njihovih goriških tovarišev vršil sprejem. Okoli J. ure popoldne so prišli pred dom fašisti, ki so od sepubličanov zahtevali, do. snamejo republikansko zastavo, ki jc viselo, raz balkon. Rcpubliča.ii sc niso udali in so potem šli na športno igrišče; proti večeru pa na postajo, da sc odpeljejo v Trst. Tu jim je godba zaigrala šc republikansko himno. Kar naenkrat sc začuje detonacija, vpitje, stoki, panika, Fašisti so bili vrgli med množico dve bombi, od katerih se ena k sreči ni razpočila. Ranjenih jc bilo nič manj kot trideset oseb, nekaj, med njimi en karabinijer, težko. Goriško prebivalstvo, ki je, kakor znano, zelo spodobno in mirno, splošno z ogorčenjem ohsoja dejanja laških nacionalistov, ki zastrupljajo celo javno življenje. Vprašanj* odškodnine za škodo, povzročeno po vojni v Italiji in naši begunci. Italijanska vlada jc 17. maja 1920 objavila dekret, da ima prebivalstvo tako v Italiji kakor v osvobojenih in novih provincah naznaniti škodo, povzročeno vsled vojne njegovemu imetju, do 31, deembra 1920.. leta, na kar bo vlada pristopila k izplačevanju. Med tem pa eksistira enak dekret italijanske vlade od 27. marca 1919. leta, v katerem se pravi, da ima termin za tc prijave steči šele eno leto po sklenjenem miru, to bi torej bilo do 16. julija 1921. Dvom, ki je vsled tega nastal, jc zelo razburil orimorsko prebivalstvo in sicer večjidcf zaradi tega, ker se mnogo Primorcev kot bežencev nahaja izven italijanskega teritorija in niti ne ve, da obstoja zakon, ki mu zasigura odškodnino za škodo, povzročeno vsled vojne, ako jo lc do določenega termina prijavi. Prijava pa ni tako enostavna. Od početka je bilo določeno, da vodi poizvedbe o provzročeni škodi sodnik na mestu, pozneje so sodnika od tega osvobodili in vodijo poizvedbe izvedenci, imenovani od sodnije. Poleg tega morajo prizadeti seveda predložiti vse dokumente in priče ler vobče dokazila, ki so potrebna, da se kolikost in kakovost škode določi. Goriška delegacija, ki se nahaja zdaj v Rimu, jc storila vse korake, da se to vprašanje razjasni in je zdaj civilai komisariat Venecije Julije razglasil, da je rok za priglasitev škode eno leto po preteku mirovne pogodbe. To jc važno za be-žence iz Primorja, da vedo, koliko časa jim ostane, da prijavijo škodo, ki jo je vojna povzročila njihovemu imetju, ako se vrnejo in store na mestu vse v to potrebne korake. Stavka državnih nameščencev. LDU Trst, 13, dec. Včeraj dopoldne so imeli državni nameščenci zborovanje, na katerem so govorniki pojasnjevali položaj, v katerem se nahajajo državni nameščenci. Zveza državnih nameščencev je zahtevala izenačenje prejemkov državnih nameščcnccv v Julijski Benečiji z onimi državnih nameščencev v Italiji z veljavnostjo od 1. januarja 1. 1. ter posebno doklado za one državne nameščence iz Italije, ki službujejo v Julijski Benečiji, in sicer po mesečnih 300 lir za oženjene in po 200 lir za samce z veljavnostjo od 1. julija L I. Generalni civilni komisar Mosconi jim je ponudil na račun bodočega izenačenja po 500 lir. Na koncu so zborovala sklenili stavko, ki naj se začne v nedeljo ob 24. Izvzeti so le nameščenci pri pomorskih svetilnikih, javnih skladiščili, jet-niški pazniki, dasi so se izrazili za stavko, ter brzojavni nameščenci, ki pa vršijo službo le v toliko, kolikor služi stavki. Danes dopoldne se je stavka popolnoma izvedla. Vsi uradi so zaprti. — Stavki drž. nameščencev v Trstu so se priključili tudi tovariši iz drugih krajev Julijske Benečije. — Stavka državnih profesorjev in učiteljev mestnih šol traja dalje. LDU Trst, 14. dec. Generalni civilni komisar Mosconi je zastopnikom stavkajočih državnih nameščencev naznanil, da vasi se organizira in se skupno brani v slučaju napada. Kako je boljševikom mogoče se vzdržati ua krmilu? Drži jih se njihov izborno urejeni sistem, namreč sistem terorja. Boljševiki so zelo dobro organizirani; imajo ves kapital in vsa bogastva v svojih rokah, namreč ves denar, kar so ga zasegli v bankah, vsa zasebna premoženja iu dragocenosti. Razen boljševikov ue razpolaga nihče z denarjem oziroma s kakim kapitalom. Boljševiki so tudi udušili vse časopisje, razen boljševističnih in drugih novin. — Izborno urejen je tudi sistem špijouaže. Vsi bivši carski špijoni so sedaj v njih službi. — Boljševiki imajo rasen tega tudi armado v svojih rokah. Obi-telji bivših carskih častnikov so internirane, in v slučaju, da oče ne ostane zvest boljševizmu, zapadejo njegovi otroci smrti. To je tiranstvo, ki onemogoča častnikom vsako reakcijo oziroma akcijo. Ne zdi se mu prav nič možno, da bi mogel kdo nastopiti proti boljševizmu; nima ne kapitala, ue časopisja iu Armada je edina, ki je dobro hranjena, ostali trpe pomanjkanje. Vojak služi za hrano, častnik pa je v strašnem ujetništvu. Ako pride v teh razmerah ua Ruskem do prevrata, nastane popolna auoihija iu šeie iz te anarhije bi m/vilo carsko ali kaj .clrugesa. Dežol* ne daje mestom ničesar, ker tudi mesto ničesar ne oddaja. Ni uikako produkcije, nič industrije. Denar je povsem brez vrednosti, kmetje ga sploh nimajo. Par čevljev stane 70—130.000 boljševiških rubljev. V bankah pa ima boljševiški rubelj isti kurz kot carski. Ker je denar brez vrednosti, velja stari sistem izmenjavo. Meščani oddajo za živila vse: kar le morejo: pohištvo, knjige, obleko itd. Ko pa zmanjka teh dobrin, so morejo preseliti na deželo ali pa umroti gladu. Kdor je sposoben oziroma zmožen pridobiti na deželi kako službo, oziroma najti opravka kot učitelj, cerkveni pevec ali kaj stičnega, lahko izhaja. Noki profesor teološke akademijo v Kijevu je n. pr. sedaj cerkveni pcvec v neki vasi in se tako preživlja. Tako se inteligenca preseljuje na deželo, in jo v tem oziru dviga. Mesta pa so v rokah boljševikov, stradajo in propadajo. Tako sc dviga dežela, kar izpričuje dejstvo, da je n. pr. sedaj v guborniji Putnva čez 40 gimnazij po raznih vaseh. Poučujejo v njih profesorji prejšnjih mestnih gimnazij, pa tudi vseučilišču! profesorji. Po tem razgovoru sva se metropolilu zahvalila. Metropolit se jc zahvalil za pozornost, na kar sva so poslovila od ljube petjem v treh dejanjih, ki se je igrala z velikanskim uspehom v celjskem mestnem gledališču. Ker je igra pripravna tudi za odre po deželi, jo toplo priporočamo. Na-ročuje se pri založniku R. Dobovišek, odv. kand. v Celju, pisarna dr. Kar!ovšek. Cena 16 K za izvod brez poštnine. Knjigar-aarji dobijo popust. — Listnica uredništva. G. Alre naj blagovoli priti danes zvečer v naše uredništvo. nov'««. lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo danes popoldne ob 5. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Na dnevnem redu so važne zadeve. lj Slovenska dijaška zveza (S- O. Ljubljana) priredi v nedeljo dne 19. dccembra ob 8. uri zvečer na Ljudskem odru — v proslavo sedemdesetletnice pisatelja Detelje — njegovo veseloigro »Učenjakac. Opozarjamo na ta nastop naše mladinske organizacije vse, ki se zanjo zanimajo. lj K sobotni božičnic! (18. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma) vabi Slovenska dijaška zveza (S. O. Ljubljana) vse, ki čutijo s katoliškim di-jaštvom. lj Javno predavanje, ki ga priredi Gospodarsko in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo, se vrši jutri, v četrtek, ob 7. uri zvečer v trnovskem žup-nišču. lj Odborova seja Nove založbe se vrši v četrtek, dne 16. t. m. ob 6. uri v navadnih prostorih. Spored: Občni zbor. Prosim vse tovariše odbornike, da se sej zansljivo vdeležijo. — Predsednik. (K.) lj Poročil se je v cerkvi sv. Petra g. Ciril Prestov, prometni uradnik drž. železnic, z gdč. Jelo Primc-ovo, uradnico Vzajemne zavarovalnice. Obilo sreče! lj Urad zoper navijalce cen je zaplenil več trgovcem tnanufakturo in uvedel postopanje radi navijanja cen, ker so nekateri še vedno mnenja, da morajo zaslužiti vsaj 30—60 odstotkov dobička. Tudi izgovor, da se je kupilo blago, ko je bil kurs lire 10 ali 12 kron, nc drži navadno, ker že mesece je kurs lir.e med 4.50 in 5.50 K in notarično ni več v Ljubljani blaga iz 1919. leta! Sicer pa je to zadeva špekulacije in konkurence! Danes je lira 5 K 50 vin. povprečno, sedaj nakupljeno blago mora pritisniti ceno »pofla«, ne pa narobe. lj Prepir med bratoma. Dne 10. decembra zjutraj sta se prepirala v Rožni dolini brata Ivan in Franc Peternel. V prepiru je sunil Ivan 18 letnega brata Franca z nožem in ga težko ranil. lj Kavarniška sraka. Detektiva Klinec in Požar sta zasačila v neki ljubljanski kavarni Gradčanko Heleno M..., ko si jc prilastila neko pozabljeno ročno torbico. Ko so preiskali stanovanje gospe Helene so našli 18 kavinih žlic, katere je, kakor jc priznala, ukradla v raznih kavarnah. Sploh so se lani in letos v kavarnah zelo kradle žlice. V kavarni Prešeren je bilo pokradcih čez 300, v Zvezdi čez 100 in v Centralu čez 60 srebrnih žlic. Majrcs®®!!^ paraCUa«, 2ALNA SEJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Belgrad, 14. decembra. (Izvirno) Jutri se vrši žalna seja Jugoslovanskega kluba za f dr. Antonom Mahničcm. Žalni govor bo imel načelnik dr. Korošec. Klub bo poslal številno zastopstvo k pogrebu. PROTEST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA RADI CERKVENO-POLITICNIH RAZMER v VOJVODINI. Belgrad, 14. ibra. (Izvirno) Danes dopoldne SO iravliali poslanci Ju- goslovanskega kluba o političnem položaju v Vojvodini. Svoje izjave so podali poslanci dr. Tunič, Blaško Rajič in dr. Sudare-vič. Odšle so tri deputacije v ministrstvo za prosveto, za vero in k ministrskemu predsedniku. Protestirali so proti samovolji ministrstva prosvele, ki je uvedlo cirilico v ljudskih in srednjih šolah kot edino pismo; nadalje, ker se zapostavljajo bu-njevaški učitelji in radi pouka veronauka na srednjih šolah. Pri miivstru Pribičeviču so bili dr. Tunič, dr. Mandič in Rajič. Pribičevič je izjavil, da on ni izdal nobene tozadevne naredbe; ako se je kaj takega zgodilo, so io napravili podtejeni organi. Jugoslovanski klub bo celo stvar spravil pred konstituanto. KAKO GOVORI DRŽAVNIK DR. I VESNIČ. * Belgrad, 14. decembra. (Izvirno) Danes popoldne ob 6 uri je bila protestna delegacija Jugoslovanskega kluba, seslo-ječa iz dr. Korošca, Sudareviča in Eveto-viča pri ministrskem predsedniku dr. Vesniču ter mu prikazala protizakonito postopanje ministra Prib;čeviča v cerkveno-političnih zadevah in o gospodarskem stanju v Vojvodini. Dr. Vesnič jc odgovoril, da ne more ničesar podvzeti, ker je ministrstvo v demisiji in da bo o zadevi govoril z ministrom Pribičevičem. S tem je pokazal, da je pod vplivom ministra Pribičeviča in da veruje denuncijacijam demokratov v Vojvodini. Dr. Vesnič se je spozabil celo tako daleč, da je med ostal m dejal: »Ako Bunjevci niso zadovoljni, te-, daj morajo iti pod Madžarsko.« DEMISIJA DR. KOROŠCA SPREJETA. Belgrad, 14, decembra. (Izvirno) De-rnisija ministra dr. Korošca je sprejeta. Ministrstvo saobračaja prevzame minister za javna dela Joca Jovanovič. VLADA ODSTOPILA. LDU Belgrad, 14. decembra. (ZNU) Na današnji seji min sirskega sveta jc bilo ! sklenjeno, da se stavi vlada dr. Vesn ča na razpolago kroni tekom današnjega dneva. Ker jc končala vsa predhodna dela, radi katerih je pred tremi meseci prevzela upravo državnih poslov, smatra vlada dr. Vesniča, da je s tem dovršila svojo nalogo. Vlada odstopa s polnim prepričanjem, da je njeno delo bilo v korist izvršenemu činu, ki ga ie naša država tako težko pričakovala. V političnih krogih vlada za sedaj prepričanje, da ie politični položaj tak, da zahteva ponovnih stikov z novim narodnim predstavništvom. Zdi se, da bo z ozirom na sporazum med načelniki strank, ki bodo vstopile v novo vlado, poverjena sestava kabineta Nikoli Paš.ču. LDU Belgrad, 14. decembra. (ZNU) Danes ob 6. uri popoldne je podal ministrski predsednik dr. Vesnič regentu prestolonasledniku ostavko svojega kabineta. PROTIČ MINISTRSKI PREDSEDNIK? LDU Zagreb, 14. dec. (ZNU) »Večer« poroča iz Belgrada: V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poveril Nikoli Pašiču mandat za sestavo vlade. Ker Pašič sam ne bo prevzel predsedstva vlade, sodijo, da bo določen za predsednika vlade Stojan Protič. S tem bi zopet prišel v pretres načrt ustave, ki ga je izdelal Stojan Protič in ki predvideva devet avtoric" r!^ nekrajin. VčRIFIKACPSKI ODSEK. LDU Belgrad, 14. decembra. (ZNU) Danes je imel ob 10 uri dopoldne in ob 3. uri popoldne verifikacijski odbor sejo. Na seji so se pregledali najprej vsi akti, ki jih je odbor dobil od predsedstva. Zatem se je vršila volitev predsednika veri-fikacijskega odbora. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Dragutin Pečič z 10 glasovi proti 9, ki so bili dani za radikalca poslanca Marka Gjuričiča. Nato so se sprejele pritožbe proti volitvam, ki jih je bilo samo deset in od katerih so tri že rešene, ker navajanja pritožb ne morejo vplivati na definitivni izid okrožnih volitev. Te pritožbe se tičejo volitev v mo-starskem, banjaluškem in tuzlanskem okrožju. Razprava se sedaj vrši za mandat dr. Svetislava Mihajloviča iz volivne-ga okrožja Bečkerek-Kikinda, ker jc bila vložena pritožba, da bi kot načelnik ministrstva za notranje stvari ne mogel biti izvoljen. KOMUNISTI ZA VLADNO STRANKO! Belgrad, 14, decembra. (Izvirno) V verifikacijskcm odboru so sklenili zvezo demokrati in komunisti. Komunisti so glasovali za demokrata Pečiča, ki jc bil vsled tega izvoljen za predsednika verifikacij-skega odbora. MINISTER DR. MARKOVIČ IZPODBIJA TRI MANDATE HPS. Belgrad, 14, decembra. (Izvirno) Minister za konstituanto se je obrnil na verifikacijski odbor s pismeno vlogo, s katero izpodbija veljavnost bosanskih mandatov Hrvatske pučke stranke in siccr mandate dr. Mandiča, dr. Rebca in fra Di-daka Bnntiča z razlogom, da so tri trije podali v Narodni slobodi izjavo, da so pri- pravljeni vsak čas položiti mandate, kadar bi volivci to zahtevali. Dr. Markovič zastopa stališče, da vsak poslancc ne zastopa samo svojih volivcev, marveč ves narod. To stališče ministra za konstituanto jc vzbudilo v političnih krogih veliko senzacijo. ZA VEČ TISOČ GLASOV OPEHARJENI. Belgrad, 14. deccmbra. (Izvirno) Včeraj je prispela sem delegacija Hrvatske pučke stranke iz Osijeka pod vodstvom g. Bruknerja, da protestira pri državnem in verifikacijskem odboru radi lega, ker je več tisoč Hrvatom bila odvzeta volivna pravica za volitve za konstituanto. RADIČ NE PRIDE V BELGRAD. LDU Belgrad, 14. decembra. (ZNU) V pouečnih krogih govore, da Radič ne bo prišel v Belgrad, temveč da bo tekom tedna bržkone prišlo samo nekoliko delegatov njegove stranke, da se pogajajo s strankami, ki so prišle v ustavotvorno skupščino. VESTI O RADIČU. LDU Zagreb, 14. dccembra. (ZNU) »Narodno Djelo« poroča iz Belgrada: Tukaj so sc raznesli glasovi, da se je Radič odločil odiii v Pariz, kjer b' zahteval od entente, naj ga podpira pri njegovem delit za proglasitev posebne hrvatske republike. Ako je istina, bo vlada podv~cla vse korake, da j^repreči nadaljnje pr-'"'-"" zablode, ki so že pnvzroči'e dosedaj naši Jr-žavi znatno škodo. MUSLIMANSKI KLUB ZA AVTONOMIJO. LDU Belgrad, 14. dec. (ZI"7) Vesli, da je vlada dcirisionirala, so dospele v muslimanski klub šele zvečer. V irusli-manski organizaciji se zato šc ni govoilo o tem poslednjem političnem dogodku. Vsekakor pa je o:"-intnci]a ~""-,!*nanov ta, da bi vstopili v novo vi do p 1 .'^go-jem, da se upošteva:o njihove zahteve. Muslimani se smatrajo za državotvoren element. Zato ne bodo vstopili v kako neplodno opozicijo, nei^o bodo scc;lovali v vladi. Stc'e na st~li?;'a, da se nr.j država ure«'1 ~>o r-ei"h -'-Vr-^n, rr '~^c-fo'e danes, ter da re r^e'0 oblast' nr okro9?«. ,r'kc? to z?"'.....radikalci in deTokr-li. NARODNI KLU". LDU Belgrad, 14. dec. (ZMo, i je imel Narodni klub sejo, na kalen jc bil za predsednika kluba izveljen poslanec j dr. Drinkovič, za podpredse:1- '*.dr- Gju-ro Šurmin, za tajnika pa dr. petričič. Z ozirom na ostavko vlade dr. Vesniča je Na-i rodni klub mnenja, da jc ta ostavka prezgodni, ker se posamezne politične skupine še niso uredile fer se še ne ve, kako bi se mogla sestaviti vlada, ki bi mogla biti podlaga razvoju večine ter uživati zaupanje konstituante. Sodijo, cla bo Narodni klub zavzel svoje stalile z ozirom na sestavo nove vlade čimprej. Klub se bo brž-kene približal onim strankam, ki se bodo izjavile za čim širšo decentrrP-acijo. Ako se ne bo sestavil tak blok, se bo Narodni klub vsekakor pridruži' oni.n sk^pl^m, ki bor^o za či*n širšo avfo"omn"o, '"•t bi mogli biti radiktci, Jugoslovanski klub :'n hrvatske stranke. SAMOSTOJNI Z RAZVITO ZASTAVO PREŠLI K LIBERALCEM. Belgrad, 14. dec- Ilzv.) Zemljor-!nič-ka stranka jc na včerajšnji seji verifikacij-skega odbora stopila z demokrati v en blok. Ugledni demokratski politik je naglasi! našemu dopisniku, da je Sarnostoina kmetijska stranka prva predlagala in dala iniciativo za demokratsko-zcmljoradnički blok. Akcijo je vzel v roke dr. Bogomil Vošnjak. REVIZIJA POSLOVNIKA? LDU Zagreb, 14. deccmbra. (ZNU) »Narodno Djelo« poroča iz Belgrada, da sc po včerajšnji debati v konstituanti splošno sodi, da sc bo poslovnik, ki ga je sestavil ministrski svet, moral podvreči znatni reviziji. SESTAVA KLUBOV. LDU Belgrad, 14. dcc. (ZNU) Radikalni klub je izvolil 20 poslanecv, ki bodo vodili strankine posle. Za predsednika so-cialnodemokratskega kluba je izvoljen poslanec Etbin Kristan. Komunistični klub je izvolil samo pet tajnikov. VPRAŠANJE SESTAVE BOSANSKE VLADE. Belgrad, 14. decembra, (Izvirno) Dr. Mehmed Spaho sc jc razgovarjal danes z našim dopisnikom o vprašanju sestave nove bosanske vlade. Izjavil jc, da bi po pravici morala pripasti iniciativa za sestavo bosanske vlade Jugoslovanski muslimanski organizaciji kot najmočnejši stranki. INVALIDI VDRLI V BORZO. LDU Trst, 13. decembra. »Lavoratore« javlja iz Milana, da jc danes v ta-mošnjo borzo vdrla skupina invalidov, ki je zahtevala, nai.trcfovci v znak soglašanju z njihovimi zahtevami prekinejo sklepanje borznih poslov. Navzoči poselniki borze so poslušali njihove ležnjc, izjavili, ua soglašajo z njimi, in sklenili prekiniti borzno poslovanje kol protest proti postopanju j vlade zoper vojne invalide. Preden so m-j validi zapustili poslopje, so zahtevali, naj ! sc odstranijo vsi posetniki, kar sc je ludi zgodilo. BORZA. LDU Zagreb, 14. decembra. Devize (vezane): Berlin 207—208, Italija izplačilo 535—540, Italija ček 520—525, London 522 —530, New York (kabel) 151—0, (če':) 151—0, Pariz 900—915, Praga 178—170, Švica 2400—2500, Dunaj 25-45—25.65. — Valute: dolarji 148 50—149.50, avstr. krone 28—28.50, carski ruMji 70—75. franc. franki 865—880, napoleondor 484—485, nemške marke 202—203, leti 200—205, ital. lire 515—522, lc . i 150—1") fnrfleiki funt 490—510, češkoslov. l.rcne 165—0. Prosuefa. pr XVIII. umetnostna razstava. Zadnje dni jc bilo med umetnine, razstavljene v Jakopičevem umeln. paviljonu, uvrščenih tudi troje lesenih skulptur priznanega slovenskega kiparja Ivana N a p o t n i k a, Ambicijozni umetnik si jc s svojim nastopom letošnjo pomlad pridobil vseobče simpatije in priznanje umetniškega sveta. Topot je vsled tehničnih ovir razstavil samo troje -talih umotvorov, ki po svoji originali ljubkosti naravnost vpijejo po kupcu. Zato opozarjamo ljubitelje prave umetnosti, da si razstavljena Napotnikova dela čimprej ogledajo. Pa nc samo to! —a, pr IV. Vcnfek slovenskih narodnih pismi. Za mešani zbor priredil Anton Grunt. Cena izvodu K 12. — Zalcž la Jugoslovanska knji-l garna v Ljubljani. — G. Grum je izdal dosedaj že, štiri venčke slov. narodnih pesnti, od katerih sta dva (2. in 3.) vže razprodana, kar je dokaz, da naša pevska društva rada gojo in proizvajajo narodno pesem. Prepričani snto, da je z izdajo četrtega Grumovega venčka našim pevskim zborom (še posebno manjšimi zborom na deželi) prav ustreženo in se ga bo-I do gotovo pridno posluževali. Harmoiiizacijal napevov je sicer priprosta, vendar prav lepa in v pravem narodnemu tonu. Najšibkejši ?bor| na deželi jih bo brez težav obvladal iu iz\a-jal z najboljšim uspehom. Priporočimo jih prav toplo vsem našim pevskim drnslvom. Napevi so izšli iz naroda, zrlo naj gredo v polni meri zopet med narod. pr Cika Jova Zmaj - Kalamandarija, Za našo deco poslovenil A. Gradnik v Ljubljani 1921. Založila tiskovna zadruga. Strani 70. Cena vez. i6.— K., po pošti priporočeno 1.40 K več. — Poleg Župančičevega Cicibana v slovenskem jeziku šc ni izšla pesniška zbirka ki bi nudila našim otrokom več, kot pravkar izišla Kalaman-darija. Priporočamo! Orlovski ustnik. — Bratom Grlom! Dr. Mahnič Anion jc umrl. Jugoslovanska orlovska zveza sc po večji deputaciji udeleži pogreba začetnika kat. pokreta. Pogreb se vrši v soboto dne 18, deccmbra 1920 cb 9. uri dop. Orli odhajajo v petek dne 17. dccembra'z vlakom, ki odhaja ob %6. uro zvečer iz Ljubljane. Podrobna navodila slede. Prijavite radi stanovanja in hrane nemudoma svojo udeležbo. Žalna se'a predsedstva O, Z. sc vrši danes v sredo dne 15. deccmbra ob pol <3. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni (I. nadstr.) Predsednik. Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Oriiške zveze sc vrši danes v sredo, ob 5. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni III. n. Prosi se točne udeležbe. Oilaški vestnift. d Odborom vseh podružnic SDZ. Odborniki vseh naših podružnic naj se zanesljivo udeleže seje osrednjega odbora SDZ, ki se vrši v petek, 17. t. m., ob 14. uri v zveznem lokalu. Odbori podružnic, ki nimajo nobenega člana v Ljul/jani, naj odpošljejo zastopnika-neodbornika. — Predsednik. d Seja odbora S, O- danes ob 2. uri popoldne v Ljudskem domu. Ker je zadnja pred božičnico in v tem letu — se zahteva gotova udeležba vseh odbornikov. — I. P. d Versko-znanstveni odsek S. O. ima danes (v sredo) ob 5. uri popoldne v samostanu oo- jezuitov redni sestanek. Rc-terira univerz, prof. dr. Ujčič. Vsled aktualnosti vabimo k sestanku vse člane S. O. d Danica — Zarja. Drugi redni občni zbor »Danice« se vrši v petek 17. L m. ob pol 9. uri dopoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. I. Žalna seja: Biskupu Mahniču: predsednik Krek. II. Občni zbor. 1. Odborniško poročilo. 2, Poročilo odse-kovih načelnikov. 3. Proglasitev starešinom. 5. Sestava pripravljalnega odbora za proslavo 25 letnice ^Danice«. 6. Sestava častnih sodov. 7. Slučajnosti. — Glede slučajnosti ooozarinm n« poslovnik IMpl*»hn štev. 2». dne iS. deeefift* 39». Sfrat) 5. obvezna za vse člane in društvene novin- | Zagreb 59.25, Varšava 14.25, Budimpešta ce. — Predsednik. ^ 14.30. Valute; novi jugoslov. dinarji 227, d Danica — Zarja. Seja »samoizobra-ževalnega odseka« Danicc se vrši v četr- tek 16. t. m. ob pol 2. uri popoldne v lokalu »Danice«. Vsak načelnik naj prinese seboj točen seznam v klubu včlanjenih tovarišev. Dnevni red: 1, Poročilo načelnikov o dosedanjem delovanju. 2. Program za bodoče delovanje. — Vsled izredne važnosti jc prisotnost vseh načelnikov nujna. KatoSiiki ustnik. c Marijina kongregacija v ljubljanskem dnhovskem semenišču se — z ozirom na visoko poštno pristojbino tem potom — najuljudneje zahvaljuje vsem članom-du-hovnikom za darove in spodbudna pisma, ki so jih priložili ob glavnem prazniku do-poslanim renovaeijam. Bog plačaj! N. c. p. p. b. V. M, — Načelstvo. Papežev zastopnik na Dunaju. Dosedanji nuncij v državi Venezuela, msgr. Fr. Marchetti-Selvaggiani jc imenovan za Dunaj. Papež ga je odločil za lo mesto, ker jc med vojsko kot vodja poslov, v Švici imel v rokah vse mednarodne zadeve, tičoče se bivše Avstrije. Dosedanji voditelj cerkvenega zastopstva na Dunaju msgr. Agno-Serra jc odpoklican v Rim ter izbran za važno diplomatsko službo. Papež za revne otroke. Benedikt XV, je izdal posebno okrožnico, v kateri sc zahvaljuje za vse številne darove, ki so se stekli v pomožni fond za revne otroke po Srednji Evropi. Hkrati pa priporoča nove zbirke, ki naj bi se priredile v isti namen dne 25. decembra, na god Nedolžnih otro-čičev. Papež sam j e zopet 'podaril v ta fond 100.000 lir. Katoliške in državne šole oa Francoskem. List »Croix« poroča, da je v okrožju Maine in Loirc 782 javnih (ateističnih) in le 508 prostih (privatnih katoliških) šol; vendar izkazujejo poslednje (katoliške) 4829 učencev več, nego državne šole. Dokaz, da je državna šola popolnoma odpovedala, ker je brezverska, in da imajo starši odločno voljo naklanjati svoji deci le katoliško odgojo. Značilno je tudi, da vzdržuje država cclo vrsto šol, ki nimajo oh nič učencev, marveč samo učitelje, e vzdržuje in plačuje, dočim za privatne katol. šole ne da niti vinarja. Javna disputacija. Vodja monakov-skih svobodomnslecev, Amon, apostolat poprej frančiškan, je imel javno disputa-cijo s p. Heribertom Holzapfelom O. F. M. Ta je zahteval, naj mu navede vsaj en znanstveni stavek, ki bi bil v nasprotju s katoliškim naukom, Amon jc v odgovoru priznal, da ne more ovreči niti enega izvajanja svojega bivšega učitelja P. Holz-apfla in da ne ve nobenega stavka, ki bi bil v navskrižju, s katoliškim naukom. BORZA. LDU Praga, 13. dec. (ČTU) Devize: Amsterdam 2708.50, Belgrad 236, Berlin 119.25, Bukarešta 120.25, Sofija 100, Curih 1343.50, Milan 307, London 303.50, Pariz 518.50, Newyork 88.25, Dunaj 14.30, nemške marke 119.25, romunski leji 114.75. bolgarski levi 96, švicarski franki 1339.50, italijanske lire 304, francoski franki 515.50, angleški funti 301.50, ameriški dolarji 87.25, avstrijske žig. krone 14,30, poljske marke 14,25. LDU Ducaj, 13. dec, (ČTU) Devize; Zagreb 385.25—380,25. Berlin 837—843. Budimpešta 99—101, Bukarešta 815—825. London 2125- -2145, Milan-Trst 2140— 2160, Pariz 3600—3640. Praga 690—695, Sofija 680—690, Varšava 98—100, Curih 9500—9550. Valute: jugoslovanski dinarji 1552.50—1572.50, francoski franki 3590— 3630, švicarski franki 9475—9525, češkoslovaške krone 697.50—702.50, madžarske krono 106—108. rumunski leji 825—835, bolgarski levi 695—705, italijanske lire 21.30—21.50, nemške marke 837—843, poljske marke 105—107, angleški funti 2115—2135, carski rublji 332—338. LDU Curih, 13. dec. (ČTU) Devize: Berlin 8.80, Holandija 198.35, Ncwyork 647, London 22.40, Pariz 37.85, Milan 22.50, Bruselj 39.90, Kodanj 93.50, Slockbolm 125, Kristijanija 93, Madrid 93,50, Buenos Aires 230, Praga 7.35, Varšava 1, Zagreb 4.50, Budimpešta 1.30, Bukarešta 8.70, Dunaj 1.80, avstrijske žigosane krone 1.20, g Kmetijski in izobraževalni tečaj priredi kmetijska podružnica v Novem mestu ob nedeljah v času od 2. januarja do srede marca „1921. Tečaj je namenjen zlasti kmetijskemu naraščaju, to je mladim gospodarjem in kmečkim mladeničem. Pouk je brezplačen, le tovi s potrdilom carinskih oblasti. Istotako davka ni plačati za ono izvozno blago, ki jc bilo naloženo v vagone ali šlepe pred podpisom tega zakona, lo jc pred 26. okt. Isto velja za blago, za katero sc je v tem času zahtevalo vagone aH šlepe za izvoz blaga, pa jih ni bilo moč dobili vsled pomanjkanja vagonov in šlepov. O tem jc treba potrdila železniške postaje, odnosno pnrobrodne postaje. V vseh drugih slučajih je davek plačati po predpisih izpreme-njenega zakona. Določitev glede takih transportov in glede oprostitve plačila predmetnega davka izdaja Generalna direkcija carin temeljem postavk interesentov. g Belo zlato — sladkor. V l 1920-21 se je pridelalo sladkorja: v Nemčiji 1,200.000 ton (1. 1919-20 le 739.550 ton — v oklepaju navajamo številke prejšnjega leta), v Čehoslovaški 725.000 ton (489.366), v Nem. Avstriji 10.000 (5132), na Ogrskem 25.000 (80001. na Poljskem 200.000 ton (140.000), v Franciji 300.000 (172.000), v Belgiji 235-000 (147.000), na Holandskem 300.000 (238.692) ton, na Ruskem in v Ukrajini 50.000 (86.691) v drugih državah 725.CC0 (597.318). Cela pridelava znaša letos skoro 12 milijonov metrskih stotov več kakor lani in 4 in pol milijone več kakor v letu 1913-14. — Na podlagi referata čsl. ministra Hotowitza jc prodala čsl. država v tujino 743.000 metrskih stotov sladkorja pod ugodnimi pogoji, v zameno za žilo vrhutega Še 90.000 metrskih stotov, Ker Čehoslovakom zmanjkuje moka, se i vrše pogajanja še za 250000 stotov slad- za kurjavo in snaženje prostorov plača vsak j korja v zameno za žito in moko. Da se onemogoči špekulacija in veriženje s sladkorjem, jc določila vlada, da sc bo prodajal sladkor po ceni, ki bo v veljavi ob času dobave. Tako se vrše pogajanja za prodajo 1 milijona stotov. Jugoslaviji in Bolgarski jc Čehoslovaška obvezana dobavili 275.000 stotov, dobavila jc pa žc 400.000 stotov. V celoti jc izvozila čsl. republika 2,480.050 stotov sladkorja. Ves sladkor, kar ga je letos pridelala čez svojo potrebo, je že prodan ali obljubljen. Upajmo, cla bo zvišana produkcija znižala ccno sladkorja in uplivala tudi na splošno padanje draginje. Čas bi bil. g Veliko vcdnoelektrično podjetje. G, Pctar Biankini, brat g. Juraja Biankinija, je ustanovil sindikat za zgradbo velikega vodnoelektričnega podjetja v Bosni potom izrabe vodne sile reke Rame pri Prozorti, kjer se bo izkopal 10Vi km dolg prekop do Triščanov, Padec vode bo znašal 254 metrov. Računajoč s količino vode od 10 do 12 m3 na sekundo, se bo dobila električna energija za 30.000 konjskih sil. Ako bi to podjetje uspelo, bi bilo največje v naši kraljevini po veliki falski centrali. udeleženec majhen prispevek. Pouk sc vrsi vsako nedeljo od pol desetih do pol dvanajstih dopoldne. Kdor se želi pouka udeležiti, naj se zglasi najpozneje do 25. decembra ustno ali pismeno pri načelništvu kmetijske podružnice v Novem mestu. Pozneje došla zglasila sc ne bodo upoštevala. g Uradno pojasnilo glede davka na kupčijski promet sa eksportno blago. Ko so predpisi o davku na kupčijski promet stopili v veljavo, so nastale nejanossti, kako je z blagom, ki ni še moglo čez mejo, dasi je bilo oglašeno za carinjenje že pred uveljavljenjem novih predpisov. Finančni minister jc izdal v tem predmetu sledeče pojasnilo: »Člen 1.27. izpremenjenega fin, zakona za 1920—21, ki jc stopil v veljavo dne 7. novembra t. 1., predvideva, da sc davek na kupčijski promet za robo, ki se izvaža preko carinarnice, plačuje pri izvozu na carinarnicah. So slučaji, da jc bila roba, namenjena za izvoz, prijavljena za carinjenje pred 7. nov., pa sc iz raznih razlogov brez krivde izvoznika ni mogla zacariniti pred uveljavljenjem novih predpisov. So dalje slučaji, da roba, za izvoz naložena v vagone ali šlepe žc pred uve-Jjavnostjo novih predpisov, vsled prometnih težav ni mogla preko meje pred novim zakonom, marveč še danes čaka na izvoz. Ker za take slučaje v zakonu ni določb glede vplačila davka na kupčijski promet, se zaradi enotnega postopanja in v la namen, da se obvaruje škode stranke, ki brez svoje krivde niso mogle preko granice, določa sledeče; Davek na kupčijski promet se nc plačuje za ono eksportno blago, ki jc bilo za carinjcnjc prijavljeno pred 6. novembrom tega leta, ako se to dejstvo ugo- polkovnik Raktelj, ga jc pomilostil in se je zadeva odstopila rednemu sodišču. Predsednik porotnega senata g. nadsvetnik Zebre jc razglasil sodbo, s kateroje bil obsojen Novak na 7 let težke ječe. Novaka je zagovarjal dr. Fettich. Dne 14. dccembra 1920 je pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja porotni senat preložil razpravo proti Jožefu Perctt in tovarišem, nato jc porota razpravljala o tožbi proti Prancetu Puci-harju in Ivanu Jemcu, ker sta 12. oktobra 1920 ukradla g. Anionu Kancu 9454. kron vreden sod špirita. Tatvine obtožena nista tajila, pač pa krivdo zvračevala eden na drugega. Posebno Pucihariu ni šlo v glavo, da bi ne smel krasti, dasi jc bil že neštetokrat zaradi tatvine zaprt. Porotniki so potrdili soglasno na nje stavljena vprašanja, nakar je razglasil g. dvorni svetnik Rcgally sodbo, s katero je bil obsojen Pucihar na 5 let in Jemc na 18 mescccv težke ječe. Obtožbo je zastopal g. državni pravdnik dr. Ogorcutz, zagovarjal je obtoženca g dr. Jelene. Danes bo porota pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regal!yja sodila Antona Brenceta iz Rakitne, ker je s sekiro ubil lastno mater; Alojzija Jerančiča s Karlpvskc ceste št. 13 in Miho Puharja iz Rožne ulice št. 99, ker sta ukradla trgovcu Hrastniku manufakture v vrednosti 62.512 kron in Ivana Lcskovca ter Janeza Zupa. na, ki sta obtožena tatvine. Sodišče ln pelfcSfa« s Vlom. Gospodu Svctetu. Davorinu v Vodmatu št. 17 je biio ukradeno različne blago v vrednosti 6180 kron. s Tigrasta odeja vredna 4000 kron jc bila ukradena Henriku Sotnmerju z Dunaja iz vratarske lože pri Slonu. s Postopač. Nadstražnik Ivan Švob jo aretiral Petra Johana. ki se klati žc 1 lete. okoli brez stalnega dela in ga zasleduje okrajna sodnija v Radovljici, ker jc kot pastir pri Štefucu na Bledu kradel ribe. Pod vodstvom g. nadsvetnika Žebreta jc zborovala dne 13. t. m. ljubljanska porota do tričetrt na 1 zjutraj. Z 8 da in s 4 nc jc porota potrdila na nje stavljena vpra-šanja o krivdi ropa Jožefa Novaka, o katerega zločinu smo poročali v včerajšnjem »Slovencu«; ropal je kot vojak 30. majnika 1920 pri Cehnarjevih v Dolenji vasi št. 15 na Koroškem. Vojaški preki sod jc obsodil Novaka na smrt, toda njegov poveljnik, g. poročilo. Ljnbljaua 303 ia u. in. viš. C Vodovodne cevi surs.sft1® oddaja mnogo pod dnevno ceno uvozna vrdka J. Bazboršek, Šmartno pri Litiji. Nova, elegantna, jako lepa masivna hra- stova opreva zi spalno solio 0%7- dala, dobro ohranjen, belo lakiran otroSki voziček za ležo in sedenje ter več lovskih pušk sc zelo ugodno proda. Vprašati: Gillard, Bistra, poŠta Borovnica. I^rinm pri somisločih in prijateljih lJbuU natnvozdravstva, abstinentih, vegetarcili sobo ali pa tudi samo posteljo. Ponudbo na upravništvo lista pod »soba 499JI«. Pet modernih MilGIilllil [tU!;0I en velik nov Štedilnik z bakrenim kotličem, ena decimalna tehtnica, eti Latuov pors-nemaSnik za mleko sc ccno produ. — Poizve se: Dunajska cesta St,36. levo. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellcrjev Elza-fluid' Bodete sc čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni stcklcnici 42 K. Državna trošari-na posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjevc Elza - krogljise] r skatljic 18 K, Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najccnejc. E u g c t V. Feller, S tubi ca donja, E 1 3 « trg š t. 134, H r v a t s k a. lelezoiii feočev(svin5akov)- takoj priprosta žensko ml, macjala gospodiuji, eventualno da zna sama <|0-spodiitjiti. Znati mora kuhati za sredine sloje, dalje prati, likati in sobe posprav-l.ati. Starejše moči priprostega značaja imajo prednost. Hrana, stanovanje in čevlji prosto, plačn dobra po dogovoru; nastop takoj Alaks Pečnlk, tov. čevljev, Ga-raeljne nad Ljubljano. 19'19 »ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!« Žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da jo blagi soprog oziroma najboljši, nad vse ljubljeni in od svojih otrok oboževuni očo, oziroma stari oče in tast, gospod Prevzame Jjpjjjg g|| J^gJ zadrgo- Sloveniji v bliaini železniške postaje. Cenj. ponudbe naj se pošljejo pod „Trgoviua 1921" na upravništvo ,Slovcnca". Proda se dobro ohranjena ahko v hotelu Tivoli. Umu -(WoSat 4988 na novo renovirani, zgledu j o kukor novo i. s. ena St. 2, druga št. 8, dvo-knlna, sc ceno prodajo. Nuslov se izve pri An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Gauikarjevo nabrežje 5, Lepo (iroio morsko iravo Mm* zu modrocc nudi v večjih iu maniših množinah po najnižji ceni A. SUŠNIH, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. Leopold Bavdek viš. sod. oficijal v pok. danes v starosti 74 let izdihnil po dolgem izredno uduuem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v nedeljo ob 3. uri popolduo. črnomolj, 10. doc. 1920. _ Zalnjoči ostali, Brez vsakega drugega obvestila. V slrojno id eiemejiično stroko spadajoča dola (proračune, načrte itd.) izvrSuje Ing. Potrowiess, Ljubljana, Celovška cesta G6. 4890 Oglasi v ,SIoveaicu4 imajo velik vspeb. Veent, ki so nas ob britki izgubi naše preljube in pre-skrbue tete „ Katarine Sare posestni«« tolužili in jo kljub neugodnemu vremenu v tako velikem številu spremili nu. kraj počttKu in motili zanjo, srčna b vnln in Bog plučaj 1 žnpužc, 14. decembra 1920. Žalujoči sorodniki. Lekarna v Logatcu dobavlja pristno norveško ribjo olje v izvirnih posodah p« 100 kg, tudi v manjših množinah, kakor tudi rlctaovo olje, kafro, umerik. vaztlin in razno špecijatitete. 5000 za mizarsko obrt pri JOSIP-n SLEJK-u Zg. šlšua Stev. 82. 300t Prodam Kdor hoče iz Banata poljskih pridelkov itd naj sc pismeno obrne na Rndolfa Velli.-tvib, Vršac, Banat, kateri jo pripravljen vsakomur dati natančna brezplačna pojasnila. novo povs® godna dobiva se povsod Prva hrvatska tvornka salam, »uJ,enega mesa in masti M. 4SAVR9LGVSC SINOVI D. D. Pelrinja. Br. Movakovič veletrgovina vina in žganja Ljubljana (Kolizej). Tclef. int. 131. Nudimo po najnižji ccni fina dalmatinska iu bauatska močna vina, štajerska, ljutomerska in haložauskavina, dobro slivovko in fini čajni rum ter fine likerje v sodih in v stcklcnicah. — Kupimo vsako množino stcklcnic od 7/10 in po 1 liter. hišo — •Mira in kmeti;--ko po^.opjc v Mostah. Po-i*V! so url /Mor« s, in' ^ uro]aCG) oilfjlnal Cjllnder Simiericvc velike in malo čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje ;:a stroje nn drobno iti debelo, deBtiižka cJiruJčtoa za mednarodne transporte. Brzojavni nosiovi spedbalkan. LJubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjcnja In zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani. m Prvo IjubUnsko mm skladišče, spoieno s tirom južne železnice. Carinska agentura javnih skladišč. ....................■■........i—..........■■■■■.n. NajveCje domače spedlcljsko podjetje v Jugoslaviji. kuhinske potrebščine, železno pohištvo, okove za pohištvo iti qradbe, orodie ter vsakovrstno drugo žolezniiisko blago nudi po solidnih ccntih ua drobno in debelo trgovina z 2cle/.nino BREZNIK & FRITSCH v Ljubljani Cankarjevo nabrež e št. 1. io otvoril svojo podružnico v Be5ki, Srem v bližini Beograda in Novisad. Postregel bodo najceneje in nuj-kulantneje celo Slovenijo s pžonico, koruzo, ječmenom ovsom, moko, vsakovrstno slanino, svinjsko mastjo in z Karlovskim in Banatskim vinom. Vse najceneje po dnevni ceni. Naročda direktno na tvrdko Rudolf Pevec, v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Be^ka, Siem. — Naku-poval bo direktno od kme!ov ter bo zamogel z vsako diugo tvrdko konkurirati. Obenem se bodo tamKaj i>ro-dajaie desko, les iu drogi. Slovencem so bodo event. informacijo dajale brezplačno. — Se vijuduo priporofia RUDOLF PEUEC, prva slov. tvrdka v Sremu O f..........• i T t f Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju fR v 0 M 1 t e V j hhjff veletrgovina vina, žganja in tvornica liker ev išCe prvorazredne nuph z velikim krogom stalnih odjemalcev po celi Jugoslaviji. PraktiCno in najceneje jc, če kupiš za božično darilo svoji soprogi vrv za sušenje perila katere nudi v veliki izberi iz fine konoplje po zmerni ceni Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31, Lastni izdelek 1 Lastni izdelek I prvovrstnega 70( O kg To uaprndaj. Ponudbe: k rl evn ška ul. št 8. L ubljana. naznanja cenjenemu občinstvu, osobito trgovcem z manufakturo, da se je preselila s svojo veletrgovino iz dosedanjih trgovskih prostorov Turjaški trg štev. 1 in pisarno Židovska ulica štev. 1 v novopretvorjeno frgonino Božično sporočilo g lin i. t. Karamelke »Kelinea«, prvovrstne češke sladkorčke, ima v zalogi Ljublj. komerc. dražba, Ljubljana; Bleivveisova cesta št. 18, kot jugoslovanska reprezentantinja tovarne „Kolinea", Kolin, — Cena izredno nizka! — Oddaja se samo v zabojih po 100 kartonov. t Brzojavi: Komercijala, Ljubljana. — Telefon: 408. Namesto božičnega darila svojim ceuj. odjemalcem bode podpisana tvrdka prodajala brez vsa* kega dobicua samo 15., IS., 17. ta 18. t m. en gros in en detail močna, trpežne uoljSe in navadne moške cevljo, vso na roko šivane in iz najboljšega usnja, in sicer v trgovini na McsSnem trgu -n v »Kai-sanua skladišče št. Hi (od 9. do pol 12. ure dop. in od pol 3. do 5 ure pop. Kdor hoCe imeti res dobro ln po coni obutev, naj ne zamudi te prilike' VAS© PETRICICA nasled. SAMEC. l Moške zimske obleke od K 1320 — naprej | „ „ suknje „ „ 1430'— „ „ modne in športne filacs „ „ soo — „ • deške obleke „ „ 680— „ Vsi izdelki iz pristne volne izdelani v I prvi domači oblačilni industriji v Ljubljani. abrsšssssisasssai Tsgss-^gsgEBs« ■--zr^.-š Veletrgovina z oblekami J. Maček LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3. IBBHSffiiaKlgMBHMBnHiaHB&BeiHHflBHBlBiBBBH žično in novoletno darilo! Prodaja čevljev po zelo znižani ceni pred Božičem pri tvrdki Ljubljana* Hestni trg št« 26. aacdacaaaaaaaaaaaa ..oaaaanna Terpentinovo čistilo za čevlje z imenom M CM razpošilja glavna tovarniška zaloga: , M. acaaaacicj^aacjaajnaciasaaaancaa Kupile srečke Državne razr. loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadenel Itajgriji dobite!) v najbolj srečnem slučaju je 4,800.000 bron! Cela. srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. Ne zamudite prilike! Žrebanje v prvem razredn se vrši že dne 3. januarja in dne i, januarja 1921, Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: Zadružna Gospodarska banka d. d. v LJubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr. ■sna SaaSBiSBBflBBBBBflflBaaBBfiBflBBflflBBflBflflBBBflflB sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. s\pi Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Liubliana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.