\ IjT , . "'Tj	W ' " i. tf.lV- >■ • »J	■	••' -I
I ^^ VP V" ^^^ I ^N^ Md^ ^jfl ^^^ I	fl Sd^^A SjAHj I ^^
I ^Lf I 1111 fld^L ^^^	MJ^k I II I IdA
H ^K^fl H H ^^JH^	M H H H ^AA D H H ^L^H
-— J\
Issued lhm times « wmIc. ^ Official Organ ofSSSIw-nian SocietiM and Organi-
' ^ I
in language only
-—....... illiii r-Mwn iWII i,|i	--- L................. » I
NO. 3i. .	'	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 14th, 1917.	* LETO X. — VOL. X.
■■—'	iMiii.i............ ............,-....-.-	j. ^	_ l	—-—1 -1--"1 1 ''■	11	.	i..—nil	.	---. -a•asa—L. JM	i. m .1 . .. ........1 ...	.7 I
Ameriško državljanstvo m Narodni Dom, dvoja važnih dolžnostij,
'	Sol
, t *
—Današnji časi niso za prepire. So preresni, da bi mislili na malenkosti. Uredništvo lista je prepričano, da se bližajo izvanredni časi, kakoršnjih je teško še kdo doživel v Ameriki. Zato pa naj vlada sporazum povsod. Prva misel vsakogar mora biti, da je dober in lojalen ameriški državljan, kakor mu njegova vest pripušča. Vsakdo ve, da je sem prišel fadi pomanjkanja v stari domovini, in da si je tukaj opomogel Nič i.e glejmo na verske prepire, na sebičnosti, na reklamne krike, ampak recimo: Mi smo tu kaj. ameriški državljani, priprav Ijeni podpirati svojo vlado z vsemi močmi v vsem, n čemur je ta vlada poštena iN opravičena. Pustimo male prepire in vsakdanjosti. Raje skrbimo za velike narodne potrebe. Tu v Clevelandu imamo veliko na-rodno-ameriško potrebo Slovencev, in to je Slovenski Narodni Dom. Zberimo tukaj svoje sile, žrtvujmo, delujmo in postavili bodemo nekaj, na ker bodemo vsi ponosni. Im.i-mo mnogo podpornih društev, in imamo tudi stotine rojakov, ki nikamor ne spadajo. Tu je zopet novo polje delovanja za vse prave dobrotnike svojih bližnjih. Mlnogo dela se nam nudi povsod. Le malenkosti pozabimo, in predvsem: ne pobijamo sami sebi, skušajmo, da eden pomaga druzemu, bodite vedno na delu za dober ameri-kanizem, skušajte postati bratje eden drugemu. Vera nas ne sme ločiti, osebne mržnje morajo zginiti, skušajmo vsi skupaj drugemu zboljšati življenje, kajti, povemo še enkrat, da časi so tako resni, da bodejo zginile v prah vse malenkosti in bodemo zadovoljni, če smo storili svoje delo kot dobri ameriški državljani.
—Pevsko društvo Edinost praznuje v nedeljo 18. marca svojo petletnico. Najprvo ča-stitamo temu eminentnb narodnemu pevskerryi društvu, ki se je vseh pet let svojega obstanka trudilo povzdigniti slovensko pesem in ji priboriti spoštovanje tudi v Ameriki! V nedeljo, 18. marca priredi to pevsko društvo veliki koncert v Grdinovi dyorani, pričetek ob j.30 popoldne in zvečer banket, pričetek ob 730 zvečer. Nase rojake uljudno opozarjamo, da se v obilem številu udeležijo koncerta in pomagajo dobremu društvu, ki se trudi za prospeh in napredek slovenske pesmi in naroda sploh.
—Umrla je Mary Razdrli, stanujoča na 39. cesti. Počivaj "miru!
•^-Umrl je John Košak, star 45 letfki je bival 11 let v Clevelandu. Doma je iz Škocijanske fare. Zapušča žerio in dva otroka. Naj počiva v miru!
—.Mrs. Ivana Pavlin, je darovala $uoo za Narodni Dom. Lepa hvala za dar.
—Mrs. Ana Požun, 1223 E. 61st St. je druga žena v slovenski naselbini, ki je prinesla za $10 opek, da dobi delnico S. N. Doma. Naše Slovenke so se zadnje čase začele pridno zani-mati za našo narodno stvar, zatorej jim gre vse priznanje, da s svojo pomočjo delujejo za napredek naselbine.
—žensko dr. Collinwood Hive, it- 2$3 LOTM, slovensko društvo v Collinwoodu priredi 8. aprila v Kunčičevi dvorani svojo veselico, na kar se rojaki opozarjajo.	. !
—V soboto ves dan, to je od 8. ure zjutraj do 7. zvečer bodemo pisali prošnje za prvi in drugi državljanski papir v našem uradu. Rojaki se opozarjajo na to. Vsakdo bo prijazno po«trežen.
—Vsako društvo, ki je že-se-
-	daj sklenilo prirediti piknik, bi ii moralo to naznaniti našemu
-	uredništvu, da naznanimo, da
0	se vedo ravnati druga društva, e da ne bo pet ali šest piknikov
-	na eno'nedeljo, kakor druga
1	leta. Društveni tajniki, nazna-r nite uredništvu, kaj je društvo
-	sklenilo, da se zve povsod.
r —5000 državljanov se je
-	zbralo v pondeljek zvečer, v li Grays Armory, kjer se je vrši-
la narodna-ameriška slavnost. č Ameriške .himne so odmevale in obljubila se je zvestoba vla-
-	di in zastavi in predsedniku.
—V mestni zbornici je bila v v pondeljek , sprefeta resoluci-z ja, ki odobrava vse delovanje r predsednika Wilsona. NaspVo-
-	tovala sta resoluciji councilma-11 na Gahn in Sulzman. Imena a kažejo, kakšnega rodu sta. Na-v dalje se je dovolilo pri ist; seji
-	$13.000 za pregled mestnih ra-
-	čunov. Dovolilo se je. nadalje,
-	da' najame inesto en milijon j dolarjev posojila proti 4^2% 3 za nujne izdatke. Odvrnila se t je prošnja cestne železnice, da
-	bi se ji dovolilo izdati $1,250-, 000 za popravo tira. Mestna , zbornica je mnenja, da železni-e1 ca lahko naredi isto delo za pol ci1 milijona. Čim več železnica po-1 troši, tem v večji nevarnosti je 1 3 centna vožnja.
i! —Rojake, ki ljubijo lep ples, -! opozarjamo na kontest sloven-a * ske plesne šole pod vodstvom e John Škufca, ki se priredi v so-
-	boto 17. marca ob 8. zvečer v
-	Birkovi dvorani. Kateri par bo e znal najlepši plesati valček, do-
-	bi lepo darilo v denarju, in zra-
-	.ven tega je še na razpolago , več drugih daril. Ljubitelji le-
-	psga plesa se vabijo na to pri-
-	leditev.
1 —»Na Union postaji so dobi-
-	li v soboto "bombo", o /kateri
-	se pa ne ve, ali je le ' šala ali resnica. Spravljeno imajo sedaj
t v mestni hiši, kjer jo preiščejo. 1 Najbrž je pa nedolžna šala ka-
-	Veva hudomušneža.	,
-r-Leta 1918 bo volivcem dr-i zave Ohio dana prilika, da se
-	izrečejo ali so za žensko voliv-
-	no pravico ali ne.
i —V Hollenden Hotelu so 1 imeli v soboto lastniki jezer-> skih ladij sejo, pri kateri se je t sklenilo, da se vseh 480 parni-) Vov, ki plovejo po jezeru, v slu-, čaju vojne ponudi na razpola-: go ameriški vladi. • 1 —395 slučajev koz se je po-1 ) javilo med Šolskimi otroci v i enem samem tednu. Zdravstve-1 ne oblasti je to pričelo skrbeti, i —Zvezina vlada išče človeka, ki bi vozil elevator v zve-, zinem poslopju. Pasi se je služ-j ha razglasila, pa se nihče ni oglasil za njo. Plača je $60 na r mesec-
—Na vseh javnih ljudskih ; šolah mora vihrati ameriška
-	/astava, je oldočil šolski odbor. Učenci v javnih šolah se
-	podučujejo kakšne važnosti je . današnji čas.
—^Zamorci so postali prava . nadlega v Clevelandu. Ker je
-	pomanjkanje delavcev so raz-1 ne kompanije importirale iz . južnih držav mnogo zamorcev, : cd katerih pa sedaj mnogo po-
•	i-topa po mestu in napada pa-, sažirje. 28 napadov v enem te-, dnu je bilo povzročenih od raz-1 nih zamorskih band. Policija
je zadnji teden zaprla 21 za-l morcev.
—iSvota denarja se je zgubila v našem uredništvu. Kdor
•	pogreša denar, in se lahko ska-\ že kot pravi lastnik, dobi denar
v našem uredništvu, i —Nova slovenska trgovca z ■ opekami za Narodni Dom sta: i John Zakrajšek, grocerist. ' 6422 (St. Clair ate. in Frank
•	Škulj, grocerist, 6214 St Clair
-	ave. iR'ojaki, vaša pozornost na te trgovce. Podpirajte v«e one,
. ki nmlniroin vott
Svetovna revolucija se bliža,
Amsterdam, 13. marca. Silna evropska vojna je dospela na svoj vrjiunec. Grozeča znamenja na horizontu grozijo strašno revolucijo, ki bo zapletla celo Evropo. Narodi se bodejo dvignili in pregnali svoje vlade- To je mnenje vs,£h resnih nevtralnih opazovalcev vojne.
V	resnici se bo tako zgodilo kakor je posedal -pr<vJs. \Vil son, da namreč nobena stranka ne bo zmagala, ker ne bo mogla zmagati. Vojna bo končana nekako sredi avgusta letos,to trdijo dobri opazovalci položaja v Evropi. Toda ne orožje, ampak lakota, strašna lakota, mizerija, smrtna utrujenost in zgubljene iluzije posameznih narodov bodejo naredile mir v Evropi.
Vlade slutijo revolucijo.
Razne evropske vlade vedo, kaj bo prišlo. One slutijo, da se bo ljudstvo v masah dvignib po vseh deželah in zahtevalo živeža in miru. Lakota je tako hud gospodar, da pozabi na vse druge zapreke in napne skrajne sile. Vprašanje je le: Kje se bo revolucija najprej začela? V kateri deželi? Kakor hitro se dvigne enkrat narod v eni državi. mu bodejo sledili vsi narodi v drugih državah.
Vse gleda proti Ameriki.
Zavezniki gledajo proti A-meriki lot pr&i gelju. Zavezniki so trdno pre? pričam, da kakor hitro stopi A merika v »vojno 11a strani zaveznikov, da bo to povzročilo tak strah in moralno propalost med narodi Nemčije Avstrije, da bodejo s silo zahtevali mir. Amerika je znana v Avstriji. Nemčiji in Turčiji kot silno močna dežela, katere se bojijo. Medtem se pa kriza vsak dan bolj približuje, vedno narašču in ne bo dolgo trajalo, ko bo zbruhnila s strašno silo med lačnimi narodi.
Vlade se majajo.
V	Nemčiji ljudstvo godrnja proti esearjem in kralvem, lcer so povzročili, da je Nemčija prišla iz blagostanja na rob bankerota ii| narodne lakote. *Francozje nič več ne zaupajo
ministrstvu Briandu. in zdi se, kot da bo ministerstvo ikmalu moralo odstopiti in pride drugo. mirovno ministerstvo. Tudi v Angliji se kažejo znaki nezadovoljnosti. V Italiji pridigajo socijalisti z vso silo v prid miru, posebno odkar So subma-rini povzročili, da prihaja mnogo manj živeža in premoga v Italijo. V-Nemčiji je ves narod,, ki se nahaja doma, en sam bu-čelnjak, kjer se bučele priptav-Ijajo, da vzroje. V Avstriji je lakota skrajna, položaj strašen, in pričakuje se vsak dan strahovitih sprememb. Celo v Rusiji primanjkuje hrane, in poroča se o ljudskih uporih. Svet se približuje sodnjemu dnevu.
Armirani nemški zarotniki.
Philadelphia, 13. harca. Adal bert K. Fischer je bil tukaj prijet kot glavni nemški zarotnik v Ameriki. Njegova aretacija je povzročila silno senza-fcijo, prvič ker je Fischer v, daljnem sorodstvu z nemškim kajzerjem, drugi£ ker je dobival naročila za zaroto proti A" meriki naravnost od nemške vlade, in tretjič ker je bil Fischer član inženirske tvrdke,, ki je izgotavljale načrte za gradnjo ameriških bojnih ladij,' in je Sedaj gotovo, da ima nemška vlada« vse načrte ameriških bojnih ladij v svoji posesti. Tu se ie dokazalo, da te ne sme sa.
1 .....
upati nobenemu iNemcu v A-	i
meriki.	v
Nesramna veleizdaja.	j;
V Philadelphiji ^obstoji tvrd-	11
ka Shutte & KocFlpiig. Ta tvrd	t
ka izdeluje razne dele za bojne	s
ladije. (Sedaj se je dognalo, da	d
ta tvrdka ni ničesar druZega	r
kot podružnica ogiomnega pod-	d
jetja v Hamburgu1 Koerting <5*	11
Co., in da je prijeti izdajalec	r
Fischer zet Koertinga v Nem-	t
čiji. Koerting je prva glava v	š
Nemčiji. Fischerja so poslali	C
sem pred štirimi leti, da služi	n
nemškim interesom. On je ak-	r
tiven častnik nemške armade.	(I
Detektivi Zjed. držav pričaku-	o
jejo še več arestov prominent-	t
nih Nemcev. V Philadelphia-	ž
skem pristanišču se nahajajo	v nemške ladije Prinz Ft tel Fii-drich in Kronpririz Wilchelm.
Na teh ladijah so ameriški de-	n
tektivi dobili ogromne zaloge	g
razstreljiva in načrte, da bi se	i;
pognal v zrak ves navy yard v	F
Philadelphiji, ki je vreden sto	li
milijonov dolarjev.	v
Strašni zločini.	P
.Veleizdaje Nemcev po celi	0 Ameriki so na dnevnem rdeu.	s Nemce aretirajo po posameznih mestih kar na debelo. Nihče ne bi niti slutil, koliko so ti	I ljudje škodovali Zjed. državam	| kakšne načrte so imeli v prid Nemčije in proti Ameriki, oni 'deželi, ki jih je tako gpstoljub-JW in. aa n una s^Midfc. sredo. Zjed. države imajo o-[ grom ne stroške, da lovijo	s nemške veleizdajnike po deže-	1 li. Noben narod, ki se nahaja	( v Ameriki, ni prizadjal toliko	s gorja in nesreče Zjed. državam	* kot nemški ogleduhi.
Nemško časopisje.
Ameriška vlada pazi s po-	*
sebno strogim "očesom na nem-	1
ško časopisje. Dognalo se je	r
dosedaj, da nemško časopisje v	( Ameriki, vsi, pop'olnoma vsi nemški časopisi, niso dosedaj
odobrili niti enega koraka ame-	( riške vlade, ampak so vladi neprestano intrigirali in vzgojali
svoje naročnike v smislu vele-	11
izdaje nepram Ameriki in abso-	-
lutne pokorščine napram nem-	F
ški vladi. Obširna preiskava je	z
upeljana proti lastnikom teh	s časopisov, če ima nemška via-
dakaj interesa zraven, in nem-	^
ško pisanje v nemških listih se	11
prestavlja na angleški jezik.	u
Splošna prepoved izhajati nem	c'
škim časopisen! ne bo nikogar	''
razočarala.	11
1	*
Oboroženi pamiki. -
Washington, 13. marca. A-meriška vlada ni ukazala obo-	s rožiti samo prometne parnike,	1 ki vozijo navadno blago in pot-	n nike, ampak tudi vse parnike, ki prevažajo municijo v Evro-	J* po. Zajednc* bo vlada zavarova-	1 la take parnike za odškodpino*	n če so torpedirani. Lastniki teh ameriških parnikov ne bodejo smeli dajati pqrelja kapita	u nom, ampak kapitani bodejo	^ sprejemali povelja naravnost	j. od ameriške vlade. Državni taj-	r nik se je izjavil: ''Kapitani a-	u meriških parnikov so podobni	^ policistom od sedaj naprej. Policisti ne dobivajo povelja za st/eljati od privatnih oseb, ampak od župana. In ravno tako	u ameriški kapitani ne bodejo	fi smeli delati na svojo roko, pač	p pa na povelje vlade Zjed. dr-	s žav. To pomeni,*da je vse gi-	b banje an/eriških parnikov v ro-	d I kah ameriške vlade, in če Nem-	s • čija potopi en ameriški parnik.	n ne bo potopila privatne last-	č nine, ampak lastnino Zjed. dr-	v žav.	y
Štirje topovi na p*mHrih.	n Washington, 14. marca. Dr-Jš
Revolucija radi lakote grozi Evropi
--4-
Splošno se trdi9 da bo lakota povzročila splošno ustajo narodov v Evropi, in da bo vojna končana letos v sredi poletja, V Philadelphiji so zaprli sorodnika nemškega kajzerja, ki je koval zaroto proti Ameriki.
zavni tajnik Lansing se je izjavil, da bo vsaka ameriška ladt-ja, ki zapusti ameriško pristanišče, imela na krovu dovolj topov, da se obrani submarin-skih napadov. Sumi se, da bo dobil vsak parnik najmanj štiri velike topove, in sicer spre-r daj, enega zadaj, in po enega na vsaki strani. Na pfv#m oboroženem pkrniku se bo nahajal tudi Hugh Gibs, tajnik ameriškega poslaništva v Londonu, On je izvežban -diplomat in njegova navzočnost je potrebna, ker je prvič v ameriški zgodovini, da so trgovski parniki oboroženi napram napadom tuje sile, s katero se 'Zjed. države ne nahajajo v aktualni vojni.
Zasramovana zastava.
Binghampton, N. Y., 13. marca. Tony Toma^so* Italijan gostilničar, se je zasramljivo i/rekel o ameriški ustavi, in Frank Cody, gost, iz Cleve-landa, O. ko je čul, je najprvo vse razbil po gostilni, potem pa vrgel gostilničarja skozi c;kno. Konečno je bil Tomassi še zaprt od policije.
--—o
Nemci se umikajo.
LfUnui/ii, 14. marc®, licmu
so se ponovno umaknili na za-padni fronti, in sicer zapadno cd Bapaume, kjer so svoje postojanke prepustili Angležem. Angleške čete so prepodile Nemce iz velikih utrdb tik pred mestom Bapaume, k^er so se Netmji umaknili za več kot eno miljo na fronti, ki obsega tri milje in pol. Angleži so napredovali tudi na drugih frontah. Angleži se nahajajo sedaj poldrugo miljo južno in #apadno od Bapaume, svojega cilja.
Turki se še umikajo.
London, 14. marca. Turki se nadalje umikajo proti severu. Angleška kavalerija je prodrla pet milj severno od Bagdada in zavzela inesto Kaziman. kjer so dobili 300 ujetnikov. Nadalje poroča general Maude, vrhovni poveljnik angleške armade v Aziji, da so Turki pri umikanju iz Bagdada zgubili dve tretini svoje artilerije, deloma uničene, deloma pometa-ne v reko Tigris.
Rusi napredujejo.
Petrograd, 14. marca. Ruska "'armada v Perziji se bliža turški meji, in Turki se nikjer ne ustavijo, da bi »e podali v boj. Trk turškojperzijske meje je ruska armada obkolila, 15.000 mož broječo turško armado, ki bo najbrž zajeta.
Avstrijci pri Gorici
Dunaj, 13. marca. Avstrijsko uradno poročilo se glasi: Pri Gorici je naša artilerija uničila velik laški zrakoplov. Na gori Cima di Bocchi je 74. polk uspešno napadel laške pozicije m zajel 30 Italijanov.
Na francoskem bojišču.
Pariz, 14. marca.. Francosko uradno poročilo pravi, da so francoske čete v Champagne okolici zavzele vse nemške postojanke, katere so Nemci dobili pred 14. dnevi, ko so nenadno napadli Francoze. Nemci so se morali z velikimi z gubami umakniti. Nadalje se poroča, da se Nemci pripravljajo na -velik napad proti Calaisu, kjer je glavna angleška postaja za municijo in živila za vso angleško armado v Franci i i.
Kitajska vlada je prekinila di-plomaticne razmere z Nemčija|
Peking, 13. marca. Kitajski parlament, poslanska zbornica in senatska zbornica ste z o-gromno večino glasovale, da se prekinijo vse diplomatične razmere> z Nemčijo. Kitajski ministerski predsednik, Tuan-Chi-Jua, v spremstvu vseh ministrov je prišel v zbornico in naznanil, da kitajska vlada ne more več imeti prijateljskih razmer z :Nemčijo. Zbornica poslancev je glasovala z 431 glasovi proti 87, da se z Nem-
1 cijo prekinejo diplomatične, t razmere. Skoro gotovo je, da bo Kitajska napovedala Nem- |
\ čiji tudi vojno in ji odvzame : ona posestva, ki jih ima Nemči-11ja. na Kitajskem. Zakaj je Ki-• tajska prekinila diplomatične
-	razmere z Nemčijo ni znano, 1 in brzojavke tega ne povedo, ; najbrž pa radi ogromne zarote 1 na Kitajskem naseljenih Nem-t cev, ki so neprestano hujskali f. Kitajce k uporu proti zavezni-
-	J tnm
V sototo zaštraikajo železniški ushihni
Ogromen železniški štrajk se prične v soboto 17. marca po vsej Ameriki, razven če so železniške kompanije dotedaj ne premislijo in se zjedinijo z zahtevami železniških uslužbencev. Železniški štrajk je najhujša nesreča, ki more zadeti Zjed. države v teli kritičnih časih; Železniški uslužbenci so dogovorjeni in imajo vse pripravljeno. LTslužbenci zahtevajo osemurni delovnik in nadurno plačo za vse delo čez o-sem tir na dan. Program železniških unij za generalni štrajk je sledeči: iSobota, 17. marca: Vsi železniški uslužbenci New York Central, Baltimore & Ohio, Erie, Atlantic Coas: Line, Southern Railway, Louis ville & Nashville in Seaboard Air Line, ki delajo na tovornih vlakih opustijo delo. 40.000 sprevodnikov in 'mašinistov o-menjenih železnic bi zaštrajka-
nehati s poslovanjem. V pondeljek, 19. marca: Vsi železniški uslužbenci na tovornih vlakih Lehigh Valley, Lackavvana [Jersey Central, Pennsylvania, 'Long Island, Maine Central, Delaware & Hudson, Reading
in druge zelezmce, ki vozi|o , proti New Yorku, bi ustavili cielo. V torek 20. marca: Vsi ; tovorni vlaki v severozapadu in ki imajo terminale v Chica-gi, prenehajo s prometom. V sredo, 21. marca: Vsi ostali vlaki prenehajo voziti, in pre-reha se tudi potniški promet. , Štrajk more odvrniti le najviš- | ja sodnija Zjed. držav, če pri-zna, da je osemurna postava, | katero je naredil kongres, pra-i vomočna, ali pa če se železni- f ški gospodarji in voditelji uda-l jo delavskim zahtevam pri svo-J ji seji v četrtek, 15. marca. No-ben drug vlak ne bo vozil po 1 celi Ameriki, razven oni, ki vo- t zijo vojaštvo in streljivo. Vodi-;| telji vseh železniških unij soji ekspresno naročili predsedniku Wilsonu, da bodejo vselej pri-praljeni na službo, če WilsaBf|| potrebuje železnice za blagor \ in korist ameriških interesov. Položaj ie danes skrajno napet,^
prizadjalo celo Ameriko, in fclfl ti se je, da pride do splošnel| ustaje v več mestih, ker zmanjkalo hrane, ker železni- J ce ne bodejo vozile iz mesta mesto.
Gerard prihaja domov. Resni-ca o položaju v Nemčiji.
1
navana, marca, jciii jc ' dospel bivši ameriški poslanik 1 v Berolinu, James W. Gerard,
1	w
ki se je napram poročevalcu časopisa "New York Times'' iz-" javil sledeče glede nemškega položaja:
Nemčija strada, to je brez ! dvoma, temu sem bil priča sam 1 in stradanje v Nemčiji je tolikšno, da zgublja ves narod svojo življensko moč, in bo moral podleči, predno pride prihodnja žetev. Drugič: Uradha in civil-na Nemčija je združena. Od li začetka 'vojne do danes ni pri-r Šlo skoro do Nobenega nesporazuma med nemškim narodom in vlado. Narod prenaša neka-1 ko vdano, topo vse gorje. Navadni vojaki so sicer že siti vojne, toda si ne morejo pomagati. Tretjič : Nemci se zanašajo, } da bodejo submarini končali j evropglko vojno. Toda strašno razočaranje bo sledilo v Nemčiji, če submarini ne bodejo po-c vzročili tega, kar se je o njih , trdilo, kajti nemški narod dobro ve, da si je ravno radi sub-marinov in barbarskega boja nakopal sovraštvo in jezo ce-
>	lega sveta. Četrtič: Pozicija
>	nemških armad je dobra, in ! nemške armade so dobesedno
•	zakopane v strašnih utrdbah ' pod zemljo, iz katerih utrdb bo
•	silno teško pregnati Nemce, i Kdor je videl angleške utrdbe
•	na Somme fronti, ali pa nem-- ške utrdbe njiifr nasproti, ta že t ve, kaj pomenijo nemške, utrd-r be. Petič: Nemčija misli, da 10 1 Zjed. države nezmožne, da bi 1 ji mogfle kaj škodovati. Sicer
se bo Nemčija ogibala vojni z
gla, bo nemška/vlada delala sitnosti ameriški vladi, šestič: V splošnem je ljudstvo precej otep upano v Nemčiji, toda nemški narod je kljub temu še jako močan, in vzelo bo še mnogo časa, da se ga popolnoma po-> kori. Da, Nemčija celo danes, brez Avstrije, Turčije in Bul-garije, sama nastopi lahko pro-
I ti zaveznikom, kajti nemške • ,* -k [ priprave so bile ogromne. To»4
da zavezniki imajo več vojakov i boljše orožje, več denarja, več živeža, več streljiva, in vse to daje ogromno prednost zaveznikom. Sedmič: Pri vsem tem moramo računati na Rusijo, in Rusija je danes nepoznana moč in zavezniki ne vedo ali bi se rjo zanesli ali ne. Nemčija pri-poznava in zavezniki pripozna-vajo, da Rusija nima več toliko sile, toda koliko to škoduje Rusiji, se ne more povedati, ker Rusija ima neizmerne skrite sile in zaklade. Vsaka druga dežela, ki bi se nahajala v takih razmerah kot Rusija, bi že zdavnej bankrotirala. Rusija ima cele gore streljiva, skoro 60.000 tbpov, toda ne dovolj železnic na razpolago, in veči~ 1 na topovskih krogelj je za nic, ker kroglje niso delane za i*te 1 topove, katere Rusi rabijo. Po* leg tega vladajo v notranjosti Rusije precejšni nemiri, kateri re podpihujejo skrivni nemški! agentje z vso silo, in zato bo pa Nemčija letos skušala z vso silo udariti na Rusijo v na<& da prisili Rusijo k miru in obf| ne pozornost na druga bojiščfl
^^XS^ffl^S^^PO IN PETEK.
NAROČNINA*
km* Ameriko - J3J00 -Bo Cl+tfd. po polti f4.01 WjZa JEtfropo - J4-.00 Tosamexna StWilKfl - 3i
ta	Mri ta taf mi m	•• "Clu il ■ •
»wwr ip.il. »»■ w ■. CLBVKUUfD. omo nBJWKMIBCUT. PHMOROM 1»
fiDHTA«) KALm Publish* ■ LOUIS J. PIRC. Editor - ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.__
Read ky 25.000 Slovenians ii tke tty of Cleveland and elsewhere Advertising rates ob request American in spirit Foreign in language onl]
Entered as second class matter January 6th 1909, at th* post office at Cleveland Ohio under the Act of March 3rd, 1879.
j'	No. 31. Wed. March, 14. 191.7.
KAKO POSTANETE AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
m
II. nadaljevanje-
To je princip ameriške svobode, namreč da ne sme tukaj nihče vladati, razven z dovoljenjem tistih, ki so vladani. Ameriški narod jc spadal pod evropskega kralja. Če'je hotel narod biti svoboden, je moral najprvo odpraviti vlado, ki ni bila od ljudstva z voljen a in postavljena.^ Vlada, ki ni postavljena od " ljudstva se tudi ne briga za ljudske koristi, ampak se naslanja samo na brutalno moč in ustrahovanje naroda-Vlada pa, ki je izvoljena in postavljena od naroda, skrbi za ljudsko korist in napredek, in taka vlada je prava vlada. Kralji in cesarji ne morejo nikdar reči, da so od naroda postavljeni, zato pa pravijo, da so Mod božje milosti"' postavljeni, dočim v Amuriki ne rečemo, da je naš predsednik "od božje milosti" zvol/en ampak od ljudske volje je postavljen, da vlada.
In kadar leak narod na svetu preveč trpi, kadar ima tako \lado, ki ga preganja in tlači, tedaj je sveta dolžnost in neod-rekljiva pravica takega naroda, da prežene tako vlado. Upreti se proti postavljeni vladi, se pravi revolucijonirati, in vsak nferod, <ki je tlačen ima sveto pravico, da naredi revolucijo, da se upre. Tako so naredili Švicarji, ko so jih tlačili cesarski namestniki. Uprli so Se in naredili republilko. Tako #0 naredili Francozi, ki so neizmerno trpeli radi kraljeve vlade. Ena sama ženska na fiancoskem kraljevem dvoru je zapravila na leto nad 200 milijonov ljudskega denarja. Narod se je moral upreti. Tako se je uprl tudi ameriški narod proti SY.oji vladi.
(Stavili smo vprašanje v zadnji številki, kdo je naredil ameriško ustavo. Mi vemo, kaj je ustava, namreč najvišja postava te dežele. Kdo je naredil'to ustavo? Tedaj, ko se je ameriški narod uprl proti svojim tiranom, je bilo v Ameriki samo 1 ^ držav. Te drŽave so bile ; New Hampshire, Massachusetts, Rhode Island, Connecticut New York, New Jersey, Pennsylvania, Delaware, Maryland, Virginia, North Carolina, (South Carolina. Georgia. Zastopniki teh trinajst držav so se zbrali v Philadelphiji in po trudapolnem in premišljenem delu so proglasili ameri-šiko ustavo, še poprej in sicer leta 1776, dne 4. julija, so zastopniki ameriškega naroda proglasili Ameriko svobodno, zato še dandanes praznujemo dan 4. julija kot praznik pro-glašenja ameriške neodvisnosti in svobode. Takoj ko je bila proglašena ameriška svoboda in neodvisnost, se je vnela vojna. In sicer vojna med Angleži in Amerikanci. Noben narod ne more dobiti svobode brez boja. Vsak narod se mora boriti za svobodo. To je že stara prislovica. Če hoče delavec imeti boljše dneve, boljšo plačo, bolj urejene razmere, da more spodobno živeti, se mora boriti. Mora biti združen, mora zahtevati, »ker brez boja nikdar še nobene zmage ni bilo. In v današnjem življenju imamo neprestan boj. Mliren, toda odločen boj izkoriščanih napram izkoriščevalcem. Tako je tudi pri narodnem življenju v splošnem. Ce hoče narod biti svoboden, se mora boriti, da dobi svobodo. In tudi Amerikanci so se borili. Kakor hitro so ameriške kolonije proglasile •vobodo in neodvisnost trinaj-
s 1 rli držav v Ameriki, so si naprtile na glavo vojno. Angleži so poslali sem veliko armado, ki naj spokori uporne A-merikance. Ne ravno radi tega mogoče, ker so Angleži, oziroma angleška vlada hoteli držati ameriški narod v pasji ponižnost. ampak aker je anglešk kraljeva vlada bila mnenja, tla če ameriške kolonije spadajo pod Anglijo, da ima Anglija veliko profita od tega. Vnel s< je 1 boj na življenje in smrt, ir. trajal je dvanajst let. Toda kdo more premagati narod, ki jc navdušen, ki hrepeni po svobodi, ki želi' biti samostojen? Ni je sile na svetli, ki bf to naredila. Kljub temu, da so bili 'Angleži v večjem številu, pa so Amerikanci v nekaterih odločilnih bitkah tako dobro zmagali, da so morali Angleži priznati neodvi»nost in svobodo Amerike.
j In kakor hitro je bila vojna za ameriško neodvisnost in svobodo končana, so prišli sku-1 paj odposlanci trinajstih tedanjih držav ter so naredili ustavo. Iz tega torej sprevidimo, da je bila ameriška ustava narejena od zastopnikov trinajstih držav ameriških.
Vprašanje je torej: Kdo je naredil ameriško ustavo?
Odgovor: Zastopniki trinajstih prvotnih ameriških držav.
Question: Who made the constitution?
t Answer: The deputies of
thirteen original states.
l a ustava je bila potrjena in sklenjena dne 17. sept. 1787 in sicei1 v mestu Philadelphia, Pa.
Vprašanje: Kdaj je bila ustava narejena?
Odgovor: 17, septembra leta 1787.
Question: .When was the constitution made?
Answer: September 17th, 1787.
Vprašanje: Kje je bila ustava narejena?
Odgovor: V Philadelphiji, Pennsylvania.
Question: Where was the Constitution made?
Answer: In -Philadelphia, Pennsylvania.
-o
Slovenci in Jugoslovani.
Težnje po zedinjenje s Hr-< vati in Srbi so se pojavljale med Slovenci ob različnih prilikah. Stremili smo v prvi vrsti po jezikovnem, kulturnem in gospodarskem združenju jugoslovanskih plemen; tudi hrepenenje po političnem žedinje-nju nam ni bilo tuje, vendar pa je moralo vsled danih razmer ostati pritajeno.
Ako se vprašamo po causa agens imenovanega -stremljenja. najdemo kot glavne čini:, telje: jezikovno in plemensko sorodnost, obsežen skupen teritorij, nekatere zgodovinske momente, gospodarsko enoličnost, precej enako kulturno stopinjo vseh treh plemen, enako ekonomsko nerazvitost in pa močno željo s pomočjo ka-koršnekoli združitev rešiti se iz krempljev Avstrije in, tareče odvisnosti italijanskih in nemških sosedov.
Jezikovna jugoslovanska e-r.otnost je dosedaj vzbujala še največje zanimanje. Med Slovenci se je prvi potegoval' za skupni jugoslovanski jezik sovrstnik Ljudevita Gaja, Stanko Vraz — oče slovenskih Ilir-cev. Naziranja Uircev bazirajo na sorodnosti jugoslovanskih
j jezikov: jezikovna enotnost je d
jeden najprvejših. predpogojev, j da morejo male narodne skupi- c
ne ustvarjati velike kulturne h jednote. Jezikovna enotnost j
centralizira kulturno delo v ne- v katerih središčih, pospešuje sekcijo kulturnih delavcev in jim fc daje večjo gospodarsko • neod s visnost.	/; , š
Stanko Vraz s svoj»"idejo nI s prodrl; slovenski jezik se je sa- h mostojno razvijal.	z
Vprašanje skupnega jugo- v slovanskega jezika je postalo d zopet aktualnejše v zadnjetn j( času pred vojno. Posebno po- h j-.omost je posvečata temu vpra- š šanju slovenska revija "Veda", p
Naj omenimo še naziranja v krogov, ki so zagovarjali samostojnost slovenskega jezika v 1 v nadaljnem razvoju: Napač- 7.; no je, ako se misli, da je jezi- b kovno kulturna koncentracija n in pa številna mnogobfojnost d predpogoj v dosego kulturnih si \ rednosti. Kultura je nekaj po- v; vsem kvalitativnega in najvišji n umotvori bodisi v literaturi, si umetnosti, armitekturi i. t. d. t£ morejo nastati v maloštevilnih ^ narodih ravno tako, kakor v k< stomiljonskem narodu, ki raz-polagaj brezmejnim številom v in bogastvom. Ne da se upra- n< vičiti, da se odrečejo tiftočlet- p, ni narodi z lastno zgodovino, z zi lastno literaturo in z lastnimi c< tradicijami teh individualnih pi narodno karakterističnih brag- d< rov, za katere so mnoge generacije žrtvovale svoje delo in m svoje imatje.	le
Taka so bila naziranja glede n( skupnega jezika v času, ko 1<r smo bili Jugoslovani razcep- st 1 jeni po raznih državah in ko ca o političnem zedinjenju še 111 ju bilo govoril. Le enotna silna " država more nuditi zaslombo st skupni jugoslovanski kulturi, v| skupnemu jeziku; je več ko go- sk tovo, da se bodo v bodoči Ju-goslaviji temeljito spremenili j i J nazori o' skupnem jeziku.	\Vc
Ideja političnega združenja _ \seh Jugoslovanov se je rodilf. ^ v Ljubljani in odtod so jo sprejeli Hrvati in Srbi. ' Leta 1809. so# se slovenske dežele prvikrat otresle habsburškega jarma: mir v Schon-brunnu ustanavlja kraljestvo Ilirijo. Milejši veter je zapihal v slovenskih deželah. Ljubljana je postala prestolica ilirske ga kraljestva, bila je sedež univerze, na kateri se je predavalo v latinskem in slovenskem jeziku.
Vodstvo univerze je bilo poverjeno prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku. Prerojenje avstrijskega jAga je vzbudilo v našem očaku misel, kako mogočna bi bila država, kateri bi pripadala vsa jugo slovanska plemena; navdušen je zapel odo Napoleonu: Ilirija oživljena. Kratko .dobo so vladali Francozi slovenske pokrajine; leta 1813. se uda zadnja francoska posadka na ljubljanskem gradu. Utihnil je glasitelj in stvarnik jugoslovanske ideje; avstrijska vlada ga je začela sumničiti in ga kazensko poslala na .zapuščeno faro v bohinjskih hribih.
V zadnjih desetih letih je im'ela slovenska klerikalna stranka v svojem programu združenje južnih avstrijskih dežel: Kranjske, delov Koroške in Štajerske, Hrvaške, Slavonije, Bosne in Hercegovine in Istre. Za ime si niso bili edini: jedni so hoteli Jugoslavijo, drugi Veliko Hrvaško. Geslo teh 'Slovencev je bilo: Mi smo Jugoslovani, toda samo v toliko, v kolikor se interesi jugu-slovanstva strinjajo z interesi avstrijske krone. Novo kraljestvo naj bi vladal kak član habsburške hiše; glavno v tej novi tvorbi bi bil blagoslov iz Rima. N(ajprej katoliki, potem Habsburžani in v tretji vrsti Jugoslovani pri popolni brez-moči Srbov.
iSrbom odreka trializem vsako veljavo; na jedni strani bi tvorili neznaten procent, na drugi strani pa jih slovenski klerikalci smatrajo za pagan-ske Hrvate. Trializem je sprejel v strankin program deželni glavar kranjski Dr. šušteršič, vreden drug Dr. Franka. Za trializem se je zavzemal tudi pokojni prestolonaslednik Fran Ferdinand: kot znano njegovi otroci niso imeli pravice do dunajskega trona, zato jim je! bilo treba stesati novih stolčkov. Habsburžani naj bi še na- %t
•T	.	.
e dalje germanizirali in razdva-
j ali; da bi to lažje Šlo — ker
-	centrala je precej daleč — so e hoteli svoriti na jugu novo fili-t jalko in našli pridne pomočnike
-	v osebah Šusteršiča in Franka.
-	'*'. iPodpihavanje Starčeviča pri 1 Slovencih, naj se varujejo srb-
skih apostolov, so dobila v §u-šteršiču poslušna ušesa. Ne-i sreča slovenskega naroda je
-	hotela, da je potegnil Šušteršič za seboj pretežno večino slo-
■ venskega ljudstva. V kritičnih > dne !. 1914. ko je Frank s svo-1 jo tolpo na Hrvaškem požigal
-	in ropal srbsko imetje, je 5u-
-	šteršič prirejal po Slovenskem . protestne shode in ščuval na 1 vojno proti-Srbiji.
Hudodelstvo uboja na slo-1 venskem in srbskem naroduje
-	zagrešil šušteršič; bodočnost
-	bo sodila njega, ki je klical nad t nas kri pravičnih! Mbž, ki je
delal kravje kupčije s sloven* 1 skim narodom, tudi jugoslo-vanstvu ni mogel koristiti. Ali i moremo pričakovati od sloven-1 skega politika, ki je odprl vfa- -ta Nericem na ljubljanski magistrat, ki je prodal 100.000 koroških 'Slovencev, ki je razdelil milijonski vseučiliški fond v strankine agitacijske namene, ki je kot deželni glavar trpel v popolnoma slovenski deželi kranjski nemški otok Kočevje, od njega ni$mo mogli pričakovati, da se bo izkazal dobrega Jugoslovana!
Slika razvoja jugoslovanske misli na Slovenskem v zadnjih letih ni razveselUva. Zal poštenega, nadarjenega, značaju kremenitega slovenskega ljudstva. da je padlo v roke par ?amopašnikom, ki so plačani / judeževimi sreberniki vcepljali v dušo naroda nestrpnost avstrijske krone, mesto da bi tmt vkoreninili vero v jugoslovansko bodočnost. Tolaži nas, d i narod uvideva krivice, ki 11111 jih je prizadjala avstrijska krona in da začenja prihajati š
-	spoznanju, da je živel zapeljan r po svojih vodnikih.
> Biti Jugoslovan je pomenja-
-	lo pri nas biti izdajalec; vsaka, tudi samo kulturna zveza s Sr-
, bijoi je dala povod k denunci-i jam. Kljub ternu pa je ostala
-	slovenska inteligenca — z ma-
-	limi izjemami — zvesta ideji
-	Valentina Vodnika; posebno ; mladina, dijaštvo, je bila pre-: pričana, da le združitev s Hr-
-	vati in Srbi more spasiti sio-1 venski rod; izključno temu ci-
-	lju je bilo posvečeno delovanje 1 slovenske mlajdeži.
"Slovenski Jug "
Kovice iz stare domovine. ...
Slovenci in Hrvati. "Slove-' neč" v Ljubljani z dne 21. jan. j piše: -Svet se spreminja in s svetom se spreminjajo ljudje. Mnogo nazorov, ki so prevladovali v začetku vojne v našem . mišljenju, je propadlo in so pokopani za večno. Ostala je resnica, ki sama sebi krči pot, kajti resnica ne potrebuje lažnjj-i'ih ipomagačev. Ostala je edina resnica : Slovenec in Hrvat — za uvijek brat i brat. Današnja vojna je 'kol veliko svetovno^ rešeto, kjer 'se rešetajo mali in veliki narodi. Na to rešeto soj bili vrženi mali tn veliki narodi. Tudi slovenski in hrvatski.I Večkrat smo že pisali, kafkoj globoko se zavedajo naši otr.o-f ci vezi, ki nas spaja ž bratskim narodom. (Dalje je članek zaplenjen.)
Ena soba za enega fanta se da v najem, s hrano ali brez. 1220 Norwood Rd.	(32)
Front soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta- Vprašajte na 1447 K. 53rd St._(32^
POZOR!
Naprodaj je velika zaloga trgovskih izložnih omar. pre-
Nocoj za večerjo
'IIIIIIHUtlttt mtfflttmtm
D/anajst nas bo pri mizi.
Imsli bodemo skromno večerjo, kot priporoča Anne MacGregor Payne, Todja domače ekonomije Columbus, Ohio.
Svinjska pečenka bo veljala 42 centov.
S	I
Zelje s sirom velja 22 centov, in prikuha s korenjem 20 centov. Pecivo velja 11 centov (Č6 v««k poje en kos), in čaj velja 5 cent.
Pudding je dober, torej ga naredimo. Velja 20c, custard \e)ja 15c in vaferji nadaljnih 25 cent. Naia večerja za dvanajst, neeku-hana, velja torej $1.60, jako poceni.
Toda jed se mora skuhati. In vi rabite plin, da naredite čaj, skuhate zelje, spečete pecivo in pečenko. Poleg tega je treba pogreti vodo, da pomijete.
Vse to velja, kot pravi Anne Mac Gsegor Payne, manj kot 2 centa
Če računate, je plin najcenejša
stvar v naii hiii. §
IIIHHIIIIIHII
innmiimm «
THE EAST OHIO GAS COMPANY.
Main 6640	Central 9020
Oddelek za dsbro službe.
govske oprave, ki se rabi v trgovini. Spodaj podpisana tvrd-ka je prekupila vso zalogo velike kompanije Strauss Bros. na Euclid ave. in prodaja do-tične stvari izpod cene. Trgovci, oglasite se takoj. (33)
KAUŠEK BRATA, 6202-04-06 St. Clair ave.
j V	-	f	.
- za I! ali 2 čedna, poltena fanta
t- 11564 E. 45th St. (33) -
Grocerija in mesnica naprodaj, * proda se -radi vzroka, ker prevzame lastnik druge posle. Na s zahtevo se pokažejo trgfovske knjige. Sijajna prilika za Slo venca. Vprašajte takoj na 1263 E. 170th St. , (33)
■ DOM s SLADEK DOM
FATHER MOLLINGER JE NAPRAVIL NA TISOČE DOMOV SREČNIH, KI JE IZGNAL IZ NJIH BOLEZEN IN NADLOGE.
NJEGOVA DELA SO GA PREŽIVELA ,
.rrav oastno'je sprejenjati pisma od žena, ki pravijo, da so zopet zdrave, da njih možje zopet del&jo in se počutijo zdravi mkot v prejšnih časih. Fa-< tlier Mollinger je razumel zdte-t vila. On je pisal različne recep-j te za različne bolezni. On je ' dobro vedel, da eno zidravilo ne ; more zdraviti vsegia.
Njegova zdravila imajo šte-| vilke in so za različne bolezni-1 Ako stoteri, ki pišejo dnevno, povedo da jim je pomagano, zakaj ne poskusite tudi vi teh zdravil;
Kajko naročite.
Vi lahko priporočite pismo, pošljete money order, ali gotov denar. Ako vas to pa ovira, potem tudi lahko pošljemo C. O. D. in stane vas nelkaj centov več za zavarovalnino in , pošto. Vse zavitke zavarujemo, f ako nam ipoišljete še posebej 12 tentov. Naročite še danes. O-značite številko zdravila, ki ga želite.	(W)
Stev. 1 — REVMATIZEM. Father M-ollinger je ozdravil čez 10.000 oseb, ki so trpele od te neiznosne in težke bolezni. Njegovo zdravljenje se je obneslo pri bolečinah v bokih in sploh pri vsaki vrsti revma-tizma. Računal je vedno, da zdravi na tri vrste, izčistiti in osvežiti kri, odstraniti vodeno kislino, obnoviti moč in žila-vost, ter odstraniti bolečine *in muke. Vsakdo, ki trpi od te bolezni, bi moral naročiti to zdravilo. Sestavljeno je iz treh raznih zdravil v treh raznfli steklenicah in z navodili v vasem materinem jeziku. Popolna cena $3.00.
Stev. 2. — TONIKA IN KREPČILO ZA TELO. — Zdravilo Father Mollinger-ja za slabe, utrujene, upale moške, ženske in otroke moralo bi biti v vsaki hiši. To je pra-' \a tonrika, ki okrepi in napravi, da se počutite močnim, prjdo-■ hite na teži, povrne zdravje in moč. Osebe, ki so oslabeli od kterekoli bolezni ali ki trpe od prehlada ali gripe, hi morale ' rabiti to zdravilo za popolno ozdravljenje. Cena je $1.00.
$tev. 3. — GLASOVITI TRAVNI ČAJ FATHER MOLLINGER-JA. — Dobri zdravnik je vedno priporočal onim, ki so rabili njegova zdravila, da se varujejo zaprtja in da pazijo, da imajo vedno čreva v redu. Nikakor ne morete biti zdrav ako so vaša čreva zaprta. To provzroči prehlad, vročino in druge nevarne bolezni. Glasoviti čaj od trav vas bo varoval pred takimi boleznimi. Ako vzamete katerokoli zdravilo, morete piti ta čaj, da uredi sistem. Ta je natanko pq ' starokrajskem ših zdravil. Cena $1.00.
Stev. 4. — ZA ŽELODČNE BOLEZNI, dispepsijo, nepre-bavo, težak želodec, za vetrove v želodcu, slab tek, glavobol-zmedenost. Po mnenju Father Mollinger-ja je to eno najboljših zdravil. Cena $i$.$oo. .
§tev» 5. — ŽENSKE ZADEVE IN VSE ŽENSKE BOLEZNI. To zdravilo je posebno za ženske. In kakor je s delovalo na toliko tisoč in tisoč žensik na svetu v raznih starostih, tako bo tudi delovalo ni vašo ženo ali sestro. Cena $1.00.
Stev. 6. — BOLEZNI IN NEREDI V LEDICAH. Pazite se teh znamenj snjrti, bolečin v križu:, oteklih ttepalnic, noči brez spanja. Ko se pojavi-
.1 ju znatu v leuican, ne odlašajte,
>	ampak* takoj pišite po zdravilo
-	oČQta Mollinger-ja, štev. 6. Pa«
-	zite se sladkorne bolezni in
-	drugih nevarnih neredno$ti. —
-	Cena $1.00.
-	Stev. 7. — ŽIVČNI NERE. e DI IN BOLEZNI. Veliko lju-2 di je bolnih, ker so nervozni.
Ne morejo spati. Za nje nima
-	življenje take vrednosti kot za i- druge ljudi. Najmanjša stvari-i, ca jih vznemiri. Občutljivi so , in ni jih mogoče prenašati. Ti 1 ljudje bi morali vedeti, tla so
živci žive -žice telesa. Imejte svoje živce v redu, počutitili se , boste boljše in mislili boste lah-
-	ko boljše. Ko boste zavžili to
-	vejiko zdravilo, boste lepo spa-i li in se boste v splošnem veliko
-	boljše počutili. — Cena $1.00. 1 Stev. 8. — KRVNI NERfi-, DI IN BOLEZNI. — Krvno i zdravilo Father Mollinger-ja
-	vam bp očistilo s kože izpah-1 ljaje in prišč. Kadar se vam ) naprayijo' na obrazu izpuščaji . ali kadar se vam koža nakazi, l se poslužujte tega slavnega e kričistilca. To zdravilo je delal . Father Mollinger sam za kri • in on je dobro opravljal svoje t delo. Cena $1.00.
. Stev. 9. — PLJUČNE BO-1 LEZNI. Ako poznate ikakega i reveža, ki ima pljučno bolezen
>	v prvi stopinji, kateri močno
-	kašlja, kateri se ponpČi poti in ! ki se je posušil ter oslabel od » te nevarne bolezni, in ki ne ) more dobiti nikjer pomoči mu t priporočite, da naj se posluži t takoj zdravila Father Mollin-
-	ger-ja. To zdravilo je sestav-. . Ijeno iz polenovkinega olja in
hipofosfitisa, ki povzročitje, da j se ^oliko okrepi, da se zamore-
-	te boriti proti črvičem v plju-i čah. To zdravilo prav posebno _ priporočajo vsi eni, ki se ga po-} služujejo. Žal, da ne ve veliko -. onih ljudi, ki se iznebujejo bolezni. težkega kašlja in prehla-
-	cia. Cena za dve steklenici $2.00
1 Posebno naznanilo.
1
Stev. 2$. — Zdaj je čas, da se rešite srrirti, katero povzro-7 ča gripa in pljučnica. Na prvo r znamenje prehlada v glavi, pr-j sih ali grlu, pošljite po Father . Mollinger-ja zdravilo zoper ka-* ] šelj in prehlad. To zdravild vam bo hitro pomagalo in vas osvo-1 bodilo hude bolezni. Zanesljivo je za možke, ženske in otro ke, in ako vam to ne pomaga, vam nič ne more pomagati. Vsaka družina bi imela imeti ' to zdravilo v-hiši. Cena stekle-j niči $1.00. Ko naročate, vprašajte za številko 25. Ta zdravila morete dobiti . samo po pošti. Poslali vam bomo vsako zdravilo, katerega hočete, ako naročujete po številkah, na vaš poštni urad: po-r štnino morate vi plačati. Za priporočeno pošiljatev je treba e posebej plačati. Ako pošljete ■ g tovino, money order, ali v r priporočenem pismu, potrebujemo 12 centov več za poštnino in za priporoko. , • Vse adresirajte na:
? MOLUNGER MEDICINE ! COMPANY
1 207C W. Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
P. S. Vsaka steklenica nosi 1 na lebelu sliko in podpis Fa-
-	ther Molliftger-ja. Bftž tega
-	ni zdravilo pravo. Navodila za uporabo v vašem materinem
-	ježiku.
Al	_ u' 4 _	I
Sloveti, pobroaeliia Zveza. I
SioDtntKti iHittitwl Stftifftl
UST. 13. NOV= Z^k INK. 13. MARCA I
V DR2AV1 OHIO mm mm V DRŽAVI OHIO
1 1" 1 1 ■"■■1 '■■■" * ■
Sede* Cleveland, Ohio	I
T«l. O. S. Princ*t*n 127iR	Vrh.*ni urmd: 1082 E. B2»A H.
UPRAVNI ODBOR:
'Predsednik: PRIMOŽ. KOGOJ, 3904 St. Clair ave. I Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave.
Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. I Blagajnik: JEIRNEJ KNlMJS, 1052 E. 62nd Street.
nadzorni odbor-.
LOUIS J. PIRiC, 6j; 19 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. ANT. M. KOLAR, 3222 Lakeside ave.
porotni odbor:
• JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. ' AGNES ZALOK/AR, 1081 Addison FRiANK ZORICH, 5909 Prosser ave.
finančni odbor:
FRANK M. J^KŠIČ, 1203 Norwood Rd. FRANK ČEjRNE, 6030* St. Clair ave. . ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
vrhovni zdravnik:
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
glasilo zveze:
"CLEVBLANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se (pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.
.Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v I mesecu ob 9.30 dop. v »pisarni vrhovnega urada.
P.<M...... iiiiitintiiitu a t: rfii 11 ^iiii Uiiiiiitti HUisu: IIHi ittiBt««. BiitiL • 14 willl HI* t!»IW* lil Ii*«H»I! ^ JliirHiiiBIIIllilMilMMWliAilMii!ttiUiy »Blii iiiiffiliittSBMMSHIBBWIli jiHi^Wl-
zahvala.
Spodaj podpisani se najlepše zahvaljujem društvu Slove- , nec, št 1. in Slovenski Dobro- 1 ; delni Zvezi za točno izplačano 1 jiosmrtnino po mojem bratran- i I cu John Soršek. Pribita resni- 1 k ta, je da društvo in Zveza skr 1 bita v vseh ozirih za svoje čla- 1 ne, zatorej rojakom priporo- I tam vselej in vedno SlovensJco f Dobrodelno Zvezo.
Jos. Soršek.
j-	POZOR!	!
Rojaki v Clevelandu in okolici se opozarjajo na edino.slo-
I	vensko šolo za ples. jci se vrši \ vsako sredo in petek od 8. do
f 11. ure zvečer v J. Birkovi dvo-	1
f rani, 6006 St. Clair ave. Spreje-	j
majo se učenci ravno tam. Sc	1
priporočani v obilen obisk.	| John škufca, učitelj plesa.
m——--- (34^
Stalna služba.
*
Prisiljen sem iskati dobro dekle ali udovo za varstvo ctrok, ker je usoda tako zahtevala, da sem udovec z dvema otrokoma, v starosti 7 in 9 let. Služba je stalna in lahka, tudi f za starejšo osebo, ne oziraje se ) na narodnost ali starost. Vza-? mem tudi udovo z 1 ali dvema j otrokoma, plača po dogovoru. t Katero veseli, naj se zglasi ali ) piše, tudi vožnjo ji plačam do ' semT
Ino Zafutta, Marguerite, Pa. j R. F. D. 3. Box 173 Latrobe, Pennsylvania.
I]	POZOR!
pv	t
. Opozarjam rojake in prijatelj lje na domačo zabavo, ki se vr-tfi v nedeljo, 18. marca v Kun-Ričevi dvorani v Collinwoodu [ cb priliki gčdovanja Jožeta Vabljeni so vsi Jojpeti in Jožice ter drugi svetniki in svetnic«. Jos. Kunčič, 15612 Waterloo J Rd. Collinwood.
Naznanilo in zahvala.
t; Tjfcm potom se zahvaljujem j dtikstvu Carniola, 493 LOTM
II	za točno izplačano podporo in »t jAismrtnino za pokojno Rose i Ogflnc. Zahvaljujem se njenim K|tŠfjšeni, ki so ji stregli v nje-L 111 Ifblezni, bratom in sestram. t saldom, prijateljem, ki so jo f jbiicovali v bolezni. Hvala za E|d|„darovane vence.. Počivaj v Bfl draga soproga!
! P. S. Slišal sem neke govb-Kl d« ,ne bq'društvo,^plačalo posmrtni ne/ fjjjif Ju-I; kaj, sem vse ptosterio aobif, in I ^torej iskreno priporočan; dr.
' svarilo.
Tem potom se naznanja, da John Zaje in 'Louis 'Strehovec ne delata več pri nas, in ako prideta po vaše obleke pod našim imenom ste proš^ni, da njima ne daste, ker mi potem ne bodemo odgovorni, ako jih ne dobite nazaj ali pa da ni dobro urejeno. , The Frank's Dry Cleaning Co. 'Naš novi zastopnik pride do vas prej ko mogoče, in slučajno, da nas potrebujete, pokličite po telefonu ali pišite dopis-. itico ali pa sami prinesite vaše . potrebščine za. čistit. (Dry [ Cleaning.)
Mi smo vedno pripravljeni, . tia vam lAjbolje postrežemo, . najboljše, najbolj gotovo, v najkrajšem času, garantiramo delo.
The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St.
zraven St. Clair nasproti Lake />hcre banki. Tel. Central 3K13 W. Rosedale 5471 \V. (36)
Naprodaj je jako čedna hišu t za 3 družine, 13 sob, se prods po zelo nizki cetVi, ker od po tu j je* lastnik iz Clevelanda. Lepa j prilika za pridnega Slovenca. * Vprašajte ha 1271 E. S^tli L Street._ (33!
■ Proda se skoro nova postelja 2 ' žimnico vred, po jako nizki ce > ni. 5811 Bonna ave.	(32;
Mladeniču se odda v najem -o ba s hrano vred. 5818 Bonn; spredaj 1 nadstrp.	(32
— - P0Z0^7 7"
Naprodaj je pet dobrih konj
-	teže od 1400 do 1700 funtom
-	vsak, nadalje vozovi in vaa o
-	prava. Zanesljivim kupcem s* t proda tudi na odplačila. Mihae
Jalovec, 6424! Spilker ave. (36
naznanilo.
• Naprodaj je dobra mesnic; v sredini slovenske naselbine Proda se po nizki ceni, ker od haja lastnik na farme. Oglasi te se takoj na 1231 E. 61 st St 1 - (33!
I	*	POZOR!
A
e Naprodaj je fini motorcycle
II	letošnjega, modela 1917, Har Iey-Davidson. Proda se poce
1, ni, kdor hiteo kupi. 11140 E. 63 o cesta.
a	NAZNANILO.
v
Lovsko nodporno društv h	'vsdm ^inbtti, Al *
-	udeleiijo prihodnje scj^fF ne i- deljo ,8 rp^.jocno ob ^J n pop. v Grdinovi dvorani. JNe r. kaj jako važnega za vse član«
J 2 bratskim pozdravom
m
Tužnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem, da mi«je moja blaga, vseskozi poštena žena.	.
ANA PILIH, roj. KOLSEK, umrla 4. marca. V Ameriki je bivala 7 let in tri mesece. Doma je bila v Svetini pri Celju na iSpod. Štajerskem, kjer "za-i pušča dva brata in dve sestri, tukaj pa mene in trinajstletno •hčerko.	I
Počivaj v miru in lahlka ti bodi ameriška zemlja.
Martin Pilih, soprog,
Cirila Pilih, hčerka, e
Sreča družini.
Sreča vdružini ima najhujše- E ga sovražnika v bolezni. Ta ; s sovražnik preži neprestano o- g •koli vtis, toda če skusate bole- g zen preprečiti, vas ne bo dose- fl gla. Trinerjevo ameriško grenko vino mnogo pomaga, da preprečite bolezen. Sčisti odvajalne organe, odstrani • n.eči-sto snov, poživi normalno delovanje telesa in oČvrsti vse truplo. Je družinsko zdravilo v naj-' bolj plemenitem pomenu besede. Pri zaprtju, glavobolu, ner-\oznosti, zgubi apetita in energije, je "Trinerjevo grenlfo vino najboljše zdravilo. Cena $1.00.. Po lekarnah. — Trinerjev lini ! ment pomaga pri novih kot za « starelih slučajih. Pomaga pri revmatizmu, nevralgiji, nesrečah itd. Cena 25 in 50c, po le-karnali, po pošti 35 in 6oc. Jos. Triner, Ikemist, 1333-39 So. Afchland ave, Chicago, 111.
NAZNANILO.
Naznanjamo tem potom, da Louis StrehOvec ni v nobeni trgovski zvezi 1. New York Dry Cleaning Co. Začasno pobira naročila Ciril Klunstelj. (33) KUNSTELJ BRATA, 6220 St- Clair ave- -
«-
PREKLIC.
Spodaj podpisani preklicu-jem in obžalujem, kar sem go-, voril zoper gospo Ano Rode, na 53. cesti in izjavljam, da ne vem popolnoma ničesar slabe-, ga o njej.1 _	v
Jos. Trškan, 1427 E. 43rd St- £
Naprodaj je hiša s 7 sobami. " Furnace in kopališče. Jako po-ceqf. 1023 72nd Pl. (32) _
Proda se hiša s 7 sobami, za 2 družini. Plin in elektrika. Eno leto stara hiša. Se proda za ,
nizko ceno. Vpraša se na 8402 s Maryland ave. S. E. Newburg. t Samo pet minut do šole: Proda 2
se radi odhoda iz Clevelanda. \ -------(32) ^
1	POZOR!
\ 1 Slovensko pevsko in podporno < 1 društvo "Edinost" vabi vse 1 ' Slovence in Hrvatf v Cleve- j 1 landu na
VELIKI KONCERT
1
) is banket, ki ga priredi društvo
v	spomin petletnice svojega obstanka. Pri tem koncertu 1)0 sodelovalo *več društev, kakor 1 Zvon iz Newburga, Mir in No- 1
vi	Dom iz Collinvvooda, Zarja, J I Prosvjeta, Triglav in Črveni 1 j Bar j at.
Koncert se prične ob pol treh popoldne, banket pa ob 1 i pol osmih zvečer, in sicer v ne-. deljo, 18. marca v John Grdi- 1
-	novi dvorani. Vstopnina: na
-	koncert 23c. Vstopnice k kdh-:. certu in .banketu se dobijo,p<* i vseh javnih lokalih in pri Žfa-
nih društva. Za obilen obi*Jt,s* priporoča	Dr. Edinost.
. Naprodaj je mlekarna z vmjt . pravo. Edina slovenska Tul# karna v naselbini. Proda se jja-^ di odhoda na farme. Lepa prU
-	lika. Pojasnila da Mike Uf|il cor Globe & E. 28th St: L<fai|
^ Ohio.
* ^v^ižUMSvet, za|M be, za postavne dokumente tn b	v slučajih nes«e-
IolmSL
FRANK WAHČ1Č,
Slovenska Modna Trgovina - , --
746 E. 152nd STREET . COLLINWOOD, OHIO
................................minim
miHftiiiiiinuHifflimmniimiiiHimtg
r	' 1	\|
SLOVENSKA
GOSTILNA 1
^	dobite finopi-
if aqj« in Uknj« lu^ss doeufcčepo
in |«lone.	S
J Cu »uri« I Dobr* Kkloc« I S
JOSIP KALAN, I
6101 ^T. CLAW AVE. HI»IHIIIHIIIIII»IIIIIIIIIIIIIUIII»»IUIIIIIili
A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
I 3222 LAKESIDE AVL I
Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna poatre-ik. Vedno ereše pijače. • .
National Drug Store f Slovenska lekarna.
>gai St. Clair ave. in 61. cen« posebno skrbnostjo izdeluje^ 10 zdravniške predpise V rs-
imamo vse, kar jc trebi najboljši lekarni.	(45)
■■■i 1 ■ ■ 1'	■■ ■■ ■■ ■ "'■
POZOR!
Društvo Z. M. B. ima dne aprila 1917 desetletnico /ojega obstanka in obenem idi razvitje nove društvene astave. Zvečg^e priredi velik anket, in pričakuje se od ruštvenikov kot od posaniez-ikov velikf udeležbe. Vstop-ice k banketu se dohijo v na-lednjih prostorih} Mihael Set-ikar, 6305 Glass ave. Frances .ausehe, 6121 St. Clair ave. .ovrenc Petkovšek, 965 Ad-ison Rd. John Mervar, 1301 I 54th St. F. H. Mervar, 1361 55th St. Charles Jančar, 6*29 Waterloo Rd. Fr. Kuž-ik, 8101 Aetna Rd. Fr. Nah-igal, 6009 St. Clair ave. Vstopite v teh prostorih se prodaJ a jo do 22. aprila.	(31)
Društvo Z.M.B.
IZJAVA.
Ker se po naselbini širi go-orica, da društvo Carniola, 288 ne izplačuje udovam u-lrlih članov pošteno usmrtni-e, se društvo tem potom iz-avlja, da so leta 1916 dobile smrtnino sledeče udove: Mrs vulljan, Mrs. Boje in Mrs. Jrabljevec, Vse te tri udove sc lobile usmrtnino pravilno ir »ošteno izplačano. Tem potoni e naznanja toliko tistim ose-am, ki blatijo in obrezujejo o društvo, da bodejoj^ii|ia4a je prisiljeni zagovarjati 4e tni odniji radi obrhov a nja.^Ue tBa društva.	;
p Dr. Camilla, ia88 of
A i . llaccabeee
-ft--r m V'.?,
jplovenci v Collinwoodu.
dli se učite angleščine ? Al ritvi ni znano, da brez deželne >|%ez»ka smo večni tujci v A rosiki? Z znanjem angleščini >i|mžje pomagamo do boljs« službe. Vjpišete se lahko v slo rlSsko večerno šolo, ki se vrš ^pKunčičevi dvorani, 15612 Waterloo Rd. Collinwood ii »imr vsak torek in četrtek zve W min	i3Pi
*
V.;.' " ''	- . ii^l ' '"'^Ji
POŠILJATELJEM DENARJA!
Se vedno se lahko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne moigpče izplača z Zamudi #
Denar ne bo v nobenem slučaju Izgubljen, ampak nastati zamorijo le zamude.
Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati le okrogle zneske po s-to, na primer 100, 200, 300, 400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne strošice je najboljše, da sc nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ko se veljava denarja večkrat izprenaeni, bomo od sedaj naprej do preklica, ako se bode cena kronam zvišala, medtem ko je denar na potu do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogovore.
Denar po avišani ceni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, ako se cena kronam zviša.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno."
ZiMiktM fkfttvIMa
82. Cortlandt Street,	New York, N. Y.
• • •	l-SŠ^m-im	' '
•, . M	*1**rI	% . f ■'» "-I -i ■ la',	.V . L m., m JI
■ vf*	k I t ..4* L v hp i I v ti .;	i f JI . v
mj+fr- . H v-% >1 f • iWj .	; fj
**<	.»a*^ i^iJi-w -m* . mt V WkM-mMu ; i - >iht-> «	■■ • • *
VELIKA NOC!
Velika noč se bliža, ne čakajte do zadnjega tedna, predno pošljete vašo obleko čistit ali popravit. Pokličite nas po telefonu, ali pišite dopisnico, in takoj pride na vaš dom naš zastopnik ter vam uredi vsa vaša naročila, in zopet pripelje na dom, ali pa prinesite sami na The Frank's Dry Cleaning Co.
1361 E. 55thJ3t. pri St. Clair ave. nasproti banka. Izdelujemo nove obleke. Čistimo, barvamo in popravljamo stare. Naše delo je izvrstno in garantirano.	(41)
POZOR SLOVENCI.
Edini Slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojim!
NICK DAVIDOVICH, ' Plumbing, Gas Fiting,
Sewer Building.
1075 East 64th Str. Princeton 833 W.
NOVAKI ZASTONJ.
Sčis.tite svojo kri s Father Mollingerjevim znamenitim rastlinskim čajem — ki je najboljši kričistilec na svetu. Pišite še danes za en paket, katerega pošljemo zastonj.
Mollinger Medicine Co.
207 C. W. Ohio St.
Pittsburg, Pa. ' (32)
NAZNANILO.
• 'Cenjenemu slov. občinstvu v 'Clevelandu naznanjam, da sem prevzela dobro znano trgovino od ga. Zaje, 1391 E. 55th St. "candy store". Priporočam se za obilni poset moje trgovine. V zalogi imam dobre smodke, cigarete "in vsakovrstni tobak. Telling Ice Cream, razne sladkarije in mehke pijače. Priporočam se cenjenim društvom za slučaj veselic, da jim lahko postrežem a dobrim ice creamom.	(312)
FANNY PRISTOV, 1391 E. 55. St.' Cent 4194 W.
NAZNANILO.
v Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl delavnico vsakovrstnih avtomobil ip voznih "bodr". Delo prve vrste garantirano, zmerne /cene. iSe priporočam	« (33)
Frank Penca, 1263 E. 55th St
—-—;	-- M
JOS. ŽOKALjl
**	6408 ST. CLAIR AVE.	■
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN 1 POSET MOJE TRGOVINE.
Velika zaloga finih molkih kbbnkov, kap, hlač, iti
mr VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA POSTREŽBA, CENE PRAVILNE. Wf
►OSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrick, ivellki Ipecljallat, je opeljal ▼ Clevelandu vse velike »troje zdravljenje ljudij. Tu bo nadaljeval zdravljenje tia način kot ae zdravi na Intkah Evrope. Ne raeuna nič za preiakavo. preiskava z X žarki je zastonj akemu bolniku, če se zdravi pri njemu. Nič ne dene, ikollko časa m Že ravlte, pridite, da vidite kad ta 6pecljallst lahko naredi za vas.
Imate? žn^Vflff Vaša prilika
red v želodcu, ka-fSPCTff^A H J T" J* prilika, da
r? Nered v jetrih? M " ^MiJr J ^B	4V e 11 ke°*
^ M „ J_, ■	J«| ipecljalista za cvet,
ivmatlzem? Glavo- fl	da va, preIMe z X
I, zaprtje, nečisto p	žarkr. Nikdar prej
I? Alaboat, nervoz- - /Waf^hJiiAl I	n,it« lme" t*1««
p",,Bl!' f K^Hi «7-JSSST
iba pljuča? Prlvaf (	I j	Ne edUUjtef ker
bolezni? Itd. J	^V^nevarno'
000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENA *
. ČE STE BOLNI
Pridite takoj ln ta ipecljallat vas popolnoma prei&če, potem zveste, če jrete ozdravetl, ker uspeh je odivlsen od preiskave. Njegovi krasni stioji lz Bh delov sveta mu pomagajo, da ima najboljftl zdravniški urad v mestu.
>	so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj unpeh. Brez vprs-nja, kakšno bolezen Imate, č zdravnik vidi, da se da ozdravetl, bodite pre-Ičanl, da kmalu ozdravite, in nikomur ni treba zapraviti denarja, ne da bi bil uspeh. Pridite ln pogorlte se pilvatno z zdravnikom.
>47E.9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid
4. nadst.'	<p*cij*iut. Cleveland.o.	in Prosptcl
Uradna ur«t 9. sjutraj do s. ». Ob »»daljah ad 10 d« t.
■ ' ■■—	r....."■■ "■■■	11
[ftwu^o H^MI U^**"^1* in^Hil^Mliii^ft Wi I ^ I
----y}
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT-SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI < !
ml prodajamo najbolj*«, igntnjn po dadačih canaht
Brin Je vet, 6 steklenic............................ % 7.00
Brlnjevec, IZ steklenic........................... >13.00	( »
►	O Posamezna steklenica............................. $ l.Ub <
5 Troplnovec, galon.............$2,26, »2.50, $2.75 In $ 3.00 ft
6 steklenic..........................:............$ 5.60	-
12 steklenic...................*............................$10.00	g (
, Z Sllvovka, galon $2.76 ln......................................................$ 3.00	► >
< Nage slavno znano 'W žganje, 7 let sUro,	V i
«	6 Steklenic.......................................................$ 6.00	^
3 '12 steklenic...'...........................................$UW«	p) , }
7. Concord vino, rudeče, barel............................$«2.oo «
' Concord vino, rudeče, pol barel..................................$16.00	L
O Po 6 ln 10 galon za galono.....................................$	So
, O Posamezna galona.........................................$1.0«	> 1
* Belo vino, barel....................................................................$3» »«	2 tf
t g Belo vino, pol barel..................................$lt.oo	g C
Za 6 ln 10 galonov, za galono...........................$ 1.00	J I
t« Posamezna galona.;................................$ 1.26	5
L	Fri naročilu ffoiljila Taala) danar naonay ordar alt jiak.
Za posodo so posebne cene ln sicer za 3, 4, ln 4% g* Ione posode 60c vsaka, 6 A 8, ln 10 gal. posod« po $1.00 | ln za 25 gal. $1.60. Barelnl so zastonj.	A |
1 THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY,
•10*4104 st. clair avl.	) ' cleveland. ohio	1
1 ' ...	... 1 ■ -	9
3roda sc vse pohištvo za 8 ali
fantov, in tudi fantje ostane-t na stanovanju. Oglasite se akoi na 12*7 E. 6o St. fll)
i "Clevelandska Amerika" shaja trikrat na teden, pondeljek, sredo in petek. Naročnina sa-i mo $3.00 na leto.
jl^1 j Napiu I^ E' To^ ""'" ^ ^^	^''^
Točno ob deseti uri dopoldne, osemnajstega malega travna leta 1754. so zazvonili, kakor po dogovoru, vsi zvonovi v vseh cerkvah gornjega mesta Zagreba.
•Iz zvonika cerkve sv. Marka, očetov Jezuitov, kapucinov in sester sv. Klare so se oglašali zvonovi, kakor že dolgo ne prej.
Pred mesnicami so stajali ljudje v gruči po pet, po šest meščanov, ki so si malo preje kupili sveže govedine; zbrali so se tukaj na skupen pogovor.
"Kaj za vraga toliko zvoni!" je vprašal svoje someščane mojster Tucibat, ki je bil zadnji pristopil k gruči.
"Eh kaj," mu je odgovoril črevljar Krapinec.. ."danes se darujejo zadušnice za pokoj-* nim asesorjem Magdičem, ki smo ga včeraj pokopali v cerkvi sester sv. Klare.
"Glej no, v vseh cerkvah zvonit" je kimal z glavo mojster Tucibat, ki je hotel nekaj povedati, a sam ni vedel kaj.
'"Bogatinu zvonijo vsi zvo«-ltovi, a revežu komaj eden. Tako je na svetu, prijatelj!" je pristavil črevljar Krapinec in odšel domov, in za njim še drugi meščani- Čeprav so jih zvonovi iz tako bližnjih cerkva vabili, da stopijo v božji hram in ^ tamkaj pomolijo za dušo pokojnikovo, se vendar oni niso odzvali pozivu, ampak so hiteli domov, da čim preje izročijo j svojim gospodinjam .govedino, katere niso jedli vsak dan.
Včeraj so pač bili pri pogrebu plemenitega gospoda ase-s^rja, in zato so bili dobro plačani. Vsi gornjemestni cefti so , bili/na pogrebu, a udova jim je dobro plačala za to čast; poslala je vsakemu društvu deset , zlatih cekinov. K zadušnicam ( jih ni nihče vpbil, in tudi nihče ] jim ni nič obljubil — kaj naj ] , hočejo tamkaj? Dovolj bo u- , gledne gospode in plemičev, | med katere je spadal pokojnik, j Ti napolne cerkev in molili bo- g do za mir in pokoj njegovi du- r še. V tem računu se niso pre- N varili spoštovani "purgarji"., f ker ves boljši svet je napolnil j cerkve, kjer so imele biti isti, j > čas zadušnice, spojene z vso j svečanostjo.	f
Največ ljudi je bilo v cerkvi I sester sv. Klare, kjer so poko- ^ pali včeraj pokojnika v cerkve- y. no rakev, in kamor pride danes r udova z deco, da bo pri. zaduš- k niči. 2e pred deveto uro je bila ]< cerkev napolnjena z najugled- p nejšim občinstvom, in sicer ij največ z damami visokega ro- _ du. Prišel je celo viceban Ivan Rauch, ki je drugače redkoke- I daj šel na sprevod ali k zaduš-nici. Ker mu je bil pokojnik ljub prijatelj in vrstnik, je v tem slučaju napravil izjemo.
'Mala cerkev sestejs sv. Klare je bila vsa zastrta s črnini suknom. V svetilnikih, ki so viseli od stropa, ali bili pritrje- I ni na stene, so gorele debele I voščene sveče, katerih dim in duh se je vil po cerlk'venem prostoru. V sredi cerkve je stal I s črnim blagom pokrit oder, na katerem je ležala pokojnikova I sablja in pokrivalo pred nevi- I sokim srebrnim križem. Na sprednji strani odra je bila postavljena hitro naslikana smrt s koso v roki, ki razdira plemiški grb rodovine Magdičeve-
Pokojni Josip 'Magdič, asesor I judicijarne tabule in 'kraljevi I svetovalec, posestnik na Gore- I nji Konščini v Zagorju, je bil I poslednji moški potomec sta- I rodavnega plemena. Oženjen I je bil z Margarito plemenito 1 Gabelič, "hčerjo bogatega le- I grajskega posestnika. Deklici je bilo komaj šestnajst let, ko I se je poročila z asesorjem Magdičem, ki je bil celih dvaj- I set let starejši od nje. Znano I je bilo, da se ni omožila iz lju- I bežni, ker bila je še tako mlada, da ni vedela, kaj je ljube- I zen, ko je stopila v zakon. Ali I baronica Pudencijana Patačič I je silno priporočala ta zakon. I Ona in njej na ljubo so starišijl
)1-f govorili deklici, da je Magdič ja zelo spoštovan, ugleden in veli, Ijaven človek, ki se s svojim vi umom še povspe na visoko meta sto; in to je laslkalo mladi deklici, da je brez prigovora po-r- aala roko prvemu snubaču, ki >v je znal prehiteti vse druge. A-a- sesor M'agdič se je požuril pro-;o siti jo za roko, da mu ne bi nihče ugrabil zlatopernate ptice, li kakoršna je bila gospica Mar-st garita ali Gita, kakor so jo e imenovali v domači hiši. Ni bili In samo izredno lepa, temveč r. tudi izredno bogata. Njen oče, !" čeprav posestnik, plemič, se ni e sramoval trgovati. S sosednjo 1- Štajersko je imel živahno trgovino, z žitom in živino. Veil del je tudi to, tla mu zelo dobro e nese, ko je prodajal živež ce-j- sarski in deželni vojski, ko je :i sla nad Turke, ali Tokolijeve upornike.
Navadno ljudstvo je govori-I1 lo, da plemeniti gospod Gabe-lič meri cekine in dukate na mernike; če je bil tako bogat, to je najboljše vedel le on; da u pa je bil zelo bogat, 11a tem ni l" nihče dvomil in tudi sam ni ta-e jil tega. Žalosten je bil samo, 1 ker ne zapušča za seboj moške-[* ga potomca. Imel je samo dve " hčeri, Gito in eno mlajšo, ki je omožena z baronom Pajčevi-* 1 čem v Slavoniji.
Asesor Magdič je bil srečen, 3 i!a je ^ovel tako ženico na stari dvorec v Gorenji Konščini. Obožaval je svojo mlado so-' progo radi. njene lepote in mladosti. Takoj v prvih dneh zakona je opazil, da je Gita vihrava, jezična, a on kakor razumen človek je ^vračal vse } to na njeno mladost in se tola-5 žil, da bo s časom že boljše.
Mnogo časa je minolo, da se je 1 mlada gospa sprivadila na br-
I	dovito Zagorje . in na gorato ; puščo pod Srančico. A kako » lepo je bilo v Legradu, tamkaj
*	v ravnem iMedmurju, Ikjer je ' bilo 'po njunem mišljenju vse
•	prijetnejše in za oko ugodnejše. Asesor Magdič je znal temu hitro odpomoči. Pričel je vabiti v goste svoje sosede, posestnike; grofa Čukalina iz
II	Dolnje Konščine^ Horvate iz Budinščine, barone Patačiče
1 iz Zajezde, Orehovaškega grofa iz Orehovice, Jelačiče iz i Kadkovca in ostale ugledne graščake. Vsi ti so se radi odzivali asesor j evenro povabilu, 1 ne toliko radi dobre njegove kuhinje, kolikor radi njegove 1 lepe gospodinje, da morejo 1 prebiti nekaj ur v njenem ob- 1 lizju. Gospodinja je bilo ob teli J;
prilikah zelo vesela in kazala je neobičajen dar za koketnost, ki se ne daja priučiti, temveč mora biti prirojena. Z vsakim je bila enako prijazna, toda tako, da je vsakdo mislil, da je on tisti, kateremu pokloni Gita svoje srce in svojo ljubezen. T^jla vsj so se varali. Ona se je vedno vedela držati v gotovih mejah pri poklonih, da so vedjio živeli v dvomu in nadi, ne vedoč nikdar prav, pri čem da so! Primerjali so jo bo-ginji^Diani, ki poslušno sledi v lov tropu lovskih psov. Govorilo se je celo, da mlada gospa asesorica od vseh še najbolj odlikuje svojega soseda, ne več mladega, a zelo finega in elegantnega grofa Čikulina, najbližnjega svojega soseda, a gotovo ni bilo nič hudega pri vsem tem. GosjJod grof Ciku-lin je bil udovec in velik časti-ec lepih dam. Kakor mnogim drugim je tudi Giti dvoril, morda malo bolj nego drugim, sicer pa je bila tudi Gita mnogo epša Od ostalih. K temu je bil še 'Čikulin najbližji sosed njen. Nihče se ni mogel izpodtakniti nad tem, ako je večkrat med tednom na svojem ognjenem vrancu odhajal v Gorenjo Kon-ščino, da krajša mladi gospej dolgi čas; igral je z njo šah, ali pa ji je pravil različne do-godbice, kjer je znal vešči 'grof zelo skrbno navajati vodo na .svoj mlin, kar je tudi Gita rada v idela.
Ko se je približal zimski čas, ko je pričel padati jesenski dež, ali če je sneg zgodaj zapadel,, da se ni moglo v Gorenjo Kon-ščino drugače priti, nego na vozu, ni bilo takrat Giti nič več obstanka na deželi. Hitro so se morali odpraviti v Zagreb, kamor je prišel na zimo velik del plemstva, da tam čim ugodnejše prežive nadležno zimo. Gospod asesor Magdič jt takrat reševal v Zagrebu za- 1 prašene pravde, a njegova mla-r!a gospa se je zabavala iu ži- 1 vela je v mišji, da njena lepo- : tr in mladost slavita največjo slavo povspd, kamor le priha- 1 ja. Preveč bi bilo ako bi še pri- i pomnil, da so ji bile radi tega j druge zavidne.	1
Lepa Gita ni mnogo marala j za zavist znank; še bolj jo je 1 dražilo to, da jte osvajala eno < noško srce za cfrugim. Tudi ; sum njen mož, na videz hlad- j lokrven asesor, ni nikdar na- 1 iel povoda, da bi svojo mlado r »oprogo samo iz daleka karal, c !a je ne ugnana v osvajanju ( uoškega spola. Njemu je celo \ gajalo, da ima tako žensko, la ga zavida "ves svet". Te > ijene nasprotnice so vendar c '.elo rade zahajale v, Magdiče- \ o hišo, ako jih je gospa Mag- t 'ič povabila na plesno zabavo, č ci se je pričela ravno takrat 1< azvijati v boljši zagrebški s Iružbi. Od grofice Erdodv, r >aškovičeve in Keglevičeve (\ o se navadile tudi druge ple-
^	1Tvoj denar kupi
kvaliteto!
11 ' I	Kakovost je edino upeljava, ki se je še '
*	\ V I	kedaj nudila§možem, ki kade-Prince Ali 1
^JjJir^S	^kVlVV	l,ert' ^u,Poni in Prem«je se še niso z njim t
p	^ ^^ V\vV	dajale. — 'Prince Albertu ne more ško-
MflBP^\\\\	dovati vladna ali državna prepoved gle-
Jl	y ly\ NA	de rabe kuponov ali pretnij, ker njega
^ jttyg^PMT' f NA	vsebina je kakovost!
J	Ilitro prižgeš Prince ' Albert tobak,
v \ ' ~ Vm	se	zav?dal, kako visoko ga ceniš
_ \	^N^ JK	z ozirom na to, da ne grize in ne peče,
^^	JW^Bk	je odstranjeno s patentiranim pro-
cesom, po katerem je izdelan.
sv kT" ^WNIE
Albert
tobak, s katerim se bos žlelel ' sprijazniti zato, ker ga lahko veliko ka-M^VVV^ IB	*n vsa^ uP'i'va' na tv°j okus, bolj
Wm^WI	M.nh Kupi Prince Albert in poskusi ga takoj
flf	l||f iTM — v cigareti ali v pipi — in ker je tako
I^V Ml M	dober, se boš kesal, da tega nisi že prej
mmim a'CfisStttisrbiissr. vedel.
■pHWlf/fB tI^mmU MvrtA. kwMttaWb
■■illlffll R J. REYNOLDS TOBACCO CO,	N. C
............. 1 ^-------; ~ J—
la menitali^De na plesne zabave,
:t- ki so jo zelo rade gojile v svo-ti, jih dvorcih med zimskim ča-Z som. Za te se je poganjalo plem a, stvo, zbrano črez zimo v Za-il, grebu, Varaždinu in Karlovcu.
0-	Gospa Mar ga rit pl. Magd i-u- čeva je dajala vedno najfinejše li. zabave v najboljših krogih v ti Zagrebu. V njeni hiši, zgrajeni
h,	v .bližini samostana sester sv. in Klare, seje shajala v soboto po ri zimi mnogoštevilna družba ple-3- mičev in grajščakov, ki so radi ii zahajali v Magdičev dvor, da 5- se nikjer ne morejo tako fino
1-	zabavati, kakor ravno pri njem j- £epra<r je kmet zastonj delal 1, svojim grajščakom, čeprav je a imel Magdič precej gotovine, if ki mu jo je prinesla njegova že-a na, so t&ke zabave stale mfto--i Igo dehafja, se je trosilo denar-1- ja, da so se bogataši upirali sle-i- diti ra?košnji plemMnji. O njen n mož se temu ni upiral, on je
celo odobraval, kar se je izmis-
-	lila njegova "lepa" ženica, in jc
0	tako dolgo vrsto zimskih se-il zon v Zagrebu preživel cvet
i.Mirvaškega	plemstva nenavad-
1	no krasno in sicer na račun le-i pe Gite.
1 Duša vseh teh zabav je bil
-	zelo zanimivi vdovec grof Či-j kulin, ki je s svojo sosedo ne-1, umorno vabil na te lepe veče-
-	re mnogoštevilno plemstvo, ki f je čim bolj hitelo v Zagreb, ko
i je le čulo, da se more tako do- j 1 bro zabavati na tem starem, i
pustem griču. , Tudi zima ima konec in pri- 1 ,1 haja pomlad, ko mora vsak j ^ grejšČak misliti na svoje pose-
-	stvo in na zemljo, ki ga prehra-i nja, Magdevičevi so se morali > vrniti v pusto Gornjo Konšči-» no in nadzirati delo.
'Gospod asesor je komaj ča-, kal na ta čas in veselil se je 1 trenutka, ko zagleda starodav-, no svojo hišo pod visoko I-vrančico, kjer preživi nekaj me-. secev v mirnem in prijetnem . življenju na deželi, ki od daleč . ni tako drago in težavno, kakor I življenje v Zagrebu.
Soproga njegova se ni vra- j čala na jdeželo s takšnimi ob- j čutki. Bilo jej je umreti od dol- | gega časa, ko je morala preži- I veti prye dni na posestvy svo- j jega moza po onih lepih in pre- [ ugodnih zabavah v Zagrebu. 1 Gospod asesor je dobro vedel za to nejevoljo mlade žene in I jo je to|ažil. Ako hočeš imeti I vse v redu, mora biti tvoja že- I na zvesta, zanesljiva tovariši-ca na delu pri • gospodarstvu, j Gospod asesor ni naletel na J takšno ženo.
Ako je morala iti pogledat I za orači in sejalci, ali iti h kos- i cem na travnik, ali delavcem v 1 vinograd, se je izgovarjala, da I ne more prenašati ?olnčne vro- I čine. V hlev, svinjake, v ko- I košnjak itd. se še ozrla ni, in I svojemu možu je zatrjevala, d:i f ne more prenašati takega smra 1 cju.
Ako je bilo treba pogledati
v kuhinjo, posebno kadar je prišlo mnogo gostov, ali kadar je bil6 yet težakov ria hrani,—-elegantna gospa Margarita je r opetovano dokazovala svoje-1 mrti soprogu, Jda ona vstvar' za kuhinjo, ker ne more duha-t« dima sirove hrastovine, ki takrat navadno prasketala na grajščinskih ognjiščih.
In tako je moral gospod asesor, vrnivši se na svoje posestvo, opravljati vse posle, ne samo gospodarjeve, temveč tudi gospodinj ine.
Pregledal je vsako delo na polju, na travniku in v vinogra-du. ^
Delil je kuharju in pomožnim kuharicam (bilo je pet ali šest kmečkih ^deklet) meso, mast, maslo, sočivje, moko, z eno besedo, vse, česar treba v kuhinji. Odločeval je, kaj se mora kuhati za gosposko mizo, in kaj zopet za domačo druži-
ni.
/Zjutraj je prvi vstajal in zve-• čer zadnji legal v posteljo. Navsezgodaj* je šel v hlev pogledat, če se živini dovolj pokla-j f da, če'se teleta dovolj skrbno pitajo; pazil je, da so dobivali prešiči dovolj krme,'da je dolivala perutnina zobat.
Gospod Magdič ni težko vstajal, kadar je šlo za nujno poljsko delo, da dvigne na nogo družino, da gre za poslom. Dokler je >bil doma na svojem posestvu, je delal od zore do mraka, skrbel za vse, pazil na vse in vedel vse, boljše nego njegov špan in oskrbnik, kate> rima je bilo lahko življenje, 'kadar je živel "gospod" na svoji grajščini.
Medlem, ko se je on mučil in pehal, je živela £ospa Gita najbrezskrbnejše življenje na sestvu svojega moža. Hodila
i*» 7i»nHai snat in vstaiala kas-
ro, zelo kasno. Na to se je dol-ve- go časa kitila in opravljala, *Ja- pred zrcalom, in edina njena^ r\e- skrb je bila, da je čim bolj odi-da- čeno izgledala, in še poleg nj^ tio Aobe hčerki, Jefcaa # Maglale-va- na (drugih otrok ni bilo), .da do- $ta bile podobne dvema punči-sama. Da jej ni bilo preveč dolr iko gocasdo, je večkrat vabila 1c jno sebi goste, a kadar ni bilo go-no- stije, ali kadar je bil grof. zj^->m. držan, da ni mogel priti v obi-em ske, je dala zapreči konje in se do odpeljala najrajši v Zajezd k ' na baronici Pudencijani Patačički^. go s katero so je zelo rada družila,, te- ker je bila ženska svoje vrste, je,	<Dalje prihodnjič).
v o- _ ,	S
Lepe aobe za prenočišče se od-ičil dajo v "najem, posebno pripravita ne za potnike, ki pridejo v. Člena veland, pa tudi za vse druge, ila Geo. Boston, 5602 St. fair as-Jave.	(y»)
NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM
> .
Zdravje je več kot premoženje. Če se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkoholičnimi grenčicami, ki samo oslabijo kri in paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Radifega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa, čisto naravno vino ne škoduje krvi; pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in'tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, 9 zakaj bi morali uživati
Trinerjevo ameriško grenko vino. I
To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdrarvilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper
ZAPRTJE,
NAPETOST,
GLAVOBOL, . .; . BRUHANJE,
NERVOZNOST, I SLABA KRI,
POMANJKANJE ENERGIJE,
SIPLOSNA SLABOST. H
Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, pq lekarnah.
Sedanje vreme prinaša s sobo j razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim znate upifati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment. To močno zdravilo je j ako uporabno tudi pri otrplem vratu, napet ju in razpoklinah. Cena m 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjfcvalec 9 kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov.
JOSEPH TRINER, i
IZDELUJOČI KBMIBT	I
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
■SSSoilOHOBIOHOBOHOHOHOHOHIOHOHOHOHO|!
CERTIFICATE of - DELIVERY. |
(POTRDILO SPREJEMA)	||
r, the undersigned, being an subscriber to* t he newspaper "Clev. Amerika" Ij Jaz podpisani naročnik časopisa "Clevelandska Amerika"	#
herewith certify that the above mentioned newspaper dated__________________________________________ |"|
f tem spričujem, da mi je bil list, kije datiran	y
ms delivered to my address on__ >4 , P. M. or A. Af.
Vročen od pošte na moj naslov dne	zjut. ali pop. gjjj
oh(
FuU P. O. Address	_"___ ||
___——-———■	-1-— |0|
OVOMtA: Vsak naročnik, ki prejema list v mestu Cleveland po poŠti, naj izreže ta listek in ga pošlje ali prinese r naše uredništvo. Storite to v vašo in našo ko* rist nemudoma.