GLASILO PODJETJA CINKARNA CELJE - M m Letnik: XXXVIII Oktober 1993 Številka 3 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje K Jubilejna izdaja ob 120. obletnici Cir ,1U: KNJIŽNICA E.KARDELJA Celje - skladišče 631 D-Per 59/1993 5000001212,3 rnnTcc n Cinkarninih 120 let Kljub vse težjim gospodarskim razmeram smo se namenili to številko Cinkarnarja posvetiti visokemu jubileju našega podjetja. Razmišljali smo o nastanku, razvoju in pomenu naše tovarne skozi njeno zgodovino in s tem, upamo, pridadi vsaj delček k letošnji 120. obletnici. Prav je, da vsak zaposleni ve, kakšen pomen ima Cinkarna navzven , morda pa se lahko iz zgodovine tudi česa naučimo. Zahvaljujem se vsem, ki so nam pomagadi brskati po preteklosti, z nami razmišljati in obogatiti to številko. CINKARNISKI MEJNIKI Uredništvo Razlogi za nastanek Če bi danes iskali mesto za novo Cinkarno, je prav gotovo ne bi postavili v neposredno bližino strnjenega naselja Danes pa je njena lokacija zgodovinsko pogojena vendar njen nenehni razvoj priča o pomenu te industrije za Celje in Slovenijo ter celo širše. Iz stoletno trajajoče metadurške industrije se je razvila v pretežno kemijsko podjetje. Kolo razvoja pa je bilo očitno vseskozi usmerjeno v pravo smer, sicer je danes ne bi bilo več. Zgodovina Cinkarne sega v leto 1873. Nastada je na pobudo avstroogrske vlade in celjskih mestnih mož, ki so želeli v Celju čim več ustanov. Zgodovinar Janko Orožen, ki je raziskoval Celje z okolico, razvoj obrti in industrijo, piše o datumu 31. mairec 1873. Tega dne je bila podpisana pogodba o nakupu zemljišča Z lastnikom zemljišča Jožetom Jelencem jo je podpisal Julij baron Schrokinger, sekcijski šef v minstrstvu za kmetijstvo, ki mu je tedaj pripadala tudi skrb za rudnike. Drugi datum je 28. junij 1873. Takrat se je na kupljenem svetu v Gaberju pri Celju sestala prevzemna komisija Dogovorili so se, da je za spremljajoče objekte topilnice potrebno predložiti še načrte, preden bi se začelo graditi. Če bi prišle na vrsto naprave, ki bi bile lahko zdravju škodljive, bo o njih odločala posebna komisija Dogovorili so se, da se tovarna ogradi, v bližini železnice morajo biti vse naprave vame pred ognjem, poljsko pot do tovarne je treba vzdrževati. Glede tovarniškega tira je komisija sklenila da mora biti pod nivojem železnice. Ruda se mora usipati iz vagonov |x> prekladni drči; v tovarniške vozičke, noseče breme, [ja se meče ročno. PRELOMNICA I. Pravšnji datum proslavljanja ustanovitve bi bil najbrž datum podpisa pogodbe o ustanovitvi, če je ta obstojala Predvidevamo, da bi se lahko nahajala ali (Da naj bi bila vsaj zapisana v dokumentaciji, ki jo hrani Graški zgodovinski arhiv. Tudi tega ne vemo, kdaj je bila zasajena prva lopata za izgradnjo topilnice in pražilni-ce. Vemo le to, da je topilnica cinka začela obratovati leta 1875. Takrat se je Cinkarna resnično ukvarjala le z metalurgijo. Prvi začetki kemijske stroke pa segajo že na začetek obratovanja prve žveplove kisline (po oplovem sistemu) leta 1911. Prav to dejstvo pa lahko že štejemo za prvo prelomnico v cinkamiški zgodovini. PRELOMNICA II. Lahko rečemo, da je ves čas od nastanka naprej Cinkarna rasla organsko tako, da so bile na primer zmogljivosti praženja in proizvodnje žveplove kisline usklajene. Po drugi svetovni vojni pa se je pričelo enostransko forsira-nje topilniških kapacitet, torej proizvodnje cinka (ni [Da obenem rasla tudi predelava), brez potrebnih spremljajočih objektov, kot je na primer prestrezanje žveplovega dioksi- da Zaradi pribitka pražilnih plinov je Cinkarna vse do zagona PIKA leta 1962 Celje močno prizadela po ekološki plati. To je bila posledica diktata jugoslovanske države zaradi velike potrebe po devizah, ki jih je država iztržila tudi z izvozom cinka in njegovih izdelkov. Je pa bila ta ista država mačehovska, kadar je šlo za investicije v razvoj v Sloveniji. PRELOMNICA 111. Medtem je v svetu prevladala nova tehnologija-elektro-liza in zato so bili pirometalur-ški proizvodnji cinka, kljub kasnejšim modernizacijam in izboljšavam, dnevi šteti Cinkarna je zapadla v krizo in do ukinitve Topilnice je prišlo po ekonomski nuji. Tretja prelomnica leto 1970 pa pomeni tudi prenos težišča dejavnosti iz metalurškega področja na področje kemije. Ob tem naj rečemo, da je kemija potrebovala kar celih 60 let, da je prišla do veljave. Takrat je bilo pomembno še nekaj. Vrhovi Cinkarne so se takrat, ko so bili v dilemi, kaj naj naredijo z viški žveplove kisline, pravilno odločili in pričeli z gradnjo tovarne Titanovega dioksida. Bili so namreč narejeni tudi projekti za proizvodnjo gnojil. PRELOMNICA IV. V zadnjih dvajsetih letih je razvoj orientiran tržno. Posebno obeležje pa mu daje vedno močnejša ekološka osveščenost. Zaradi nujnega povečanja konkurenčne sposobnosti se je utrjeval razvoj kakovosti, investiralo se je v varčevalne ukrepe pri energijah in pomožnih fluidih ter v ekološko varnost. Iz krize je Cinkarna izplavala leta 1979 in sorazmerno ugodni poslovni rezultati v osemdesetih letih so omogočili vlaganja v urejanje prostora znotraj tovarniških meja in neposredni okolici. Spremenil se je videz starejših obratov, modernizirala so se prometnice in uredilo se je območje obeh odlagališč. PRELOMNICA V. Zadnjo prelomnico bi lahko napovedali, kajti privatizacija, ki je pred durmi naslednje leto, bo (KDmenila konec vodenja neke politike z močno socialno noto. Tir f I. ,-{iiiN)utlr in Uilll. Die K.K. Zinkliitte in Cilii Cesarsko kraljeva Cinkarna v Celju iz leta 1874-75 ^§k Kdo so bili direktorji Cinkarne Prvi je Cinkarno dolga leta vodil rudarski strokovnjak, svetnik Albert Brunner (1875 - 1899). Sledil mu je Oberhuttenverwalter Alojzij Janouš (1900 - 1909), za tem je prišel dvorni svetnik Edvard Synek (1910 -1918). Zadnja dva sta bila Ceha. Narodna vlada je tedaj imenovala inž. Karla Low-la za rudniškega nadsvetnika in inž. Josipa Hummla za svetnika ter jima zaupala vodstvo Cinkarne. Po vojni, leta 1921, so morali valjarno in modro galico ustaviti in modernizirati. Delavcem so dali brezplačni dopust, tisti, ki niso mogli najti dela drugje, so dobili podporo. Obnova je trajala nekaj mesecev. V tem času je podjetje vodil Baltazar Bebler, bivši ravnatelj idrijske realke, ki se je moral umakniti Italijanom. Državna uprava se je nato odločila dati podjetje v dolgoročni najem. Dne 17. junija 1923 je bil ustanovni občni zbor delniške družbe Cinkarne d.d., ki je podjetje prevzela. Predsednik upravnega odbora je postal Avgust Praprotnik, glavni ravnatelj Slovenske banke (1923 - 1927). Nato je bil predsednik upravnega odbora dr. Anton Božič. Ravnateljsko mesto pa je potem prevzel podpredsednik upravnega odbora Todor Lazarevič, ki je bil pooblaščen predstavnik Srpske trgovačke Banke, Beograd (do 1941). Med drugo svetovno vojno je Cinkarno prevzela nemška oblast in postavila za vodjo dipl. ing. Grafenauerja. Po osvoboditvi in zaplembi premoženja je jugoslovanska oblast za direktorja postavila dipl. ing. Vladimirja Mikuša (1945 - 1946). Nato so si po vrsti sledili: Franjo Vrečko (1946-1950), Franjo Kokalj (1950-1953), Kamilo Hilbert (1953-1961), dipl. ing. Drago Čeh (1962-1968), dipl. ing. Franjo Klinger (1969-1978), dipl. oce. Bernard Krivec (1978-1979), dipl. oec. Maks Bastl (1980-1985), dipl. ing. Marjan Prelec, ki vodi Cinkamo še danes. Direktorji so z osebnim deležem utemeljili posamezne razvojne faze, njihov prispevek pa je bistvenega pomena tudi za nadaljnji razvoj Cinkarne. Vodstvene funkcije pri tovarnah, ki so bile kasneje pridružene Cinkarni, so seveda tekle drugače. Ko raziskujemo vodilne funkcije Cinkarne, ne smemo pozabiti Kemijske tovarne Hrasnik, Kemijske industrije Mozirje in Tovarno organskih barvil, ki imajo vsaka svojo zgodovino pred združenjem s Cinkamo. Kemično tovarno Hrastnik, katere začetki segajo v leto 1845, sta 1. 1892 vodila brata Gossletha. Leto poprej sta od posestnika Zime kupila svet severno od Cinkarne in tam zgradila kemični obrat. Na njem sta za Cinkarno pražila cinkovo svetlico, a zadrževa- la žvepleni dioksid za proizvajanje žveplene kisline. Kemična tovarna je pozneje prišla v roke akcijske družbe, ki ji je bil član tudi celjski tovarnar Westen. Kot posebno podjetje je pražila za Cinkarno do leta 1934. Vodstvene funkcije so imeli Todor Lazarevič (1934-1941), Perc (med vojno), Radovan Koroša (1946-1947), Ivan Pfeifer (1948-1949) in Anton Robič (1950-1953). Tovarno organskih barvil je od ustanovitve 1949. leta do priključitve k Cinkarni leta 1961 vodil dipl. ing. Janko Štrukelj. Kemično industrijo Mozirje so leta 1896 ustanovili Kussman, Jungkunz in Bayer. 1897 so podjetje prodali Friderichu Hocke iz Gradca. Leta 1911 sta podjetje prevzela strokovnjaka za barve Franc Koberl in Franc Rižnar. Ker je podjetje leta 1916 deloma pogorelo, ga je Hocke prodal Karlu ing. Kurku in Romanu Baldini iz Pule, ki sta bila lastnika vsak do polovice. Leto pozneje je tovarno kupila trgovska družba, katere delničarji so bili Alojz Goričar, Romano Baldini, Ivan Veble in Fortunat Remše. 1962 se je tovarna priključila Cinkarni, saj je bila poslovno že močno povezana z njo. Do tedaj pa je bil s strani Cinkarne postavljen vršilec dolžnosti. Upravni svet »Cinkarne«, d.d. v Celju, v petek, dne 23. t.m. se je vršil občni zbor »Cinkarne«, d.d. v Celju v pisarniških prostorih podjetja. V upravni svet so bili izvoljeni nastopni gg.: Avgust Praprotnik, predsednik; Todor Lazarevič, trgovec v Beogradu, podpredsednik: inž. Vladimir Lipold, načelnik v ministrstvu za šume in rude; inž. Ranko Dervič, inšpektor gen. rud. direkcije; inž. Sima Miloševič, inšpektor gen. rudarske direkcije; dr. Fran Černe, ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani; dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani; Vojko Arko, lekarnar v Celju; Hano Ogoreutz, ravnatelj Slaven-ske banke v Celju; Vlada Ilič, industrijec v Beogradu, člani upravnega sveta. Nadalje so bili izvoljeni v nadzorni svet nastopni gg.: Franc Trkovič, šef kabineta ministrstva za šume in rude; Steva Gjor-gjevič, šef računovodstva v ministrstvu za šume in rudnike; Rihard Pernat, prokurist Slavenske banke v Celju; dr. Janko Olip, odvetnik v Beogradu; Gjurica Gjorgjevič, odvetnik v Smederevu; ter za namestnika Herman Klobučar, mag. pharm. v Celju. Nova doba, 27. 10. 1925 CELJE V OBDOBJU 1873 Celjani so se potegovali za Cinkarno Vprašadi smo sc, kakšno jc bilo videti mesto Celje v obdobju, ko je bila ustanovljena Cinkarna? Mesto je bilo majhno, štelo je 4.224 prebivadcev, vendar je imelo veliko zaJedja z blizu 200.000 prebivedci, ki so dajali zaslužek celjski trgovini, gostinstvu in obrti. V obdobju od leta 1870 in naprej je v deželo prihajaJa industrija in se nasta-njada v okolici. Mestu je prinašala mnogo dohodka, ni pa bistveno vplivala na porast prebival-stva. Takrat sta v mestu že bili Plinarna (1872) in Vodovod (bilo je 16 vodnjakov), v okolici mesta je bila Celjska mestna opekama, ki je nastala že v 18. stoletju. V Celju je bil sedež revirnega rudarskega urada podrejenega rudarskemu glavarstvu v Celovcu. Okrog mesta in okolice je bilo veliko rudnikov, najbližja sta bila rudnika rjavega premoga v Pečovniku in Štorah. Ob prihodu Petra Majdiča iz Kranja ki je na Hudinji kupil mlin, se je zgradila Elektrarna kasneje si je Cinkarna postavila skupaj z Westenom (tovarno Emajlirane posode) kalorični centrali. Lahko rečemo, da je Cinkarna eno od najstarejših industrijskih podjetij, nastalih v celjski okolici, saj so vse ostale tovarne nastale kasneje. Tako je bila šele pet let kasneje ustanovljena Železarna Štore ter 21 let kasneje Tovarna emajlirane posode. Tovarna volnenih odej pa leta 1898. Po prihodu inustrije v Gaborje si je dr. Ivan Dečko prizadeval osnovati delavsko gradbeno zadrugo. Ta je v Gaberju blizu tovarn zgradila mnogo individualnih delavskih hišic, s čimer je okrepila slovensko življenje, ki je bilo pod hudim pritiskom nemškega kapitala. Prebivalstvo je bilo večinoma sicer slovensko, vodilni ljudje |>a so v javnosti uporabljali nemški jezik. Bilo je v času av-stroogrske vladavine. Takrat je bil na vladi grof Adolf Aun-sperger, ki je vladal v protislo-vanskemduhu. Leta l873sobile volitve v državni zbor in so prinesle precej neskladnosti med konzervativno in neposredno misleče meščanstvo in inteligenco. Izvoljenih je bilo nekaj naprednih mož, ki so si uspešno prizadevali proti po- nemčevanju. Vendar pa slovenstvu ni bil naklonjen takratni župan Celja dr. Jožef Nec-kermann, ki je ponazarjal hudo nemško - nacionalno ero. V stilu tedanjega nemškega vodstva so se mestni očetje potegovali za vsako ustanovo, če je le pričakovala od nje nacionalno korist. Tako so se zavzeli tudi za Cinkamo, ki jo je državna vlada prvotno hotela postaviti v bližini Rimskih Toplic. Lastnik Rimskih Toplic je proti temu protestiral, mestni odbor in župan pa so napeli vse sile in uporabili vse zveze, da bi Cinkamo dobili v Celje. Ko je bila Cinkarna pridobljena, se je delegacija z županom hitela cesarju zahvalit ko se je mudil v Ptuju. To pa še ni bilo vse. Mestni očetje so v zahvalo vitezu Chlumeckemu, ministru poljedelstva podelili častno ob-čanstvo. Ustanovitvi Cinkarne v Celju so pripisovali važen uspeh. Gradnja tovarne je mestu koristila, ne samo zaradi ugleda, ampak tudi v materialnem pogledu, saj so prihajali v mesto ljudje, ki so v njem trošili svoj denar. Zemljo so kupili od celjskega usnjarja Jožefa Jelenca, in sicer njivo ter dva travnika v izmeri 2 orala in 345 kvadratnih sežnjev. 28. junija 1873 se je pri mitnici pred graškimi vrati sestala prevzemna komisija in se napotila v Gaberje na kupljeni svet Mesto je hotelo konkurirati Mariboru, a je imel ta boljše pogoje. V tej konkurenci si je Celje rešilo samo okrožno sodišče, očividno zato, ker je imelo v višjem sodstvu že večstoletno tradicijo. Gospodarska rast je Celju pomagala počasi razvijati mesto, rasle so nove stavbe, ulice. Tudi davki so prinašali znatno več kot prej. V porevolucijski dobi se je spremenil način pobiranja. Medtem ko jih je prej pobirala občina in določeni del izročala državi, je poslej temeljne davke (hišni, obrtni davek -dohodnino kot neposredne, direktne davke) pobiral davčni urad in odstopal občini samo tako imenovane občinske do- klade, katerih višino so določali na sejah občinskega odbora katerega finančne odloke je potrjevala višja instanca Posredne ali indirektne davke (katerih število je naraslo: mitnina užit-nina stojnina kanalska pristojbina stanarina - hišni vinar itd, ter razne takse) pa je še naprej pobirala občina neposredno po svojem blagajniškem uradu. Obdobje razcveta industrije Po vojni leta 1957 je direktno od dela v Cinkarni živelo že okoli 4.000 ljudi, kar je predstavljalo 1/7 celjskega prebivalstva. Od obstoja Cinkarne je bil avtomatično odvisen tudi odgovarjajoči del trgovske in gostinske mreže, obrtništva, ostalih komunalnih dejavnosti, itd. Vrednost blagovne proizvodnje Cinkarne je tega leta znašala okoli štiri in |>ol milijarde din in od tega dobiček 500 -800 milijonov din. Za mestni investicijskih sklad je Cinkarna letno prispevala okoli 57 milijonov din, za mestni stanovanjski sklad okoli 16 milijonov, okrajnemu proračunu pa okoli 51 milijonov din itd. Zbrala in uredila M. Gorenšek Litografija: Celje v letu 1878, v ozadju se že vidi Cinkarna v Gaborjih Razvoj in perspektiva slovenske kemične industrije Cinkarna ima tudi v razvoju slovenske kemične industrije prednost pred ostalimi, saj je bila na slovenskem prostoru ena izmed prvih. To je bila takrat še Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, ki se je kasneje pridružila Cinkarni. Po vojni je po obsegu in pomenu prednjačila Tovarna dušika Ruše. V Mariboru je deloval Zlatorog, v Račah Pinus. Cinkarna je bila tretji močnejši center kemične industrije, saj je ob metalurški proizvodnji cinka razvijala proizvodnjo belih pigmentov žveplene kisline in drugih kemikalij. Poleg Cinkarne sta v Celju na kemičnem področju delovala še Aero in Etol. Ostale kemične tovarne, ki so v času pred drugo svetovno vojno delovale po raznih krajih Slovenije, so bile še: Kemična Moste, Tovarna kleja, Kolinska, Ilirija, Sava, Kamniška smodnišnica, kemijski tovarni v Podnartu in Podgradu, Medvodah, Količevu, Dolu, Mozirju, Domžalah in pivovarna v Ljubljani. Cinkamo lahko že od leta 1961 štejemo za kemijsko tovarno, čeprav se je dejavnost Cinkarne iz metalurške stroke prevesila v kemijsko leta 1970, ko je prenehala s pridobivanjem cinka iz cinkove rude. V svetu Kemijska industrija je v svetu med najbolj dinamičnimi industrijskimi panogami z značilno visokimi stopnjami rasti proizvodnje. Rast je bila posebej izrazita v zadnjem desetletju, ko je postala proizvodnja kemijskih izdelkov osnova za mnoge druge industrijske panoge, od katerih je na prvem mestu elektronika, sledijo pa gradbeništvo, zdravila, proizvodnja hrane (zaščitna sredstva in gnojila). Skoraj ni panoge, ki bi delovala brez izdelkov kemijske industrije. Povezavo kemijske industrije z drugimi proizvodnjami najbolje ilustrira podatek, da je le 20 do 25 odstotkov kemičnih izdelkov usmerjeno do končnega porabnika, kar 75 do 80 odstotkov pa jih odhaja v druge industrijske veje in kmetijstvo ali pa za kritje potreb predelovalnega področja lastne panoge. Po intenzivnosti raziskovalnega in razvojnega dela je ta panoga v svetu v samem vrhu, takoj za raziskavami v vesolju in elektroniki. Nekaj značilnosti razvoja slovenske kemične industrije Podatki kažejo, da je v Sloveniji vedno močno prevladovala predelovalna kemija, ki je predstavljala med 05 in 75 odstotki vrednosti kemične proizvodnje v celoti. Zakaj? Ker v Sloveniji žal ni primarnih, glavnih surovin /n proizvodnjo bazičnih kemikalij. Uvoz iz tujine je ekonomsko tvegan zaradi spreminjajoče se količine, cene in zakonodaje pri zunanjetrgovinskem poslovanju. Drugi razlog je v investiranju, ki mora biti pri bazni kemiji postavljen v mnogokratniku. Nenazadnje pa je bazična proizvodnja nujno vezana na dolgoročne poslovne povezave, ki se pri spreminjajoči zakonodaji težko vzpostavljajo. Pri tem ne smemo zanemariti veliko porabo energetskih virov, ki so potrebni pri proizvodnji. Osnovna značilnost slovenske kemijske industrije je tudi velika heterogenost in disper-giranost kemične proizvodnje, ki se je v trdih časih izkazala kot zelo pozitivni dejavnik, saj je omogočala razmeroma veliko in hitro prilagodljivost tržnim zahtevam. Obdobje 70., 80. in 90. let V vseh tridesetih letih so si v slovenskem prostoru zaradi zagotovitve surovin prizadevali povečati delež bazne kemije, vendar pa je investiranje v te projekte zaostajalo v primerjavi z drugimi panogami. Šele proti koncu 80. let beležimo premik v smeri povečanja deleža bazne proizvodnje v primerjavi s predelovalno, vendar to še vedno ni zadostovalo potrebam domačega trga V tem obdobju je slovenska kemična industrija predstavljala četrtino bivše jugoslovanske proizvodnje. Ob koncu 80. let se zaradi premajhnih vlaganj že močno občuti izrabljenost in zastarelost kemijskih naprav. Kaže pa se že pretežna tržna naravnanost na zahodne trge, kar je najbrž vplivalo na to, da je v začetku devetdesetih let kemijska industrija stagnacijo go- spodarstva dobro prestala Potrebno pa je omeniti, da je bil v vseh teh letih dohodek na zaposlenega in povprečni čisti osebni dohodek vedno nad povprečjem ostalih industrijskih panog. Kemijska industrija se je pri uvajanju nove tehnologije in razvojno intenzivnih programov večinoma naslanjala na domače znanje, saj je bilo s čedalje močnejšo mednarodno zaščito intelektualne lastnine kupljeno znanje zelo drago. Perspektiva kemične industrije Lahko bi rekli, da ima kemična industrija v Sloveniji prihodnost a s počasno dinamiko. To nam dokazuje tudi študija, ki so jo izdelali na Zavodu RS za makroekonomske analize in razvoj. Takole je zapisano: "Glede na sedanjo situacijo, ko izgubo jugoslovanskega tržišča spremljajo dodatni napori za tuje trge (proces bo težak in relativno počasen), je računati sicer na začasno znižanje njihovega nivoja uspešnosti in prespektivnosti. Razvoj te panoge opredeljujejo razne dileme in usmeritve. Tako naglega razvoja kakršnega doživlja kemija v nekaterih delih sveta iz različnih razlogov pri nas ne moremo pričakovati. Prizadevati pa si velja da ta panoga pri nas obdrži nadpovprečen razvoj. S tem ohranjamo stik s svetom in upoštevamo povezanost ter prepletenost kemične proizvodnje z drugimi vejami gospodarstva Ker smo surovinsko revna dežela z omejenimi energetskimi in prostorskimi možnostmi, moramo v nadaljnjem razvoju dajati prednost kemičnim proizvodnjam, za katere uporabljamo omejene domače surovinske vire oziroma pri katerih je surovinski vložek čim manjši, kjer poraba energije ni previsoka in kjer za naravo škodljivi vplivi niso prehudi, oziroma so obvladljivi z enostavnimi tehničnimi postopki in znosnimi finančnimi sredstvi. Kolikor je le mogoče, se moramo nasloniti na domače znanje. S čedalje močnejšo mednarodno zaščito intelektualne lastnine je kupljeno znanje zelo drago, seveda pa bo vzporednica domačega znanja tudi tuje, ki bo prihajalo sočasno s tujimi finančnimi vlaganji. Kljub omejenim možnostim mora tudi razvoj naše kemije slediti svetovnim razvojnim usmeritvam: raznolika maloto-nažna kemija zdravila nekateri biotehnološki proizvodi, biološko razgradljivi proizvodi, specialna sredstva za zaščito rastlin in specialna gnojila nekatera antikorozijska sredstva ter zlasti novi materiali. Ker slovenska kemija v gospodarsko ugodnejših časih ni uspela zapolniti bistvenejših vrzeli v svojih reprodukcijskih verigah, je nesmiselno računati, da bo v tem uspela danes. Osnovno razvojno načelo v današnjih časih naj bo, da sproti posodablja in širi (tržno, tehnološko, energetsko in ekološko) zdravo obstoječo proizvodnjo in z omejenimi razpoložljivimi možnostmi dograjuje tiste segmente, kjer je moč pričakovati optimalne rezultate. Ker je kemična industrija v veliki večini kapitalno zelo intenzivna bo tudi v prihodnje pomanjkanje finančnih sredstev eden izmed glavnih omejitvenih dejavnikov. Pri omilitvi te zavore bo uspešnejši tisti, ki bo znal (in uspel) naložbeni denar oplemenititi z novimi možnostmi, ki jih bodo nudili spremenjeni sistemski predpisi. Ker je izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti visoka in oprema v dobršni meri zastarela brez intenzivne naložbene dejavnosti ne bo mogoče doseči posodobitve in razširitve proizvodne dejavnosti. Vsekakor bodo osnovni omejitveni faktorji pri razvoju kemične industrije predvsem skromna finančna sredstva pomanjkanje prostora in velika vlaganja v sanacijo okolja” lz arhiva Slov. združenja za kemijo, Ljubljana cji\iKMy}!5 POSLOVANJE PODJETJA 1983-1993 Razpeti med gospodarstvom V obdobju od leta 1983 je prišlo v našem podjetju do velikih sprememb, za katere so bili vzroki v glavnem zunanji vplivi, ki se jim je podjetje moralo prilagajati. Po skoraj petnajstletnem obdobju Zakona o združenem delu. ki je uzakonil temeljne organizacije, se je v letih 1988-1989 v nekdanji Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji začel proces postopnega prehoda iz samoupravno-administrativnega sistema s prevladujočo družbeno lastnino v tržno naravnan gospodarski sistem s pluralizmom lastninskih oblik. Tako se je s sprejetjem Zakona o podjetjih tudi naše podjetje preoblikovalo v enovito podjetje s PE, ki so nadomestile prejšnje TOZD. Do največjih sprememb v navedenem času je prišlo po proglasitvi samostojnosti Slovenije junija 1991, ko so se odnosi z ostalimi republikami v Jugoslaviji precej ohladili, Slovenija pa si je na vseh področjih začrtala samostojno pot, kjer pa je velikokrat naletela na velike ovire. Od osamosvojitve dalje je bilo gospodarstvo izpostavljeno stalnim pretresom in spremembam, največji zalogaj pa ga še čaka v obliki lastninjenja, kjer je naše podjetje v fazi priprave programa. Če pogledamo, kako smo poslovali v desetletnem obdobju, lahko ugotovimo, da je bilo gibanje tako na nivoju podjetja kot po posameznih poslovnih enotah različno in da je izguba trgov ob osamosvojitvi S lovenije, izguba trgov nekdanje NDR ter v zadnjem času svetovna recesija vplivala v veliki meri na naše poslovanje ter je bilo potrebno vložiti veliko truda, da smo največje pretrese preživeli s pozitivnimi rezultati. S kozi vse obdobje, najbolj pa v zadnjih treh letih, se je proizvodnja prilagajala možnostim prodaje in racionalizaciji zalog gotovih proizvodov, saj velika vezava obratnih sredstev v zalogah zelo povečuje stroške poslovanja. Gibanje proizvodnje v navedenem obdobju je razvidno iz naslednjih grafikonov: Proizvodnja po PE: Velik vpliv na gibanje proizvodnje podjetja je imela proizvodnja PE Titanovega dioksida in Metalurgije, pri vseh PE razenTitano-vega dioksida pa je v primerjavi z letom 1983 ugotovljen občuten padec proizvodnje. Največje nihanje v tem obdobju je razvidno pri PE Titanovega dioksida, kjer je vse od vključno leta 1989 proizvodnja naraščala, na to je sledil ob zaprtju bivšega vzhodnonemškega trga sunkovit padec, ki se je sicer iz leta v leto popravljal, vendar proizvodnja Titanovega dioksida še sedaj ne dosega nivoja, ki ga je imala v letih najvišje proizvodnje.Tudi v ostalih PE je zabeležen padec proizvodnje, kjer se je v obeh Kemijah proizvodnja zmanjšala za več kot polovico, v Grafiki za tretjino, medtem ko je Metalurgija zabeležila najmanjšo znižanje z 12 %-i. Vzrok za to sov veliki meri pogoji, ki vladajo na tržišču po osamosvojitvi S lovenije, saj še sedaj niso takšni, da bi bilo možno prodati vso proizvodnjo po vgrajenih kapacitetah, po sprejemljivih cenah in da bi bila le-ta tudi plačana. Primerjava strukture proizvodnje PE 1983 z 1992 letom Lrto 1983 trto 1992 □ Ntt«lur9ij« 0 Kanij*. Calj* □ Kantji. Mozirja ■ Or.fik. □ I IttnJiohiiJ Struktura proizvodnje v okviru podjetja se je skozi leta menjavala in je vključno do leta 1989 imela pozitiven trend, nato je zaradi že navedenih razmer nastopilo upadanje proizvodnje v letih 1990 in 1991, in tudi nekoliko boljša proizvodnja v letu 1992 ni dosegla nivoja leta 1983,sajje ugotovljeno 16%-no znižanje. V teh gibanjih naše podjetje ni bilo osamljeno, saj se situacija ugotavlja v celotnem gospodarstvu Slovenije. Izvozna usmerjenost podjetja je razvidna iz gibanja izvoza v $, kjer je v letih do vključno 1990 še prisoten klirinški izvoz v NDR, medtem ko se je po združitvi obeh Nemčij ves izvoz spremenil v konvertibilnega, seveda v okrnjenih količinah in vrednostih. Gibanje izvoza v $ v letih od!983 do 1993: A M a S 8 8 > 25000 □ IaflViilii it« Diriifti ir* X Rast izvoza je sicer pozitivna iz vidika možnosti večanja proizvodnje, vendar pa zaradi konkurence na zunanjih trgih in svetovne recesije cene padajo iz dneva v dan, zelo nizka stimulacija izvoza s strani države z dokaj nerealnim tečajem tujih valut pa prinaša prihodke od izvoza, ki so nižji, kot znašajo vsi stroški proizvodnje. Gibanje izvoza po strukturnih % po PE v obdobju 1983 do 1993: X ib +> o V) T5 0 tee 98- 00- 70- 60 so- jo m « » i* m » □ NETALURC1JA 0 KENIJA CELJE O KENIJA 14021 RJE ■ GRAFIKA C TITAN DIOKSID ■ DETLON n n m «.d» leto Glavni artikli izvoza So bili vedno Titanov dioksid z 66-90 % in cinkovi proizvodi z 7-18 %, nekaj časa tudi proizvodi Kemije Celje,kot Litopon in Cinkovo belilo,katerih proizvodnja pa seje v zadnjem času ukinila zaradi nerentabilnosti. Pri izvozu cinkovih proizvodov je potrebno upoštevati, da so v zadnjih letih to predvsem predelovalni posli in da je fizičen obseg dosti večji kot vrednostni, saj so v ceni zajeti samo stroški predelave brez osnovne surovine cinka. Vsi ostali proizvodi, ki se tudi izvažajo, pa vsi skupaj dosegajo samo približno 4 % vrednosti celotnega izvoza v $. Prodajne vrednosti, izražene v tolarjih, niso bile vedno v skladu s stroški proizvodnje. Večjim zalogam gotovih izdelkov na daljša obdobja smo se izognili tako,da smo s prodajnimi cenami pokrivali proizvodne stroške, sicer različno po trgih, v skupnih vrednostih pa je bilo še vedno dovolj za uspešno poslovanje. S talno slabšanje dohodkovnosti posameznih proizvodov je bilo tudi vzrok, da je bilo nujno opustiti nekatere najbolj nerentabilne proizvodnje. Primerjava skupne prodaje leta 1983 z letom 1992 pove, daje bila le-ta nižja za 21 %,kar kaže na to, da so se v primerjavi z baznim letom zaloge gotovih proizvodov nekoliko povečale. V vmesnih obdobjih so bile sicer še večje vezave obratnih sredstev v zalogah kot v letih 1992 in 1993,vendarje bila situacija glede prodaje v začetnem obdobju desetih let precej ugodnejša kot danes, zato so bile tudi krajše vezave sredstev v zalogah gotovih proizvodov. slik Pregled strukture fizičnega obsega prodaje po PE in gibanje za podjetje: Titan dioksidi leto Struktura prodaje po PE in gibanje v desetletnem obdobju kaže na precej podobno stanje kot pri proizvodnji ter da so imele vse PE razen Grafike hitrejši padec prodaje kot proizvodnje. V obdobju slabšanja položaja podjetja se je vršila tudi racionalizacija zaposlovanja, tako da se je od 2322 zaposlenih v letu 1983 število zmanjšalo na 1723 delavcev do I. polletja 1993. To je pripomoglo k večji produktivnosti podjetja kljub temu, da je proizvodnja padala. Gibanje proizvodnje, fizičnega obsega prodaje in produktivnosti: X ti p o p » TJ o Iz gibanja produktivnosti je razvidno, da je le-ta padala v obdobju od 1983 do 1989, doživela sunkovit padec in dosegla najnižji nivo v letu 1991. Vse od takrat dalje pa zaradi ukrepov pri zaposlovanju produktivnost narašča, kar je za podjetje ugodno, saj je eden izmed važnejših parametrov rentabilnosti poslovanja. Ukrepi pri prilagajanju zalog surovin, domačih in iz uvoza, racionalizacija zaposlovanja, zmanjševanje stroškov na vseh področjih so sicer pripomogli k izboljšanju poslovanja in podjetje obdržali med tistimi, ki še poslujejo s pozitivnimi rezultati, je pa zelo vprašljivo, kam se bodo obrnili trendi v bodoče. Vsa gibanja parametrov gospodarjenja pa niso odvisna samo od odločitev v našem podjetju, temveč tudi od pogojev, ki bodo vladali na tržišču in od ukrepov tekoče gospodarske politike države in zunanjih dejavnikov. I .ikvidnost podjetja je bila v letih visoke proizvodnje in prodaje zelo dobra, slabšati [ta se je pričela ob pretresih, ki so razvidni iz gibanja proizvodnje in prodaje. V obdobju po letu 1990 se je za zadržajne likvidnosti pričelo z omejevanjem investicijskih vlaganj, ki so bila pred tem zelo visoka, v zadnjem času pa se del amortizacije namenja tudi za obratna sredstva. Večje investicije v obdobju od leta 1983 dalje so bile v Titanovem dioksidu v obe pregradi in modernizacijo proizvodnje s poudarkom na ekoloških izboljšavah, v Grafiki tiskarske plošče, izgradnja vzdrževalnih obratov, mešalnica in pakirnica rastlinskih zaščitnih sredstev, obrat utekočinjenega ogljikovega dioksida, gumama in več drugih investicij, ki so izboljšale pogoje dela tako v proizvodnih PE kot v PE skupnega pomena V letu 1993 imajo prednost predvsem investicije za izboljšanje ekologije, dokončanje infrastrukture in nakup opreme, nujno potrebne za proizvodnjo. Do leta 1990 je podjetje vlagalo tudi precejšnja sredstva v objekte skupne porabe (jedilnice, počitniške kapacitete) in stanovanjsko izgradnjo. Za poslovanje v zadnjih desetih letih je značilno, da se je precej izboljšalo stanje stalnih sredstev, ki so bila financirana v veliki meri iz lastnih sredstev ali sovlaganja, medtem ko so se tuji viri financiranja za navedena vlaganja že v veliki večini vrnili. Primerjava strukture sredstev leta 1992 z letom 1983: Pl Stilna sredstva ■ Obr.sred.-zaloge m Obr.sred.-terjatve ■ Obr.sred.-ostalo 0 I zvenpos1.sredstva Gibanje sredstev kaže nihanja podobna gibanju proizvodnje in prodaje ter v primerjavi z letom 1983 najvišjo rast stalnih sredstev, medtem ko so se obratna sredstva tj. zaloge, denarna sredstva vrednostni papirji in terjatve zmanjšale. V skupnih vrednostih je obseg sredstev v primerjavi z letom 1983 zmanjšan in kaže na zmanjšan obseg poslovanja v zadnjem obdobju. Gibanje virov sredstev od leta 1983 do 1993: Primerjava strukture virov sredstev letal992 z letom 1983: Lsto 1983 trto 1992 m Trajni kap.-last.sred. E3 Trajni kap.-tuja vla9-EH 0ol9oro"ne obveznosti ■ Kratkoročne obveznosti 0 Neposl. viri sredstev Tudi viri sredstev so se v skupnem obsegu v primerjavi z letom 1983 nekoliko znižali in podobno kot pri proizvodnji imeli najvišji nivo v letu 1989, vendar se je občutno menjala struktura v korist lastnih sredstev, kamor štejemo lastni kapital in sovlaganja Zelo so se zmanjšale dolgoročne obveznosti, ki v strukturi virov sredstev predstavljajo samo še 6 % vrednosti, najbolj pa kratkoročne obveznosti, ki so se iz 32 °/o leta 1983 znižale na samo cca 7 % konec leta 1992. Podobna gibanja sredstev in virov sredstev se nadaljujejo v letu 1993, s tem da se za premostitev likvidnostnih težav ob večjih kontigentih dobave surovin ali odplačil najemajo kratkoročni krediti. Za poslovanje desetletnega obdobja lahko rečemo, da so v veliki meri uresničeni dolgoročni cilji podjetja v zvezi s prostorsko ureditvijo in varstvom okolja, uvedene so bile tehnično-tehnološke izboljšave in inovacije, z novo uvedenimi tehnološkimi postopki in s povečanjem stopnje avtomatizacije in da je bila v tem času dokaj uspešno izvedena ekonomsko-ekološka sanacija, ki se je pričela že leta 1978. Z vsemi posegi se je zmanjšal delež baznih proizvodenj v korist predelovalnih. Iz vseh spredaj navedenih primerjav pa lahko povzamemo, da če ne bi bilo tolikšnih sprememb v okolju, na katere podjetje nima vpliva, bi z notranjimi ukrepi in gospodarjenjem lahko bili rezultati poslovanja dosti ugodnejši, kot pa so dejansko doseženi. Marija Bemjak Anica Kajper: Hačemu topilcu Temna noč zemljo pokriva, vsa narava mimo spi, le topilec ne počiva, trd korak mu v noč zveni. Iz daljave in bližine kliče ga dolžnost vsak dan, da ustvarja nam dobrine, izvršuje letni plan. Trdo on pri peči dela, pot obliva mu telo, nikdar ni obleka cela, cink tekoči vžiga jo. Gube mu obraz zorale, hrapav roke je prijem, besede trde so postale v nenehni borbi za izplen. Vendar izgled te divji moti, pod njim se skriva človek naš, ki trdno gre po naši poti, ki cilj mu dobrobit je naš. UTRINKI IZ PRETEKLOSTI Topilnica -rojstvo Cinkarne Pričevanja mnogih upokojencev in aktivnih delavcev, ki so poznali delo v topilnici, so si enotna v tem, da je bil to obrat, kjer so daljše obdobje zaradi stalne vročine in prahu zdržali le najmočnejši. Topilnica je bila prvi obrat, zgrajen leta 1874 z dvema destilacijskima pečema za cink. V skoraj sto letih obratovanja seje topilnica širila, tako da je bilo nazadnje v njej že 12 peči. Ugasle peči leta 1970 so ostale sinonim za svojevrstno metalurško industrijo, prvi in najstarejši obrat, iz katerega se je rodila vsa ostala Cinkarna. V zgodovini je torej zapisana kot najpomembnejši dejavnik za nastanek in kasnejši razvoj Cinkarne. Topilnica je imela ob sebi obrate, ki so bili nujni za njeno obratovanje. Največja sta bila pražilnica, imenovana mrtva, in keramika. V keramiki so delali predleže, retorte in specialne opeke za topilniške peči. Dejavnosti, ki so sodile zraven so bile imenovane po partijah. ”Luftpartijo”so sestavljali tisti, ki so zračili peči. Ter partija” je hodila po tovarni in pobirala odpadke, skrbeli pa so tudi za generatorje. Delavci ”Rumpel partija” so vozili premog, v ”Herc partijo” so se šteli lopatarji in podobno. Potrebni so bili tudi kovači - ramarji, ki so pripravljali orodje, pečarji - šamoterji, delavci, ki so čistili kanale in drugi. Zaposlenih je bilo okrog 200 delavcev, in zelo veliko so se menjavali. To garaško delo so, kot rečeno, zdržali le fizično in psihično močni. V tej proizvodnji je bila izredno pomembna osebna kvalifikacija in vestnost zaposlenih. Pri istih napravah, is tem koncentratu in praktično enakih proizvodnih pogojih, se je moralo dobiti bistveno različne proizvodne rezultate. To pa ni bilo mogoče pripisati drugemu kot prav delavcem. Nek topilničar je nekoč zapisal: Tri deluje bila disciplina, mojstri so imeli velik vpliv. Mogoče seje takrat vsakdo zavedal, daje delal za privatnika in da je stalo pri vratarju vsako jutro veliko brezposelnih, ki bi bili delali za vsak denar. Topilnica cinka pred 100 leti V rokah imam stari opis dela v topilnici, kakršen je bil po šlezij-skih cinkarnah do okoli leta 1860. Nemški opis pravi o tem dobesedno takole: »Kadar je težak zrak, je prvo, kar človek vidi pri pogledu na cinkarno, črno siv oblak dima, ki zavija vse predmete v temno meglo. Od časa do časa pretrgajo ta oblak rdeči bliski ognjenih žarkov iz peči ter sem in tja zeleni in rumeni plamenčki uhajajočih cinkovih plinov. Končno človek vendarle razloči dolgo nizko poslopje s skodlasto streho. V sredini tega poslopja stoje v dolgi vrsti peči, obdane od zaposlene gneče črno pobarvanih delavcev. Strma streha ima odprtine, skozi katere naj bi bil izhod za oblake dima, ki se valijo iz peči. Vsa vrata so odprta,okna so brez šip,tako da se morejo vsi vetrovi neba brez ovire križati po poslopju topilnice. Neznanski prepih blaži strašno vročino in napor od dela upehanih delavcev ter načenja korenine njihovega zdravja. Cinkarno obdajajo nasipi žlindre, kupi rude in premoga, med njim pa upravno poslopje in delavske stanovanjske hiše. Rastlinstvo je odmrlo v neposredni bližini. Borovci in smreke bližnjega gozda stoje brez lista in gledajo v črno pobarvani vrsti žalostno proti kraju, kjer je človeška neugnanost pregnala lepo zelenje samoustvarjajoče narave.« Tak je bil opis cinkarne od zunaj. Tu niso bili mišljeni oblaki dima, ki so uhajali po cinkarnah iz pražilnih naprav, v kolikor niso bili vzeti po sistemih žveplene kisline. V teh cinkarnah so se namreč predelovale rude, ki niso vsebovale žvepla. Ves ta dim je uhajal iz topilnice, zato si lahko mislimo, kako naporno in nezdravo je moralo biti delo v topilnici. Kako je topilnica izgledala od znotraj,nam daje sliko nemški opis z naslednjimi besedami: »Prevladujoč je vpliv premogovega dima, ki izhaja iz peči in napolni ves notranji prostor topilnice. Na strehi vsake cinkarne so sicer dimniki, ki naj bi odvajali ta dim, vendar je to vse zaman, ker se topilnica polni neprestano z novim dimom in soparico. Vsak pregled čez topilnico je popolnoma nemogoč ter se često zgodi, da je mogoče videti komaj na daljavo treh korakov.« Industrija cinka je potrebovala skoraj 40 let,da je odpravila nemogoče stanje. Pri tem ni šlo samo za vprašanje zdravja topilniških posadk, temveč so imeli lastnikiposeben interes tudi v te,da omogočijo tehnični nadzor v topilnici. Ce si predstavlja mo,da ni bilo mogoče videti v topilnici niti celotne posadke ene peči, potem lahko razumemo, da se je nadzorno osebje kaj rado izmikalo delovnemu mestu, če pa je še tudi na njem vztrajalo, ni moglo učinkovito zapovedovati. Ne glede na to je nadzorno osebje občutilo isto nevarnost za zdravje kakor delavstvo ter se je po nevarnosti svojega položaja bližalo interesom delavcem. Takratni gos podarstveniki cinka so si torej obetali od ureditve sanitarnih naprav in izboljšanja samega postopka,da bo samo zaradi boljših nadzorstev možno bistveno spremeniti metalne izgube v topilnici. Praksa je dala gospodarstvenikom prav. Dipl. ek. Justin Felicijan Ključ prihodnosti je v preteklosti K tabeli, objavljeni na srednjih straneh Pri globalni oceni dosedanjega razvoja CINKARNE CELJE lahko ugotovimo, da so njeni strategi koncepcije razvoja izhajali pretežno iz kvantitativnih, zunanjih in notranjih dejavnikov, oziroma razvojnih možnosti in omejitev CINKARNE kot ekonomskega subjekta, z vidika vključevanja v razvojne cilje in usmeritve celjskega, slovenskega, predvsem dosedanjega jugoslovanskega in seveda svetovnega gospodarstva. Stalno spreminjajoči se pogoji poslovanja in krizno stanje v Evropi po osamosvojitvah in spremembah v vzhodnih državah, pa nas v zadnjem času dodatno usmerjajo na okolju primerne industrijske dejavnosti, z manjšo porabo energije na dosegljive resurse in na uvedbo večjega deleža storitev zlasti tistih, ki pospešujejo trženje lastnih izdelkov. Ker je naša nadaljnja dolgoročna usmerjenost na mednarodno tržišče ter ekonomijo nesporna, a donosnost predpogoj obstoja, dejansko postajamo del razvitega svetovnega ekonomskega prostora, z vsemi njegovimi merili in učinki, kar smo že ugotovili v programu cinkarniške poti v Evropo. Razlogi za gradnjo CINKARNE v Celju pred 120 leti so znani in jih ne kaže ponavljati. Osnovni cilji njenega nadaljnjega razvoja do danes [ja veljajo tudi naprej, saj obsegajo širše potrjene in preizkušene usmeritve, ki so naslednje: — poudarjen razvoj tehnološko zahtevnih in razvojno intenzivnih proizvodenj, ki temeljijo na najboljši dosegljivi tehnologiji, na velikem deležu vgrajenega znanja in razvojno raziskovalnega dela, ki omogoča- jo dolgoročno doseganje visokega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, — poudarjen izvoz s povečanim deležem proizvodov visoke stopnje finaliza-cije in specializacije, — proizvodnja strateških in deficitarnih proizvodov ter repromaterialov, s katerimi se vključujemo v reprodukcijske povezave uspešnih gospodarskih vej, — nadaljnje zagotavljanje skladne strukture proi- zvodnje, ki upošteva dolgoročne razvojne dejavnike in omejitve enotne razvojne koncepcije CINKARNE, — nadaljnje ekonomsko tehnološke in ekološke povezave baznih proizvodenj, — poudarjen razvoj predelovalne kemije kot področja z največjo razvojno dinamiko, — razvoj predelave cinka v smeri visoke stopnje fi-nalizacije na osnovi dolgoročnejše zagotovitve surovin in — oblikovanje novih programskih usmeritev v skladu s sprejemljivostjo za okolje celjske kotline ali Mozirja ter veliko tržno atraktivnostjo. Realizacije naštetih usmeritev je v 120 letni preteklosti potrebno razumeti glede na vsakokratna ugodna investicijska obdobja in na vsakokratno raven razvoja ter znanja na najpomembnejšem proizvodnem faktorju - kvalitetnem delu, ki je že bilo in ki ga bo potrebno še naprej neprestano plemeniti z znanjem in ustvarjalno sposobnostjo ter s tem na čimbolj učinkoviti izrabi vseh proizvodnih vložkov in obstoječih naprav. Izhajajoč iz navedenega je razumljiva utemeljitev dosedanjih razvojnih poti tehnološke povezanosti v CINKARNI, ki so v grobem prikazane na srednjih straneh te številke Cinkar-narja Te povezanosti so bile tehnološke in ekonomske, v zadnjem času pa predvsem ekološke. Zmanjšan negativen učinek na okolje so imele tudi vse povezave, ki so temeljile na zaokroževanju tehnoloških krogov. Tako je ekstraktivna metalurgija cinka s svojo predelavo in branžno zaokroženostjo s kemijsko predelavo v tržne in finančno interesantne proizvode omogočala popolno izrabo cinka od elementne kovinske oblike do več kemičnih spojin - proizvodov, vse do zadnjega atoma cinka To je veljalo tudi po zaustavljeni proizvodnji lastnega cinka v topilnici. Ta-ko smo iz nabavljenega cinka različnih kvalitet (surovi, rafinirani, fini, odpadni, elektrolitski, trdi, pepeli itd.), proizvedli polproizvode (pločevino, trakove itd.), jih delno Analizirali (plošče, žlebovi, cevi, strešniki, ron-dele, čašice, anode itd.) ali ga predelali v cinkovo belilo ali ga skupaj z ostanki in pepeli reciklirali v sekundami cink ter na koncu s kemično predelavo ostankov spremenili v tržni cin-kov sulfat ali litopon. Osnovna branžna povezava med metalurgijo in kemijo je prav tako nastala z izrabo ostankov primarne metalurške proizvodnje, to je žveplovega dioksida, prvo iz procesov praženja cinkovih sulfidnih koncentratov nato iz nabavljenih piritov in železovega sulfata - ostanka proizvodnje titanovega dioksida ter nazadnje sežiga ele-mentnega žvepla v žveplovo kislino. (Nadaljevanje na 12. strani). RAZVOJNE POTI TEHNOLOŠKE POVEZANOSTI CINKARNE CELJE Dani PODPEČAN.dipl.ing METALURŠKI IN KOVINSKO PREDELOVALNI PROGRAMI IZVIRAJOČI IZ PRIDOBIVANJA CINKA PROGRAMI SKUPNEGA POMENA (INFRASTRUKTURA) KEMIJSKI BAZNI IN PREDELOVALNI PROGRAMI IZVIRAJOČI IZ KEMIČNE TOVARNE-PRAŽARNE VODARNA ZEMU.PUN Zn-koncentrati, piriti žel.sulfat.el.žveplo GRANULACIJA I PRIPRAVA TEHNOL.VODE ogorki železooksid.pigmenti PRAZARNE ODLAGALIŠČE TRDNIH ODPADKOV BUKOVŽLAK PLINSKI GENERATORJI ODLAGALIŠČE KATRANA AGLOMERACIJA I PROIZVODNJA PARE PROIZVODNJA EL.ENERGIJE SKLADIŠČA TRANSPORT STROKOVNE SLUŽBE STORITVE I N USLUGE VZDRŽEVANJE TOPILNICA Zn-destilacija Zn-rafinacija CINK: surovi,rafinirani fini,prali,odpadni,trdi elektrolitski,pepeli I HALDA RAJMOVKE i SOt, KISLINE žveplova 60° Be.konc. akumulatorska kisi. OPREMA ZA AGRESIVNE IN ABRAZIVNE MEDIJE predelava gume predelava umet.mat. TITANOV DIOKSID železov sulfat tekoči ogljikov dioksid DVOSTOP.NEVTRAUZACIJA v* KERAMIKA retorte.predleži Samot.dimne tuljave I NOVA VALJARNA Zn—titanova pl. trakovi.anode mikrocink pl. ostanki I STARA VALJARNA Zn-pločevina protektorji zamak zlitina ostanki I NEW YERSEY Zn-prah kadmij indij ostanki SVINEC bloki svinčena pločevina svinčev minij svinčeva glajenka I ODLAGALIŠČE SADRE BUKOVŽLAK, ZA TRAVNIK CINKOVO BELILO LEGENDA Črno so označeni zaustavljeni programi. SEKUNDARNI CINK Thede Zn Remelted Zn ostanki 2i8š5Sf1L IiTOPON cinkov sulfat barijev sulfid predelava gal.razt. GRADBENI PROGRAM mase in lepila ometi in malte * ETTkT A F T*7 A r