fejL1 - Štev. 243 (1634) Spedizione in phimdhski dhevnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE abbon. post. 1 gr TRST, sobota 28. oktobra 1950 Cena 15 lir Protest beračije deportirancev ^internirancev ter rodo-Mor Varnostnemu svetu MK nekaterim ukrepom pravnih organov v Trstu D"e 30■ septembra t. I. je buien)e bivših političnih ^mjancev za Tržaško o-poslalo izvod svoje spo-J**1", ki jo je odbor Združe-Poslal Varnostnemu svetu ^ P nekaterih ukrepih Otonih organov, ki so pod-ongloameriški vojaški kivi p 'prstu (spomenica je *■ t. m. objavljena y »Teki prilogj ^Primorskega rVnU®» <*«>• 37) tudi »Med-°dni zvezi bivših političnih ®hneev» (Federation Inter-des Anciens Priso-*rs Politiques du Fascisme). %onii k en'Co po je prejelo naj- % Vemotorrui Nacionalna zve-^tesih političnih preganjan-' in deportirancev (Federa-,, Nationale des Deportes et %es b I?!1 ki je Političnih :ras Rčsistants et Patrio-je tržaškemu združenju preganjancu* tJ°piscmi od 2S- oktobra Potrdila prejem spomenice '"ittoč, včerajšnji popoldanski seji po-1 ličnega odbora ja ind jski de. iegat Sir Benegal Kau p- l..ž’l nov osnutek resolucije, ki predlaga ustanovitev «£or.da za mir», ki naj bi ga ustvarili s krediti, ki jih sedaj države določajo za oborožitev. la fond naj bi imel namen dvigniti Življenjsko raven gospoda-fko manj razvitih dežel, kar bi samo po sebi odstranilo enega od glavnih vzrokov vojne in bi omogočilo uporabljanje svetovnih virov v konstrukti v :e namesto uničevalne namene. Indijska resolucija predloga vsem državam Članicam, naj predložijo glavnemu tajniku do 1. marca 1951 spomenice, v katerih naj obrazložijo svoje stališče o vprašanju atomsice energije, razorožitve in o paktu petih. O teh spomenicah bi potem razpravljalo pet velikih držav na sestankih, ki bi jih imele v smislu sirsko-iraške resolucije, ki je bila te dni spre jeta Egiptski delegat Ghaleb je ostro obsodil politiko velikih diržav, ki je kriva mednarodne kdal, časno sporočila, da je 0a#t Va Varnostni svet Or-Zacije združenih narodov katere "Mirno: ega besedilo ob- ^ARNOSTNEMU svetu ANiZacue ZDRUŽENIH lteg; kitil narodov Jhlženje bivših političnih ■tejancev za Tržaško o- ^Ie ie opozorilo Nacionalno W*C^° deporiirancev 'n in" ^‘tanc«v ter rodoljubov o dejanjih, ki pričajo o Us obnavljanju fašizma 0Zfrnbtu. Nacio-*»je ^ederacija pridružuje j. Proteste protestom, ki je n | “sslovila omenjena or-^oija ^ na Varnostni svet. fc^na federacija depor-v in internirancev ter kj0 1 katere člani ostala Veslf antifašističnim idealih ®radi katerih so bili to-i*ob.rPBaniani. ne n ^li tliiva- ko se v kateri Dtipar1^av' Preganjajo bivši odporniškega Hja ^upurnisKega gl- Z tega 'e bila P°' Panja Og0l'čena spričo posto-8 katerim italijanska V, kj P°n°vno uveljavlja sod-S° i‘b izrekla posebna %kiCna SDdišča in da se ti ^rtiio']^^0 V soglasiu N vojaško upravo v Viteškega ozemlja. 1» oal°Vaaia je vredr-o, da se °*ern]' *tv. Ib, ki je pod nadzor- no j, ruženih narodov bri-'*®tlani.VOliVni^ seznamov in s ker U s*užba in včasih celd ki — n*s° odsedeli svoje kaz-% jeJ*?dern’ katerih edini zlo-da so sodelovali v v‘kov. ki ^fotno borbi na strani za bi morali ravno USTHHOVITEV „F0MDH ZH MIR“ predlaga indilshi delegat v OZH V ta fond naj bi se stekali krediti, ki jih sedaj države določajo zd oborožitev, njegov namen pa bi bil dvigniti življenjsko raven gospodarsko manj razvitih dežel - Egiptski delegat ostro kritizira hegemonistično politiko velikih držav - Začela se je debata o bpaniji - Nov sestanek Dullesa z Malikom v zvezi z japonsko mirovno pogodbo LAKE SUCCESS, 27. T Na napetosti in ki iiiri svoje kvar- lovn ion il r\ nr,l(^nnclr! coli rvi n. nXroževan-je, zato da se skuša najti možnost za splošno razo rožitev. Govorila sta nato že francoski delegat Jean Chauvel. ki ip kritiziral sovjetski predlog, ter beloruski delegat, ki ie la predlog branil. Debata se je nadaljevala danes. Češkoslovaški delegat Si-roky je v svojem govoru zagovarjal i=,ovjetdki predlog, naj bi se glede Nemčije uvedla politika v skladiu s praško deklara- Odmev vdora v Tibet v indijskih krogih Indijska vlada izrekla svoe presenečenje v Pekinp -Stališče Indonezije - Prvi spopadi med Tibetanci in Kitajci NOVI DELHI, 27. — Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno sporočilo. «da je indijska vlada' z veliko skrbjo zvedela, da je baje kitajska vlada zapovedala enotam kitajske vojske, naj vkorakajo v Tibet. Indijska vlada je svojemu poslaniku v Pekingu naročila, r.aj izreče kitajski vladi svoje presenečenje in obžalovanje zaradi tega stališča LR Kitajske. Indijska vlada je prav tako sporočila to svoje mnenje tudi kitajskemu poslaniku v Novem Delhiju». Ce je v prvem trenutku vest o vdoru kitajskih čet v Tibet presenetila, je kasneje prav gotovo razočarala. V uradnih krogih pravijo, da je Indija v položaju ((prevaranega prijatelja)). Dejansko je Indija podpirala mirno rešitev med Kitajsko in Tibetom ter je vse svoje upanje polagala v Kitajsko, da ta ne bo gnala dogodkov tako daleč. Ta korak bi znal tudi kompromitirati sprejem LR Kitajske v OZN. Znano je, da je Pandit Nehru na vso moč in z vso vztrajnostjo zagovarjal LR Kitajsko v Lake Succes-su. Sedaj pa bo vdor v Tibet spravil Indijo v delikaten položaj. V teh krogih pravijo, da ta korak ni bil potreben predvsem sedaj, ko so v teku pogajanja o bodočnosti Tibeta, ko je tibetanska delegacija pokazala dobro voljo, da se s pogajanji doseže mirna in zadovoljiva rešitev. Stališče Indonezije do koraka LR Kitajske je označil glasnik indonezijskega zunanjega ministrstva. Ta je dopisniku agencije «AFP» dejal, da je stališče indonezijske vlade do prestopa tibetanskih mej po vojski LR Kitajske enako splošni politiki Indonezije, ki stremi pp ohranitvi svetovnega miru. Ta politika obsoja vsak napad, je dejal glasnik, in omenil, da vlada Čaka nadaljnjih natančnejših poročil, tako da sl bo ustvarila nepristransko sod- Kalkuto o napredovanju kitajskih čet. Te so vdrle v pokrajino Kam y severnem delu Sinkjanga, ki je pod tibetanskim nadzorstvom. Kitajske čete so premagale tibetanske čete ki so branile prelaz Dongma (v višini 5.000 m). Kitajske čete sedaj napredujejo proti Ri-vošu in uničujejo ostanke tibetanskih čet, ki so skušale braniti prelaz. V vsej naglici so poslali nove tibetanske čete v Rivoš, da bi branili ta kraj. od koder vodi cesta proti Lasi, tibetanski prestolnici. Tibetanci pravijo, da ta cesta ni ravno najbolj pripravna, da bi dosegli prestolnico, ker se vije med gorami, ki so večinoma vse leto pokrite s snegom. Ce bi to mesto padlo, bi se vsa tibetanska obramba znašla v težkem položaju. Čeprav bi sicer Tibetanci bili odločeni braniti deželo, ni nobenega dvoma, da bodo podlegli, bodisi zaradi številčne ali materialne premoči kitajskih čet. Dobro obveščeni viri v Novem Delhiju potrjujejo vest, da je indijski poslanik izročil kitajski vladi v Pekingu odločen protest. Več članov indijske vlade med temi ministrski predsednik Pandit Nehru se je zbralo da proučijo položaj. s V krogih indijske delegacije v Lake Successu zanikajo vest, da Indija ne bi zaradi vdora kitajskih čet v Tibet podpirala sprejema LR Kitajske v OZN. Shinwell prispel v ZDA NEW YORK, 27. — AngltSkl minister za obrambo Shinwell je z letalom prispel v New York in takoj nato odpotoval v VVashing-ton. Novinarjem je dejal, da hoče zvedeti marsikatere stvari o francoskem načrtu glede vključitve nemških oboroženih oddelkov v evropsko vojsko. Pripomnil je, da je, o obrambnem načrtu Evrope, katerega mora proučiti odbor za obrambo atlantskc- cijo. Predlagal j.e, nai W s-e tr-zahodine države, ki imajo okupacijsko vojsko v Nemčiji, pridružile Sovjetski zvezi, da z demokratičnimi volitvami u-stvarijo enotno in demokratično Nemčijo in da sklenejo mirovno pogodbo z Nemčijo, umaknejo oikupacijeke sile v enem letu po podpisu mirovne pogodbe. Posebni politični odbor je včeraj ustanovil pododbor, ki naj podrobno prouči vprašanje predstavništva poedin-ih držav ilanic v OZN na podlagi dosedanje debate. Vprašanje se še-posebej nanaša na predstav ništvo LR Kitajske. V komisiji so Argentina, Belgija, Kitajska, Kuba. Danska. Dominikanska republika. Egipt, Francija, Velika Britanija. Indija, ZDA, Turčija. Urugvaj in Venezuela. Danes pa so začeli razpravo o resoluciji sedmih držav La tinske Amerike, ki zahteva obnovitev diplomatskih odnosov s Španijo. Predležitelji resolu cij-e so jo v svojih govorih odločno podpirali. Na popoldanski razpravi so resolucijo podprli tudi paki stanski, turški in brazilski delegat. Poljski delegat je javil, da bo predložil nov osnutek resolucije v zvezi z «odnosi držav članic in specializiranih organov OZN s Španijo«. Seja Se bo nadaljevala jutri. V gospodarskem in socialnem svetu so včeraj ZDA in Avstralija predložile načrt resolucije o vprašanju obnove Koreje. Gre za kompromis med ameriško tezo, ki je hotela podeliti veliko avtonomijo splošnemu agentu za Korejo, in avstral sko tezo, ki poudarja oblast ko misije OZN za Korejo. Na podlagi r.ove resolucije bo komi sija OZN lahko odjočala, na katerih področjih naj agent de luje in s katerimi korejskim) oblastmi naj se pogaja. Svet za skrbništvo je danes s 40 glasovi večine odobril sirsko in dansko resolucijo, ki zahteva, naj glavna skupščina r.aloži državam, ki upravljajo ozemlja pod skrbništvom, naj polno izkoristijo možnosti tehnične pomoči, ki jo nudi OZN. Danes sta se preUsttvrtk ZDA DulLes in rredstavn.k Sovjetske zveze Malik ponovno sestala in se razgovarjala o mirovni pogodbi z J.ponsko Dulles je predložil, številne predloge v imenu svoje vlade in odgovoril na razna Maliko-va vpr-sanja. Možno j , da bosta imela oba delegata nov razgovor, ko bo Mal k dobil navodila od sv--j^ vlade Amen ška vlada je že vsem deleg; c; jam držav, ki so z st pane v komHji za Daljni vzlrd, obrazložila ameriško stališče o vprašanju mirovne pogodbe z Japonsko. PodsM vojsle s! A v temi PARIZ, 27, — Francoska na-rodma skupščina je danes odobrila podaljšanje obvezmP vojaške službe od sedanjih 12 mesecev na 18 ter je odpravila oprostitev vojaške službe, katere je bilo do sedaj deležnih vsako leto 72.000 mladeničev. Proti osnutku zakona, ki predvideva podaljšan je vojaške službe. so glasovali samo komunisti. Namesto odsotnega ministra za obrambo Mocha. Id je odpotoval v. New York, kjer se bo nogajal glede nemške oborožitve, je .predsednik vlade Plevon oreolag^i Ekuočči-ni, nai odbije vse popravke glede oprostitve vojaške službe iz raznih vzrokov. Plgj/en je dodal, da ip od konca druge voine dalie bila vsa^o leto norcič‘‘-n-i vojaške službe tretjina mladeničev. Pleven je pozival zbornico, nai odobri zakou brez popravkov o oprostitvi ali skrajšanju vojaškega rdka. čeč dn bo drugače treba v na ik raj'cm času uvestj dvoletno vojaž:k(. službo. Natf ie skupščina s 585 alasovj in 196 m-oti snrejela zakon o no-dal’šaniu voi->ške službe brez popravkov. Pole? komunistov JUTRI 29. OKTOBRA konferenca M Jutri z začeitkom ob 8 bo v dvorani na stadionu «Prvi maj« konferenca Zveze antifašistične mladine za cono A Tržaškega ozemlja s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Volitev delovnega predsedstva 3. Politično-organizacijsko poročilo 4. Diskusija 5. Zaključek Med opoldanskim odmorom (ob 14.30) bo na malem stadionu telovadna akademija, zvečer ob 20 pa kulturna prireditev. Vsa mladina kakor tudi ostalo občinstvo je vabljeno, da se udeleži popoldanske in večerne prireditve. Delegati iz nabrežinskega, openskega in dolinskega okraja naj se poshižijo rednih železniških in avtobusnih M Ml Več kot sto let je preteklp, odkar je tržaški Italijan Derin zahteval ustanovitev univerze v Trstu, pri čemer je posebej poudarjal, da se morata na tej univerzi Ustanoviti takoj tudi slovenska pravna fakulteta in slovenska filozofska fakulteta. Ponavljapio: to je predlagal tržaški ITALIJAN! Da tržaški Slovenci zahtevamo svoje, slovenske fakultete m tržaški univerzi že pred Derincm, pa mislimo, da ni potrebno še enkrat ponavljati. Na zgoraj omenjeno Derino-vo zahtevo pred sto in toliko leti smo se spomnili, ko te dni vsak dan čitamo, kako se vršijo priprave za slovesno otvoritev novega poslopja tržaške univerze. Z vseh strani se hoče tej slovesnosti, ki bo združena s svečanostmi italijanskega državnega praznika 4. novembra (na ta dan so se namreč v tržaški luki izkrcali brez borbe na poziv nekakšnih tržaških zastopnikov, ,potem ko so jim ti zastopniki pokazali min prosto pot iz Benetk do Trsta, italijanski bersaljerji) dati pečat nove zmage italijan-stva v Trstu, češ da gre za italijansko in Sicer predvsem Nobenega dokaza ni o prisotnosti kitajskih čet v Severni Koreji SEUL. 27. — Podprte s topovi in tanki ter zakopane v jar. kih so danes popoldne severnokorejske čete ustavile angleško brigado 2 milji zahodno od Ka-sana na zahodni obali. Glasnik 8. armade je dejal, da so Angleži naleteli na zelo močan odpor med prehodom čez široko dolino, okrog katere so branilci postavili odlične postojanke. Med tem pa je bolj na vzhodu uspelo drugemu -polku 6. južne divizije razbiti obroč severo-zahodno od Onjonga ter se skuša pridr-užitj 1. južni diviziji. Poročajo, da so Angleži takoj zahtevali pomoč letalstva, čim so naleteli na močan odpor. Neki oddelek drugega južnega polka, kateremu je u-spelo zbežati iz pasti blizu On-jonga, je v borbi dosegel mesto Sangvondong bolj na vzhodu. Neka druga enota pa je napredovala proti jugozahodu, kjer skuša doseči 15. polk, kg je iz Vunsona napre«i;)val proti severovzhodu. Glasnik je dodal, da se severnokorejske sile, ki so se protivile 1. južni diviziji blizu Vunsona. umikajo sedaj proti zahodu. Dopisnik agencije ((United Press« Gleen Stack-hnuse- pravi, da bo ps mnenju nekega glasnika 1. južna divizija lahko že jutri na tem pod- __________________________________ ročju očistila pot do mandžur- )> proti zakoW glasovalo še M Iske meie- ker Je se^aj južnim drugih poslancev. I četam uspelo razbiti obroč. Pa- ti ole 6. južne divizije, ki so vče-laj dosegle reko Jalu, so se u-maknile nekaj milj proti jugu, zato da ne bi otežkociie preskrbe. Letalci izvidniškšh letal pravijo, da niso v severno-za-hodni Koreji posebno pa vzdolž reke Jalu, opazili nobenega vojaškega gibanja v zadnjih dneh. V krogih osme ameriške ar-made y Seulu so precej skeptično sprejeli vest iz južnoko-rejskih krogov, češ da je 40.000 Kitajcev v Severni Korejii. Ti krogi pravijo, da bi Kitajska lahko že davno še z močnejšimi silami lahko priskočila na pomoč Severni Koreji, če bi to hotela. Na vsak način pa do sedaj nimajo Američani nobenega dokaza o prisotnosti ameriških čet na Koreji. Moskovski radio je javil poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske, ki kot običajno govori o hudih obrambnih bojih med severnimi na eni strani in ameriškimi in južnimi četami na drugi strani. Severno in sevemozahodno od Fen-janga je severnim uspelo ohraniti svoje obrambne položaje, pravi poročilo. Na osrednjem področju fronte so severni v hudem protinapadu prizadejali sovražniku velike izgube. Boji se še nadaljujejo. Ob vzhodna obali so Severni Korejci zapleteni v ostre boje z napredu- jočim sovražnikom. Najhujši boji na tem področju so bili severno od Hampkina in severozahodno od Bugenga. 700 milijonov din za gradnje v Istri in Slov. Primorju BEOGRAD, 27. — Jugoslo. vanska vlada je določila letos več kakor 700 milijonov dinarjev za gradnje v osvobojenih krajih Istre irj Slovenskega Primorja. Do sedaj so bile obnovljene hiše, ki so bile porušene med okupacijo. Zgrajenih je bilo še drugih 100 novih poslopij. Denar bodo porabili tudi za obnovo ceste Reka - Pula in za gradnjo Nove Gorice. «Tanjug» poroča, da so lani obnovili v Pulju 360 hiš. Letos pa nameravajo obnoviti še 60 hiš. V veliko vasi pa bodo letos napeljali vodo in'elektriko. Mali in zatirani narodi hvaležni FLRJ za njeno borbo za enakopravnost narodov in držav Izjave vodje tuniške sindikalne delegacije na obisku v FJLB J Jugoslavija prva država, ki je začela pridobivati koks iz lignita BEOGRAD, 27. — Vodja tu-inih ustanov, ki pričajo o nag- , ze, je Budali odgovoril: «Poro 1 skusi produkcije železa z _no- niške sindikalne delegacije in | lem napredku Jugoslavije. Na-1 čila o delu kongresa Svetovne vim koksom, ki so bili izvršeni i pri kulturnem napredku sindikalne zveze v Budimpešti 1 v poskusni visoki peči v meta- i-t-AA nn MAmOflll-Mnl rn - __ nunnntžnln #1A .. in, AV ST T lllhl ioni *an^e 3 slovenskim se ga smatra za bo o tej zadevi ter ugotovila, sa pakta, že preveč razpravljal ali gre za napad ter da je trepa začeti z dejansko Medtem že prihajajo vesti v I uresničitvijo tega načrta. glavni podtajnik tuniške sploš-ne zveze deda Nuri Budali je predstavnikom jugoslovanskega tiska izjavil; «Položaj Jugoslavije v borbi za enakopravnost vseh narodov in držav vzbuja pozornost vsega sveta predvsem pa malih in zatiranih narodov, kakor je naš. Vaša država je prvoboritelj miru v svetu. O tejn smo se prepričali med našim potovanjem po Jugoslaviji, ko smo lahko svobodno govorili z ljudmi vseh vrst in političnih nazorov«. Budali ie nato poudaril, da je bila tuniška delegacija gost Zveze jugoslovanskih enotnih sindikatov in so jo prisrčno sprejeli y vseh ljudskih republikah. kjer je obiskala veliko, podjetij, kmečkih delovnih zadrug ter politične in kulturne ustanove. «Na vsakem koraku«, je dejaj Budali, usmo videli gradnjo gospodarskih in kultur- pori delavčev so pomembni. To jasno dokazuje veliko število novozgrajenih šol. gledališč, stanovanjskih hiš in kulturnih ustanov. Jugoslovanski narodi z nadčloveškimi napori uspešno premagujejo vse ovire pri izgradnji dežele, zato ker ve, da delajo za boljšo in srečnejšo bodočnost. Prepričali smo se, da je Jugoslavija država svobodnih ljudi, ki veliko žrtvujejo za boljše življenje; vemo, da je Jugoslavija dežela miru in narodne enakopravnosti. Prepričali smo se, da so delavci po tovarnah in podjetjih z velikim navdušenjem odobrili zakon o upravi podjetij po delavcih samih. To je nov doprinos za pravice delavskega razreda vsega sveta«. Na vprašanje, zakaj je tuniška splošna zveza dela izstopila iz Svetovne sindikalne zve- so nas prepričala da v tej organizaciji ni mogoče svobodno izražati svojih misli, da je Svetovna sindikalna zveza postala orodje v rokah SZ in njer.e politike. Naloge delavskih sindikalnih organizacij niso bile na dnevnem redu kongresa Svetovne sindikalne zveze, ki je služila kot orodje za podporo imperialistične politike Sovjetske zveze. Na koncu so člani tuniške delegacije govorili o borbi delavcev v Tunisu za razredne pravice in za narodno osvoboditev. V Sarajevu je bilo drugo posvetovanje rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov. Obravnavali so vprašanje produkcije koksa iz lignita. Znano je, da je Jugoslavija kot prva država na svetu začela pridobivati koks iz lignita. Prvi po- C: - k83’ ki pa ven(lar S v , ot Uzadni jezik v Isti V 0r italijanščina z mi- V pQg°dbo, ki je bila skle-i z Italijo kT8 RADIO IS JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovil1 212.4 m ali 1412 kc> SOBOTA 28. 18. 1950. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital, in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 122.00; Iz opernega sveta; 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13,15: Poie sopranistka Anica Ščuka, nato lahka glasba; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30; Gospodarski pregled (it.); '7.45: Italijanske narodne pesmi; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Znane klavirske skladbe; 18.45: Poročila v hrvaščini, nato o »Kulturnem življenju v Bujščini« (hrv.); 19.10: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Pesmi borbe in dela; 20.00: Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30: Pesmi jugoslovanskih narodov ; 20.45: Politični pregled ; (slov.); 21.00; Veder sobotni večer (slov.); 21.30: Igra Veseli kvintet; 22.00: Človeštvo na pohodu (ital.); 22.15: Priljubljene operne arije; 22,35: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Romance. '3.30: Zabavna glasSš. LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) SOBOTA 28. 10. 1950. 5.00: Jutranji tjozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.25: Pesmi narodov Jugoslavije; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Jutranji koncert. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba in objave; 13.00: Pester spored slovenskih narodnih pesmi. Sodelujejo: Dana Roč-nikova, Tone Petrovčič, Avgust Stanko in Fantje na’ vasi; 13.50: Kulturni pregled; 14.00; Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 14.30: Fizkulturni pregled; 14.40: Zabavna klavirska glasba; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Viktor Parma: Fantazija napevov iz opere »Ksenija«. 18.00; Igra Zabavni orkester Radia Zagreb; 18.30: Oddaja za pionirje; 18.50: Pester spored skladb za mladino - sodeluje pianistka Zorka Bradačeva; 19.30: Napoved časa in poročila; 19.45: Zabavna glasba, objave; 20.00: Tedenski zunanje-polltični pregled; 20.15: Glasbena medigra; 20.20: Hrvatska narodna glasba; 20.50: Veseli večer; 21.30: Za ples igra Veseli kvintet; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Kaj bo jutri na sporedu; 22.30: Za ples in razvedrilo; 23.55: Poročila: 24,00: Glasbena medigra; >.) 5: Oddaja v ital. KINO Rossetti. 16.30: »Prvo obhajilo* Excelsior.ri15.30: «Trije mušketir« ji«, Lana Turner. ..„,,„,„1,. Fenice. 16,00: »Praznik IJubeah*. Jeanne Crain. Dana Andrevvs barvni film. „T,,tri i» Filodrammatico. 16,00. »Jutri J prepozno«. s Alabarda. 15.30: »Maršalova Iju* Armonii. 15.30: »Norec V vojni*. G«ibaio°P 15.00: «Ne ^ jemu možu«, F. Mac Murr y-Ideale. 15.30: »Princ medI mi«, T. Povver Orson Wei^ Impero. 16.00: «Cast Kraj Italia3*' 15.30; »Govoreča mula Kino* obS>morju. 16.0: »Maruška skrivnost«, Jean Mara V?ale”a"l6!w)? «PK * Na ortopedski oddelek pa so končno ob 17 sprejeli 36-1 tne-ga Ivana Masso iz Ul. Vidali 4, ki se je malo prej ponesrečil na ladji «R o Grande« v n -vem pristanišču. Pri delu mu je na levo ramo padel težek kos železa in mu jo tako po-škod .vl, da bo moral najmanj 40 dni ostati v bolniški oskrbi. 25. t. m. nas je v cvetju mladostnih let .star na$ previden z verskimi zakramenti, za vedno zapu ljubljeni Valerij Pečar vršenem pogrebu sporočajo'to družine Vekjet, Cijak in K?cUarlClC znali, ljubili in ki jim je bil drag. ^ Po izvršenem pogrebu sporočajo to ž*1® viem, ki prizadete družine Vekjet, Cijak in K°cU?n„ so ga poznali, ljubili in ki jim je bil drag. renvijal' Obenem se zahvalj ujemo vsem, ki so ga sv drUg na zadnji poti in ki so s cvetlicami ali na način počastili spomin ljubljenega P°J<.0jln1"®; nrimarij.9 Posebno zahvalo smo dolžni odličnemu P j^arij> dr. G Jurcevu, zdravnikom bolnišnice pri - re{, g-Magdaleni za požrtvovalnost pri JdravIJf2hr tudi £ N. Christaniju za duhovno spremstvo Kajw prj Sv-stram, bolničarkam in vsemu osebju bolnisn M. Magdaleni za njihov trud. Trst, 28. oktobra 1950. SPOROČILO to sezij° Naša tovarna v Milanu nam je dobavila za ^ ^ ogromno količino dežnih plaščev (trenčev) la voSti. ženske V vseh modemih krojih in najboljše CENE BHEZKONKU RENCNE'. NABAVITI V NASI TRGOVINI POtfJJJ NABAVITI NEPOSREDNO V TOVAK Cene nekaterih v*oreev» n - t „|„XXI za ženske s pokrivalom iz I 7« Dežni plaSCI Ste bombaževine , . « Dežni plašči za moško iz čiste bombažev )i e|l|J ll-Vnl nlniSi za lnoške s pokrivalom >z 10.« DeŽIll mm bombaževine «mak6», P0^ ga v istem blagu . • • j| |j|j|j Dežir plašči z nepremočljive svile • ’* ,-a| Dežni plašči SJSSL: " " ' podloženi z istijn bi•"geni Magazzini del Trst - Corso 1 - Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici • Gl, Silvio Pellico l\ll, nadst, - 1 elefon 11-32 Slovenski dijaški dom v Gorici L8 le izkazal kot pravo vzgajališče ® se lahko prepričajo starši Pp* vseh dosedanjih gojencih in I 1 A«■ n Z _ V ‘k ■ v h • ! J • zil z laofccervjejn. Pravijo, da je (Nadaljevanj in konec) JtrK^0 80 kili deležni , °e s slovenskem Dijaškem Brda* p tri^e d‘3aki iz k • zaključku šolskega le- ^ VlTld' v svoi° rojstno JU počitnice. Ob tem pri-čili £ dijakov so se cdlo-vw w^Lgi učenci iz beneških Sčnrii i cerkveni propa- st ki je skušala z vsako-jpumi ustrahovalnimi izjava-1 o izobčenja itd., odvrniti p,c® pd, njihovega sklepa. !, Ieto ie tersiki župnik Bia? družinam, naj le pote ^l,svo'je obroke v šole, ker "Hifibt marsikai koristnega ts (Jr- r si ustvarili pogoje V** življenje. pa prebivalstvo iz vasi ta u8°tavlja, da marsikateri »lovt n* v°o istih misli, Stvi da scvoriio o izobčenju *e ^ otroke in star- j. T^vili s pravilne poti, to onemogočili, da bi se jej«-,, * S svojem materinem svoj«, ' vzSojili v ljubezni do Ifo r^-^roda ter postali glas. ki se dogajajo be-‘m Slovencem. zelo slab svetovalec! Nova ofenziva proti slovenskemu ljudstvu v Benečiji se je torej začela zelo sistematično in načrtno. Najprej so začeli s trikolorističniroi ustrahovalnimi tolpami, potem so se poslužili sedišča, sedaj pa so se klerofašističnj naredbodajal-ci zatekli k duhovnikom, ker vedo, da imajo duhovniki kolikor toliko močan vpliv nad ljudstvom. To6a tudi ta poslednji način pritiska na naše ljudstvo ne bo uspel, kajti nihče ga ne more prepričati, da otroci ne smejo delati tako, kot staršem najbolj prija in kot tudi otrokom najbolj koristi. V borbi med protiljudsko duhovščino in starši se je nujno pokazalo, da reakcionarna duhovščina zasleduje v svoji volji po oblasti in komandiranju tudi oblast nad mišljenjem ljudstva, ki ga skuša podrediti svoji volji in ga prisiliti, da se je bo beneških otrok njihovih starših oklepal. Ljudstvo se temu upira in spoznava, da je tako početje v nasprotju z ljudskimi, zlasti pa slovenskimi potrebami. Zato odklanja govorjenje take duhovščine ter raje sledi svojemu narodnemu prepričanju. To dokazujemo s tem, da je Beneška Slovenija poslala v slovenski Dijaški dom V Gorici zelo lepo število dijakov, ki sedaj obiskujejo slovenske srednje šole. Nj bila to najboljša rešitev vprašanja. Bolj pravilno in bolj nujno bi bilo, da bi oblasti spo-znale svojo napako in odprle v Vidmu, središču pokrajina, v kateri prebiva okoli 80 tisoč Slovencev, slovenske srednje šole in s tem prikrajšale velike stroške, ki jih povzroča prebivalstvu učenje otrok v oddaljenih krajih. Poleg tega pa je to vprašanje samo preizkusni kapren za oblasti, kajti tudi one bodo morale slej ali prej misliti na rešitev tega vprašanja Marca 1948. leta so imeli bivši partizani, člani ANPI zborovanje v Tržiču. Po končanem zborovanju so številni u-deleženci šli s kamior.i v Gra-dež in tam hoteli veselo zaključiti dan. Ustavili so se v neki gostilni in med enim kozarcem vina in drugim so glasno prepevali partizanske pesmi in navdušeno vzklikali k zmagi nad fašizmom. Njihovo početje ni bilo po volji esulom, ki so bili nastanjeni v Gradežu in so hoteli večer prebiti v isti gostilni kot anpijevci. Najprej so ti bivše borce za svobodo grdo gledali in se kaj kmalu razburili in se z njim sprli. Ker so bili v večini, so se jim anpijevci umaknili, predno so jih esuli d“jv\sko n^redli s kolči, ki so jih že imeli pripravljene. Stopili so spet na kamion in šli v Tržič po pomoč, odločeni, da bodo nad ostanki fašizma pravico maščevali. Toda medtem časom so se tudi esuli, ki so zvedeli za namero anpijev-cev, organizirali in v Gradežu si jih je zbralo več sto. Ko so se anpijevci vrnili močnejši po številu, jih je presenetila množica esulov z debelimi kolči v rokah. Pri tej priliki je bilo več bivših partizanov resno ranjenih in enega so vrgli celo v morje. Ko je bilo boja že skoraj konec, je posegla vmes policija, ki izmed množice pre- SOPJTA KRONIKA Bojevit! zaključek zborovanja anpijevcev tepačev pridržala samo pet moških in jih prijavila sodnim oblastem. Včeraj so ti prišli, in sicer 45-letni Marchesan Blaž, 29-letni Marchesan Valerij, 36-letni Movar.' Galijan in 29-letni Donaio Armand pred goriško kazensko sodišče. Vsi so bili obtoženi ne samo, da so se udeležili tepeža, marveč da so vrgli v morje anpijevca Vido-na Gvida. Sodnik dr. Suich je prve štiri zaradi udeležbe pri pretepanju obsodil na 2 meseca zapora im jih zasebnega nasilja nad Vidonijem oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Donaia pa je oprostil, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Zapor pa so jim odpustili na podlagi odpusta odrejenega ža sveto leto. S KOLESOM JE, SMRTNO POVOZIL STARCA Pred goriško sodišče je včeraj moral, r.a zagovor 22-letni Gianetti Sergej, ki je decembra 1949 leta v Gradiški smrtno povozil 76-letnega kmeta I Furlana Antona. Nesreča se je zgodila pozno zvečer, ko se je Furlan malo vinjen vračal po glavni cesti domov v Gradiško. Za njim se je s svojim kolesom privozil Gianetti, ki ga je zaradi teme in zlasti še, ker je imel Furlan temen plašč, zagledal zadnji trenutek. Ker je Furlan bil očitno pijan, se mu | hotel Gianetti še pravočasno j umakniti, toda ta, ki je naj-j prej stopil na desno in nato urno napravil še dva koraka na levo, je zadel naravnost v njegovo kolo. Pri tem sta oba, | Gianetti in Furlan zletela r.a tla. Medtem ko je bil Gianetti ' kmalu na nogah, je Furlan ob-! ležal v mlaki krvi, ki mu je uhajala iz nosa in ust Gianetti j je takoj poklical pomoč. Fur-j lana so takoj spravili v bolniš-' r.ico v Gorico, kjer je kma-1 lu umrl zaradi prebitja črepinje in krvavenja v glavi. Pred sodiščem je Gianetti natančno opisal nesrečo. Njegove izjave so potrdile tudi ugotovitve o-rožnikov, ki so takoj izključili vsako krivdo Gianettija. Na tej podlagi so ga oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. « * • Ker ni bilo tožnika je sodišče ukinilo sodni postopek proti 41-letnemu Fischna-gerju Ermenegildu iz Ronk, ki so ga letošnjega junija orožniki prijavili sodnim oblastem, ker je nekaj časa prej vinjen ranil z nožem v roko svojega brata Hiacinta. Pri zasliševa-vanju je Hiacint povedal, daje bil nesreče pravzaprav sam kriv, ker je izzval brata, ko je bil ta pijan in da je z njim v najboljših odnošajih ter da ga ne namerava tožiti. Zaradi teh izjav je sodišče Fichnagerju •Ermenegildu prizaneslo kazen. * * *■ Na 2000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov so nato obsodili zaradi tihotapstva 2.5 kg inozemskih cigaret 621etno Tre-visan vd. Siberti Ano iz Ul. Monache 13. Cigarete so v kovčku Trevisanijeve izsledili finančni stražniki pri pregledovanju prtljage na južnem kolodvoru. ______ Nov sedež odseka za bivše partizane Odsek za bivše partizane sporoča, da je svoj urad preselil iz Ul. Montesanto 42 v poslopje št. 24 v isti ulici (hišica na vrtu). Seja občinskega upravnega odbora Zaradi odsotnosti župana, ki se še mudi v Rimu je tedenski seji občinskega upravnega odbora, ki je bila v četrtek zvečer, predsedoval podžupan odv. Devetag. Na dnevnem redu so bila predvsem vprašanja rednega upravnega značaja, ki so jih odborniki vse povolj-no rešili. Med temi je bila obnova pogodbe za tekoče šolsko leto z zavodom uršulink, prispevek za podporo dijakom zavoda »Oddone Lenassi* in sporazum z destilerijo Carone -Moruzzt za odstranitev zida v Ul. Virgilio. Kar se pa tiče popravila stavb v Ul. Ascoli, ki ogrožajo varnost stanovalcev, so odhor-niki sklenili, da bodo najpotrebnejša popravila prijavili u-radu za civilne gradnje. Določitev urnika poslovanja občinske klavnice so odborniki po kratkem ugovoru dr. Levija odložili do prihodnje seje. Nato je spregovoril odbornik dr. Di Gianantonio, ki je izrazil željo vseh staršev osnovnošolskih otrok, da bi začel poslovati ambulatorij za zdravniško pomoč osnovnošolcem. Odgovoril mu je odbornik, poverjenik za javno zdravstvo, dr. Levi, ki je pojasnil, da se poslovanje omenjenega ambula-torija že organizira iti da bo pomoč lahko delil že pred božičem. V zvezi s šolstvom so odborniki nato sklenili, da bodo vsa dvorišča osnovnih šol posuli s peskom. Ob zaključku je dr. Polesi poročal še o udeležbi goriških občinskih predsednikov pri državnem zborovanju občin. Obvestilo kmetovalcem Pokrajinski kmečki konzorcij v Gorici obvešča vse zainteresirane kmetovalce, da je te dni nabavil suhe odrezke sladkorne pese, ki jo kmetje lahko kupijo po 42 lir za kg. Ker je sladkorna pesa izredno izdatna in dobra krma za živino in ja njena cena nižja od vse ostale krme, konzorcij priporoča vsem, zlasti lastnikom prašičev; da si jo nabavijo. Taloni so odšli praznih rok Štiridesetletni medeninar Le* ban Silvij je včeraj prijavil policiji, da so se ponoči neznani tatovi vtihotapili v njegovo delavnico na Placuti. Ker niso V! njej našli drugega, so se polastili skromne vsote 40 lir, ki jih je pustil v miznem predalu; Tatje so v delavnico prišli skozi odprtino, ki so jo vrezali V steklo vhodnih vrat. Policija j*! pričela s preiskavo. KINO VERDI, 17: «Nismo sami«, P, Muni. VITTORIA, 17: «Državna tpj* nost», D. Fairbainks. CENTRALE, 17: «Rdeče skalovje«, G. Montgomery. MODERNO, 18: «Divji veter*; R. Milland. EDEN, 17: «Vitezi črnih krink«; 'Ijub^T 2ujm'k 1‘-’ moral letos }atJskim izjavam o pra-js-LT* šolanja podpreti svo-•t* °*ego i2 llrd. Prebival-Sle*£ravi’ da j« do skupnega ieL a 'jbeh župnikov prišlo h tns ,dolgi diskusiji. Nihče 'kianJ’'* ne Ve aU ie db nje "1 Pa • P^lo. Po drugi strast !e res. da je terski vikar °'r> 1 v cerkvi nekaj be-)®v0.nalogah dobrih duhovni-ilarL ‘ se zavedajo svojega po-Samo • s sv°jimi besedami je Prav ib?02Cri!. da je v Italiji, tu pa tudi v Gorici, pre-'V 2av°dov za otroke, ki venili j/80 ravno najbolj vzgojni k)o n upravičeno izra- tfc, ^zaupanje nad vzgojo v ?l)Vorii , more rcbi> da je BptKt !X>' človek, k; je ^ tsJ •33er’ na JTlesto zato' k vodi svoje ljudi. Vn °Poeoril starše na ve- 'liV.^fnost, ki jo predstav- /jj, zavodi po Italiji, v kate- samostanska in V pogoja. ‘to dT . nai navedemo tu-«0 eden izmed dečkov, Dijaškem domu, pisal tj, j Pismo, v katerem pra-ifeje 86 P°čuti dobro in da 4ia vprašanj ne de- kar bi bilo v V 2 njegovim prepriča- ateJ*;83.pa jih lahko tudi ffatoid '.GJO tn se na lastne oči siti kak° se imajo, ali ?‘il u..,; -’ medtem ko v dru-1 itaiv ’Janskih zavodih, kjer Primerih delajo red dru frančiškani, jezuiti ?4rše ® tovrstni vzgojitelji, l^1 n; J?' dovoljen vstop, niti ^ twr°'kno- da bi se lah-hju Ječali. V kakšnem polo- Naioge ASIZZ po II. okrajni konferenci Demokratične žene okraja Koper, zveste borbi za enakopravne odnese med narodi, ki so edina garancija za ohranitev mira proti vsaki obliki hegemonije, prispevajo k tej borbi z utrjevanjem ljudske oblasti in slovensko-ltaiijanskega bratstva. 1. Osnovna organizacija ASIZZ naj se poveže z osnovno organizacijo SIAU in naj sodeluje v skupnem delovnem programu, to Je pri izvedbi enoletnega gospodarskega plana. 2. ASIZZ mora pritegniti k sodelovanju z ljudsko oblastjo čimveč žena za reševanje vsakodnevne problematike, pri ustanavljanju otroških vrtcev In drugih otroških ustanov, pomagati, pri njihovem upravljanju, z ustanavljanjem raznih aktivov v pomoč ženam, dojenčkom, pri vzgajanju šolske in predšolske mladine. 3. Skrbeti za ideološko in splošno kulturno vzgojo žena, tekpiovati med vasmi za čim-boljšo udeležbo pri večernih in analtabetsklh tečatib, čltalnih krožkih, predavanjih itd. Siriti med ženami zdravstveno prosveto, da izboljšamo higienske razmere in zagotovimo naši skupnosti zdrav mladi rod. , • kakšnem polo- J*1 j* taka vzgoja pra-er jena, ali jih vzgoji- Y ljubezni do vtar-9ltik . ni 'judje pridejo iz J^pjevalnic? S^etšati t*Sek k temu ie Ueba ' tudi So. da ie terski j^je® prebivalstvom pri-5?*aIo m ^udie zelo radi po-tua.)e"OVe nauke In se po Le fttbhn ,Tav"nak>, medtem ko Prtla zaradi svojih h0’'1*« f=J’e,iu^*kih izjav med Sstvo os°vražen ter P« ‘ ttiv. ■ di odhod otrok v ’ dnm. čeprav jim je gro- Krkavče Naše delo in nekaj kritike Preteklo soboto smo imeli zelo dobro uspeli množični sestanek, katerecia se je udeležilo 100 ljudi. Razpravljali smo o vseh nujnih vprašanjih, ki predstavljajo dnevno problematiko našega razvoja. Tov. De pan je govoril o pomenu enoletnega plana. Iz tega je bilo razvidno, da so bili Krkav-čani zelo neodločni. Pozval je ljudstvo, naj bi v tetu resneje prijelo za delo. Posebno mladina bi morala pokazati, da je kos svojim nalogam pri izvrševanju enoletnega plana. V zelo živi debati smo razpravljali o setvenem planu za leto 1051 in o dvomesečnem tekmovanju. Krkavčani smo odločni in bomo krepko prijeli za delo. Člani naše kmetijske zadru- ge so zelo kritizirali cdpravno upravo KZ Nova vas in želeli, da bi se bolj zanimala za potrebe ljudstva. Potrebno je, da je zadruga kot predhodnica za socializacijo vasi in ne navadno trgovsko podjetje. Ali mogoče vedo uslužbenci in uprava kmetijske zadruge, da so ljudje v Krkavčah že štiri mesece brez petroleja? Ali vedo odgovorni, da ljudstvo Krkavč in okolice zamuja cele dneve s potmi, ko mora hoditi v Sv Jernej pri Sv. Luciji po umetna gnojila? To so vprašanja, ki bi jih morali postaviti na dnevni red ter pomagati našemu delavcu in kmetu Krkavčani nočemo biti godrnjači, toda kadar se dogajajo take stvari bomo vedno jasno in odkrito povedali. To zato, ker je potrebno, da take nepravilnosti odpravimo. VASCAN Babiči Kaj pa oljke ? Veliko se letos govori o škodi, ki jo je povzročila oljčna mušica na sadovih oljk. Odgovorni za kmetijstvo so ob svojem času razposlali vsem krajevnim LO navodila za zatiranje tega škodljivca. Kljub temu pa nisem opazil nobenega, da L; oljke škropil. Tudi zadružniki, ki bi mogli v t?m pokazati pot drugim, niso škropili. Vsi smo se zanašali samo na to, da morda naših oljk ne bo napadla tista škodljiva mušica. Pregovor pravi: Bolje braniti, kakor zdraviti. Nas pa je let03 dobesedno pritisnilo za vrat, pa še se nismo zganili. Oljke so na njivi in z njimi morda tudi črvi, ki jih je zalegla mušica. Ti pa prav gotovo ne bodo kričali, kaj delajo v sadovih oljk. Res je škoda, da nam črvi uničujejo olje, s katerim lahko napravimo tako okusne ra-dič in solato. Zato bo potrebno, da bomo prihodnje leto prav tako škropili oljke kot škropimo trte. O tem bi morali sedaj v zimskem času predavatelji dobro poučiti ljudstvo o načinu zatiranja tega škodljivca. BABIC sJj m i m isPp mam gggiš & 9 ■JJj ‘hm:.ji ■■■V., i Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl, Cesare Batlisli 2 - Telefon 70 V za tekmovanju mor pospešitev ti vse moti naše dejavnosti V novem dvomesečnem tekmovanju moramo poskusiti vse možnosti za pospešitev gradbe. nih del, jesenskih del na polju in nove načine dela v proizvodnji. Ce bomo imeli vedno pred očmi te naloge, nam bo potekalo delo z vsakim dnevom laže in bolje. Posebno moramo gledati na dvig količine proizvodov in tudi na njihovo kvaliteto. Vsi naši proizvodi naj bodo prvovrstni, tako za domačo uporabo, kakor tudi za izvoz. Poleg tega je zelo važno vprašanje strokovni dvig naših delavcev. Vsak delavec naj bi postal mojster v svoji Stroki, da bo lahko samostojno izvajal svoje naloge v tovarni in izven nje- Delavec naj bi opravljat svoje poklicno delo, in ne kot se je do sedaj dogajalo, da so nekatera podjetja zaposlovala kvalificirane delavce na neodgovarjajočih mestih. Tako se je dogajalo, da so morali strokovno izobraženi delavci opravljati dela, ki bi jih sicer lahko opravljal vsak navaden težak. Na drugi strani pa je primanjkovalo strokovno sposobnih delavcev v tovarnah ir. na gradbiščih. Da se v bodoče ne bodo več dogajale take nepravilnosti, je dolžnost sindikalnih podružnic po podjetjih in tovarnah, da so. delujejo pri pravilnem razporejanju strokovne delovne sile. Dogaja se, da nekatera pod Ze pred časom: so iz Škofi j zaprosili gradben^ podjetje «Edi-lit» v Kopru in1" gradbeno podjetje v Semedeli, da bi jim dali na razpolago vsaj enega strokovnega delavca ~ krovca. Namesto dobrega strokovnega krovca so poslali mladega neizkušenega tovorila, ki je po pregledu dela odšel nazaj v Koper. Delo je presegalo njegove zmožnosti. .-.^v -v /,.* y Ne samo V Kopru, temveč tu. di po drugih mestih okrožja se dogajajo take nepravilnosti od strani podjetij.h Za pregled o poteku sedanjega tekmovanja so bile po nekaterih sektorjih konference voditeljev množičnih organizacij. V ostalih krajih pa bodo konference čimprej. S teh konferenc so izšli sklepi, da bodo povsod ustanovili delovne brigade, pravilno razporedili prostovoljno delovno silo in pokazali s konkretnim delom pripravljenost vseh organizacij za dovršitev nalog. Primeri dobro organiziranega dela po nekaterih vaseh dokazujejo, da tekmovanje dobro poteka. V Bertokih so pred dnevi ponovno sestavili brigado, ki ima 160 članov SIAU. Brigada se deli na več delovnih skupin. Vsako naselje ali skupina hiš ima svojo delovno četo. Vsak dan gre na prostovoljno delo ena skupina. Brigada bo poma. gala pri gradnji zadružnega do- jetja zaposlujejo svoje strokov- j ma in osnovne šole. Občutno je ne delavce pri manj važnih delih. Takih strokovnih delavcev nočejo dati na razpolago drugim podjetjem niti za krajšo nekajdnevno dobo. Tako na primer bi s Škofijah nujno rabili krovca za pokritje strehe riad dvorano zadružnega doma. bilo pomanjkanje šolskih prostorov kakor h*di za kulturno prosvetno delo, Predvidevajo, da bo šolsko poslopje do konca leta že pod streho. Tudi glavna dvorana v zadružnem domu bo po predvidevanjih pokrita v tem letu. Vsa ta dela bodo za- iNh n,r 40 sve- iS Pre7'narJev * osuP'° t 8u6cpu drvo skupino naših S Zn Cudila Se * tamu> ^ k Polit'čne proble- J9- o Pmobnost organizira-, bUi ,!V!2nUkih oficirjih, ki kV°rirti M njimi- da niti ne h 0vinarj* so zastavili lekarn Viffto vPrašanj, tudi T1- Dobili s° ta' v odgovore, da so one-h du in so Pr>haiali k Na in ,k meni. čestitali so •tti, šele tedaj pričeli ver- i>i ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) baze v nase Italiji Osnovanje prekomorskih brigad, v katerih so bili po večini primorski Slovenci in Istrani . Ji]o novinarjem bi 1aKai r'm "eznano, kaj (Nni " ’ a v nrši deželi. Dobro-demokratično čute- ti,5** mte.0med n3imi niso > nif„ r Pisati o nas, ker sinem' Vedeli-'-V ’ : m° sl zakrivati resni- Jl1 Prea reakcili uspelo za- doj svetna „„x- 1__v,.. svetom našo borbe tile Mno?e stvari’ tli, ''ne « škodljive in ne- Do ii.i°- P°Sledica nezna- AjL^Daii, II? l942 je newy°r' sk* Worker», organ KP Pisal o Draži Mihaj-Sfc poveličeval. Sele C?.' 1942’L,* V Jl- a so naši simpa- C>zvrtr,3i na Srednjem tN», iz »Novega vre- J ^Uslpi,.?? Ra skrivaj dobili oficirjev, o Saj" ? Jugoslavij Ba "''Bi;.,. ™ Ra skrivaj dobili V »K 0flcirjev' o tem' \ fiata k JUROslaviii P»r-•4 Ustanovii v It8liii )e C '*ta t )ena *e 2. oktobra 5Clist>ei SerRcj Makje- Nu6 Ban 5?°čBakar v pri' 8 ml asom ae J« bjjp)ene osnovne na- °rganizirati sprejem (ranjencev, beguncev) in od-premiti pomoč V orožju m opremi, ki so nam jo nudile zavezniške sile. Drugič ~ osvoboditev Jugoslovanov, ki so bili V italijanskih taboriščih in zaporih. Omogočiti jim, da se vrnejo v domovino in nadaljujejo z borbo proti okupatorju. Tretjič - skrb za ranjence, ki so prihajali v vse večjem številu iz domovine. Četrtič — skrb za begunce. Iz dalmatinskih otokov so načrtno poslalj nad 30.000 zena, otrok in staršev. • Petič — kulturno prosvetno delo med našim ljudstvom v Italiji. Zavezniški vojski in italijanskemu narodu je bilo treba prikazati naše kulturno življenje. Druga naloga naše baze v Bariju je bila v zbiranju Jugoslovanov, ki so bili v Italiji internirani in zaprti, toda tudi v tem, da se Istranom in primorskim Slovencem omogoči prehod iz italijanske vojske v Jugoslavijo, da bi se tam borili proti Nemcem. Vsi ti naši tovariši so bili poslanj v taborišče Gravino. Tam so jim nudili najnujnejše vojaško znanje, v kolikor jim je bilo potrebno. Nato so bili uvrščeni v edinice in priprav ljeni za odhod v Jugoslavijo. Te edinice so dobile ime prekomorske brigade. Prvi dve brigadi sta bili osnovani že novembra 1943. leta. V njim je bilo okoli 2500 borcev, v glavnem internirancev iz Slovenije, Dalmacije in Crne gore. Priključeno jima je bilo tudi znatno število Istranov in primorskih Slovencev. Ti dve brigadi nista imeli sreče. Ko sta prišli v Jugoslavijo, sta se udeležili borb na Korčuli. Tu so jih nemške edinice razbile. Kar je ostalo borcev iz teh dveh prekomorskih brigad, so bili pozneje napoteni v prvo proletarsko in šesto lisko divizijo. Borci iz prekomorskih brigad so se v teh edinicah junaško borili in hitreje gine-vali od starih borcev v teh proletarskih divizijah. Ta po- jav se je takoj opazil. Izhajal je iz občutka manjvrednosti, kj so ga imeli tovariši iz prekomorskih brigad. Stalno so tožili, kako so izgubili po dve leti v internaciji in taboriščih Italije, kako v tem času niso sodelovali v borbi. V bitkah proletarskih divizij so zato šli vedno prvi na juriš in niso iskali kritja. Zaradi tega jih je padlo veliko število. Razen tega je v italijanskih kazema^ tih in taboriščih njihov telesni ustroj oslabel, pa so pokrete težko prenašali in mnogi so bolehali. Tretja prekomorska brigada je bila osnovana v začetku 1944. leta. 5. marca je prišla v sestav Šestindvajsete dalmatinske divizije. Tvorili so jo večinoma primorski Slovenci in Istrani. Imela je tudj bataljon Črnogorcev in nekaj ozdravljenih ranjencev. Primorskim Slovencem in Istranom zavezniške oblasti niso dovolile zapuščati italijanskih edinic, toda našim primorskim Slovencem in Istranom ni tega mogel nihče preprečiti. Oni so si enostavno preskrbeli titovke, dali so si jih na glavo na mesto italijanskih kap in se javil; na naši h32*- Ta brigada se je odlično izkazala v vseh borbah, ki jih je imela šestindvajseta divizija. (Opomba: dobila je naslov udarne in odlikovana je bila z redom Narodnega osvobojen ja). Zbiranje naših ljudi v Italiji se je nadaljevalo. Na Sardiniji in v Severni Afriki so bile velike skupine primorskih Slovencev in Istranov, ki so jih zavezniška poveljstva uporabljala kot delovno silo Pričela se jg velika borba za te naše ljudi. Glede tega je poslal Vrhovni štab zavezniškemu poveljstvu posebno noto. Primorski Slovenci so v Severni Afriki ustanovili svoj zbor »Srečko Kosovel«. Angleške oblasti s0 jih postavile za žice, ko" so odbili sodelovanje na neki četniški prireditvi. 1944. leta se je osnovala Ce trta prekomorska brigada. NI odšla v domovino. Delala je na letališčih v Italiji pri tovorjenju vojaškega materiala in hrane za Jugoslavijo. Razen tega so se osnovali pri našem štabu v Bariju razni vojaški tečaji za topničarje, radiotelegrafiste in tankiste. Skozi te tečaje je šlo približno 6000 ljudi, ki so bili potem napoteni v domovino. Opomba: Jeseni 1944 je bila osnovana Peta prekomorska brigada. Svoj ognjeni krst j® doživela v bitki za Gospič. Poslana je bila v Slovenijo, kjer je odigrala zelo značilno vlogo. Prišla je za hrbet nemških divizij, ki so šle spomladi v ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju. Računa se, da je šlo preko našega štaba v Italiji približno 30.000 ljudi v Jugoslavijo. • * * Po osvoboditvi Rima so pričeli prihajati v Bari tisti Jugoslovani, ki so se po kapitulaciji Italije pridružili na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci, italijanskim partizanskim edi-nieam. Osnovali so posebne bataljone 2 imenom »Stalingrad* in «Milovan Djilas«. (Se nadaljuje) htevala složnih in skupnih naporov vseh prebivalcev. Pretekli leden so opravili nad 365 delovnih ur pri gradnji zadružnega doma. Pri gradnji osnovne šole pa so opravili 150 delovnih ur. V Padni kopljejo temelje za zadružni dom. Udeležba pri delu je dobra. 2e prej so se izkazali pri lomljenju kamna. Ljudje v Padni Vedo, da je izgradnja zadružnega doma zelo potrebna, ker zelo občutijo pomanjkanje primernih prostorov za sestanke, zborovanja in kulturne prireditve. Potrebno je, da če bolj živo poprimejo za delo, da bedo zadružni dom prej uporabljali za vse po- trebe. Tu so do sedaj opravili nad 316 delovnih ur pri izkopavanju temeljev. Na zadnjem množičnem sestanku so sprejeli sklep, da bodo V tem tekmovanju opravili 1150 delovnih ur. Dovršili bodo izkop temeljev in prevozili 250 kubičnih metrov kamenja. Kot vedno so y Šmarjah tudi y lem tekmovanju do sedaj na prvem mestu. Na kulturnem področju je njihovo delovanje zelo živo in se skrbno pripravljajo za teden slovenske kulture. Prav bi bilo, da bi tudi ostale vasi posnemale tovariše iz Šmarij. Do sedaj so opravili 1010 delovnih ur pri popravljanju cest in drugih delih na vasd. V Dekanih so že pretekli mesec pokrili dvorano zadružnega doma. Tako bodo lahko na. daljevali z notranjimi deli tudi ob deževnem vremenu. Dekan-čani pomagajo a prostovoljnim delom tudi pri popravljanju cest, kanalizacij in napeljavi vode. Skupno so opravili pri teh deljh 820 delovnih ur. Ti podatki dokazujejo, da so v Dekanih zares poprijeli v tekmovanju. Zaostajajo pa s kulturno prosvetnim delom. Ker se bliža teden slovenske kulture bi riioral odbor prosvetnega društva bolj živo poprijeti za delo. Vemo, da imajo v Dekanih folklorno skupino, ki se je že lani ob priliki brskega opasila zelo dobro izkazala. Prav tako imajo dober pevski zbor. Zato lahko upravičeno pričakujemo od njihovega prosvetnega društva, da nas bo v tednu slovenske kul. ture presenetilo s še boljšim nastopom. Vsak posameznik se mora za. vedati, da bomo le s skupnimi močmi’ lahko dosegli dobre u- spehe v tem tekmovanju. Od teh uspehov bomo imelj le sa. me ugodnosti. 2e naši starejši ljudje vedno pravijo: «Brez žrtev ni zmage« in »brez napornega dela ni blagostanja«. Spored IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev v Bujah Dames 28. t. m. ob 20: Nastop dramske skupine HPD »Ante Babič* iz Buj z igro »Pamet u glavu* Stjepana Pavičiča. Vsi ti nastopi bodo v dvorani novega zadružnega doma. * * « , Nedelja 29. j. m. SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK IV. FESTIVALA Ob 9: Povorka z zbornega mesta na Trg maršala Tita. Ob 10: Pozdravni govori na Trgu maršala Tita. Popoldne ob 13: Zaključna prireditev, na katerem nastopajo vsi pevski zbori, folklorne skupine, narodni pevci, recitatorji in godbe. • * « Vse dni festivala bo v dvorani zadružnega doma razstava slik jugoslovanske likovne umetnosti XIX. in XX. stoletja. STANOVANJSKO VPRAŠANJE je še vedno pereče Pofreba po ustanovitvi uslužnostnih podjetij NAROČNIKI MORAJO SPO. ROCITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEC LISTA. UPRAVA. V zadnjih povojnih letih se je vsa gradbena in druga dejavnost zelo razvila. Povsod vidiš novo zgrajena poslopja, zadružne domove, šole, ceste, mostove itd. Nekaj se je napravilo tudi v pogledu stanovanjskih n;š zo delavce. Veliko je v tem r.a-pravij. mestr-i ljudski odb ir v Izoli,' ki je' poskrbel, da bodo stanovanjske hiše za delavske družirie čiihprej dograjene. V eni izmed že dograjenih hiš so že nastanjene štiri delavske družine. V kratkem bo na razpolago delavcem še druga stanovanjska hiša. V gradnji sta še dve, ki sta že pod streho jn predvidevajo, da bosta do konca leta popolnoma dokončani. Tu bo potrebno še mnogo dela in zato bodo morali delavci iz Izole prispevati ge mnogo delovnih ur. Ne samo pri gradnji delavskih hiš, marveč tudi pri popravilu stanovanj in obnavljanju stanovanjskih hiš je mestni LO presegel svoj letni plan. Do sedaj so popravili 22 stanovanjskih hič, drugih 10 bodo še popravili do konca leta V prihodnjem letu naj bi nadaljevali s popravljanjem in gradnjo novih stanovanjskih poslopij. Z dograditvijo teh in že drugih stanovanjskih' hiš. bo delavcem g tovarnah olajšano, da jim ne bo treba izgubljati po več ur s potjo domov Mestni LQ v Piranu ni dovršil plana pri gradnji in obnavljanju stanovanjskih hiš. Lahko bi bili dosegli boljše uspehe, če bi bili pravilno pograbili za delo in plansko nada. ljevali. Poiskati bi morali vse možnosti in delovno silo, ter jo ra ie v Umagu so priznati, pričeli s tekmovanjem Vozni red parnikov na nrogi Koper-Trst Iz Kopra odhajajo parniki ob 5.45, 6.30. 7.30, 8.00, 9.00, 12.00, 13.15, 14.30, 15.00, 17.15. Iz Tr- i v Koper: ob 7.10, 10.30, 11.00, 12.30, 15.00, 16.30, 17.00, 17.45, 18.45. Ob nedeljah in praznikih jz Kopra v Trst: ob 6.30, 8.55, 9.30, 12 45, 17.00. Iz Trsta v Koper: ob 8.00, 11.00, 14.15, 18.30. 18.50. V Izolo, Strunjan in Piran odhaja parnik iz Kopra ob 11, v Izolo in Piran ob 12, v Izolo, Piran, Savudrijo, Umag ob 15, v Izolo in Piran ob 18 (ob ponedeljkih, sredah in petkih tudi v Umag jn Savudrijo. Moramo priznati, da so v Umagu res pravilno razumeli važnost in pomen dvomesečnega tekmovanja. Vse množične organizacije so že od vsega začetka tekmovanja pričele z delom in pravilno ocenile vse težave, kj so v zvez} s tekmovanjem. Te ovire bodo nedvomno znali premostiti. Pozivu SIAU so se odzvale vse organizacije in prevzele naloge, ki so v zvezi s krajevnim planom. Med drugim obstajajo te obveze v tem, da bodo dovršili dela Pri kana. lizacijj mesta in popravljanju cest v kraju samem in tudi na sektorju. Druga obveza, ki so jo sprejeli je, da bodo začeli z izobraževalni tečaji in tečaji za hrvatski jezik. Ti tečaji se bodo začeli v tem tednu. Poleg tega bodo uredili vso notranjo organizacijo 6IAU. ASI2Z pa ima namen urediti otroške jasli in vrtec. S tekmovanjem so pričeli 10. oktobra. Pri popravljanju mestne kanalizacije le delalo 50 tovarišev, ki so skupno opravili 100 prostovoljnih ur. V nedeljo 15. oktobra pa je bilo na delu že 165 tovarišev in 26 vprežnih vozov, kj so delali po 3 ure pri urejevanju mestnih cest in vrta italijanskega prosvetnega društva, katerega sedež je bil otvorjen v sredo. Is tega ie razvidno, da je tek- movanje v Umagu zavzelo velik razmah. Potrebno pa bo ustanoviti delovne brigade, ki se bodo menjale pri delu, tako da bo delo potekalo redno. Tudi niso ie poskrbeli za grafikone in evidenco, iz katerih bi bilo razvidno delo posameznih baz. Res je, da je bil ustanovljen odbor, ki bo vodil tekmovanje, toda to ni dovolj. Treba je poskrbeti za dobro organizacijo dela. Čuti se potreba take močne organizacije, ki bi bila delovna in sposobna voditi in stalno nadzorovati potek tekmovanja. Na nekaterih bazah so popolnoma zanemarili poli-tično pripravo ljudstva in so se omejili samo na nekaj posa-meznikov. Tak je primer v Pe. troviji in v središču Umaga. Prednjači pa delovni kolektiv kmečke delovne zadruge iz Se-geta, ki je poslal na delo 25 članov in tri vozove. Poudariti moramo, da tudi propaganda z letaki m dovolj razvita. Potrebno ie povedati, da je na večer kulturne predstave Združenja Italijanov Mar-co Moro, po domače Maršal, tr gal lepake Z zidov. Očividno ie izvajal navodila svojega pri jatelja Bulla, bivšega republi kinskega podeštata v Umagu, ki je sedaj esule v Trstu in kjer vodi take cunjaste ostanke, pravilno razporediti. Dol£o časa so čakali, predno so izdelali načrte. Ko so bili načrti izdelani, jim je manjkala delovna sila. Izgovarjali so se, da ne morejo začeti z gradnjo, ker nimajo delavcev. Da bi pregledali vse notranje rezerve delovne sile kakor n. pr.; da imajo pri nekaterih delih zaposlene 3 do 4 delavce, kjer . bi zadostovala dva, jim ni priilo na misel. Takih nedostatkov ne najdemo samo v Piranu, marveč po vsem okrožju. V Kopnu so dela pri grad. nji stanovanjskih hiš ustavljena. Tudi tu pravijo, da je vzrok pomanjkanje delovne rile. Ce vprašamo zakaj manjka delavcev, nam ne zna nihče pojasniti, Razumljivo je, da bi morali napraviti Več za izboljšanje discipline delavcev, da ne bi dnevno manjkalo predvsem na gradbiščih Po desetine in celo petdesetine delavcev. Poleg tega je predvsem po Kopru več močnih in zdravih kurirjev, ki samo pohajajo. Navedli smo dva primera zakaj manjka delovna sila na raznih gradbiščih', in tudi v tovarnah ter drugod. Podobnih primerov imamo nešteto. S tem ugotovimo, da ni krivo pomanjkanje delovne sile, marveč je kriva slaba organizacija dela. Mestni ljudski odbor v Kopru je poleg gradnje dveh stanovanjskih blokov obnovil 7 stanovanjskih hiš, ki so že delno dane delavcem v uporabo. Do konca leta bodo popravili še tri stanovanjske hiše. Iz dneva v dan se veča vprašanje stanovanj. Ce bomo hoteli, da bo .vsakdo imel stano-, vanje v bližini delovnega mesta, da ne bo po nepotrebnem zamujal časa, je nujno potrebno, d® bodo za to odgovorni organi pregledali vse možnosti za obnavljanje ali izgradnjo novih stanovanjskih prosto, rov. Zelo umestno bi bilo, če bi v mestih ustanovili uslužnostna podjetja, ki naj bi skrbela za majhna popiavila stanovanj. Ni nujno, da mora biti na novo ustanovljeno to podjetje. Lahko prevzema uslržna dela tudi že ustanovljeno, kot n. pr. v Kopru »Prvj maj». To podjetje naj ti delalo tudi razne usluge, v kolikor bi imelo tehnične zmožnosti, tudi v bližnjih vaseh. V razgovoru z raznimi ljudmi — delavci smo prišli do tega, da naj bi tudi pri nas dali material na razpolago posameznikom, da si sami zgrade svoje stanovanje. Mestni LO naj bi posameznikom odobril načrt? in preskrbel prostor, kjer naj bi z'dali stanovanjske hiše. Za tc, je najbolj primeren Čampo Marzio v Semedeli in ob vinski kleti v Skocšjanu. Prav tako naj bi gradili delavci sami v Izoli, Piranu, Sečjolah in drugod. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse kmetovalce, da bosta mlina v Izoli in Ri-žani mlela za vsa privatna kmečka gospodarstva od 30.X. do 3.XI.1950. Mlin v Kopru pa od 5.XI. do 10.XI.1950. Tomp- proito Iraku. FLRJ: tržaške** O SOVJETSKI POUTIKI n • ■ ■ . ■■ ,v f; železnice V pogojih državljanske vojne | ameriško-ruskih odnosih na in intervencije J918 in 1919 je Daljnem vzhodu, iz katere citi-bil položaj na Daljnem vzhodu j ramo besedilo, je pri tem para ■f-nlsortv* r>___■ ■ » .... - r takšen, da Sovjetska Rusija ni mogla, uveljaviti niti spoje suverene oblasti nad največjim delom Sibirije in Priamurja, kaj šele, da bi izročila kitajskemu narodu tiste privilegije, ki mu jih je vzela carska Rusija. Na drugi strani je morala vlada kitajskih militaristov u Pekingu, k i se je leta 1918 skušala pogajati s sovjeti, to opustiti zaradi svoje kolonialne odvisnosti bd imperialističnih držav. Ko je Rdeča armada leta 1919 razbila Kolčaka, je začela prodirati od Urala skozi Sibirijo. S tem je bilo postavljeno na dnevni red vprašanje odnosov Sovjetske Rusije do imperialističnih osvajanj carske Rusije na Daljnem vzhodu. Da bi se uveljavile teze Dekreta o miru in da bi mobilizirali delovne množice. Vzhoda za podpiranje Sovjetske Rusije in za boj proti imperialistom, je poslal Sovjet ljudskih komisarjev junija 1919 posebno deklaracijo ljudstvu Kitajske. V tem dokumentu je bilo med drugim poudarjeno: Takrat (potem ko je Prevzela ablast-V.B.) je deiav-sko-kmečka vlada rdZVcVavOa vse tajne pogodbe, podpisane z Japonsko, Kitajsko in prejšnjimi zaveznik i, pogodbe, s katerimi je carska vlada z nasiljem in sleparijo podredila narode Vzhoda, zlasti kitajski narod, koristim ruskih kapitalistov, ruske zemljiške go-spo.dc in ruskih generalov■ Sovjetska vlada je i« takrat predlagala Idtajslci vladi, naj bi začela pogajanja o razve-Ijavtjenju pogodba iz l- 1896, Pekinškega protokola iz leta '1901 in vseh sporazumov z Japonsko od 1901 do 1916, kgj kor tudi o tem da bi izročila kitajskemu narodu vse tisto, kar mu je vzela carska vlada na svojo roko ali V dogovoru z Japonci in zavezniki. Pogajanja. Q tem vprašanju so se vek la do marca 1918, takrat pa so zavezniki nenadoma zgrabili pekinško vlado za grlo, zalil: pekinške mandarine in kitajski tisk z zlatom in prisilili kitajsko vlado, da je pretrgala svoje odnose z rusko delavsko-kmeiko vlado. Ne da bi čakali, da bi bila kitajska vzhodna železnica izročena kitajskemu narodu, so Japonska, in zavezniki sami vzeli železnico, vdrli v Sibirijo in celo prisilili kitajske čete, da so jim pomagale pri tem kriminalnem razbojništvu brez primere, medtem ko kitajski delavci in kmetje niso mogli niti zvedeti,, zakaj so ameriški in japonski roparji zakrivili ta napad na Mandžurijo in Sibirijo. Zdaj se znova obračamo na kitajski narod in mu hočemo odpreti oči. Sovjetska vlada se je odrekla vsem zavojevanjem carske vlade, ki je vzela Kitajski Mandžurijo in druge dele države. Narodi, ki živ e v teh krajih, naj sami odločijo, v mejah katere države hočejo ostati in katero državo hočejo imeti za svoj dom. Sovjetska vrača kitajskemu narodu brez odškodnine kitajsko vzhodno železnico ter vse gozdove, rudnike, zlato in druge koncesije, ki so se jih Polastili ruski generali, trgovci m kapitalisti pod vlado carja, Kerenskega, kakor tudi banditen) Horvata. Semjonova in Kolčaka. Zadnji citirani odstavek ni bil Priobčen v uradni sovjetski verziji deklaracije, bil pa je objavljen v uradnih kitajskih dokumentih in v sovjetskem tisku. (V knjigi Pauline Tompkins o grafu sledeča opomba: «Kurzivno tiskani paragraf se ni pojavil v uradni sovjetski verziji note. Vendar pa je bil vključen v izvodih deklaracije, objavljenih v tisku (tako domačem, kakor tujem), po vsej Kitajski, Mandžuriji in Sibiriji. Cjhina Yar Booclc (1924-25) je ponatisnila besedilo deklaracije z zadevnim paragrafom, kot vir pa je navedla originalno francosko besedilo prevoda kitajskega zunanjega ministrstva (str. 868-70). Paragraf, kakor je naveden tu, je vzet iz tSoviet-Rus-sia» (uradno glasilo Biroja sovjetske vlade) z dne 5. julija 1920. str. 568. Zanimivo je, da revija ne navaja kot vir sovjetske vlade, marveč vladivostoški list sDdlnjevzhodni pregledu z dne 18. marca 1920 (P. Tompkins: American Russtan Rela-tions in the Far Fast, str. 342). Ta, kakor tudi zgoraj citirani odstavek, je vsekakor v skladu z Dekletom o miru in smislom deklaracije. («Ne da bi čakali, da bi bila kitajska vzhodna železnica izročeno kitajskemu na-rodu»). Cim bolj pa se 'je sovjetska zveza krepila, tem bolj se je vodstvo ZSSR oprijemalo državnih metod zavarovanja predvsem koristi prve socialistične države, ne pa v tolikšni meri razvijanja revolucionarnih sil v svetu. Glede na pomen kitajske vzhodne železnice v prometnem sistemu ZSSR (skrajšanje poti do Vladivostoka za 800 km glede na transsibirsko železnico, speljano severno od reke (A-murja) ne mislimo izpodbijati dejstva, da je moralo sovjetsko vodstvo v tem obdobju (v začetku dvajsetih let, ko so bili na Kitajskem razmeroma še čvrsto na krmilu, tujim imperialistom podrejeni reakcionarni elementi,) nekako zavarovati tudi sovjetske koristi na kitajski vzhodni železnici in da si je zato prizadevalo zagotoviti svoje sodelovanje v upravljanju železnice. To je bilo nedvomno potrebno zaradi zaščite Sovjetske Rusije, čeprav v določeni meri v nasprotju z Dekretom o miru, kakor tudi z deklaracijo Sovjeta ljudskih komisarjev iz julija 1919. Septembra 1920 je poslal namestnik komisarja Za zunanje zadeve RSFSr Karahan zunanjemu ministrstvu republike Kitajske novo noto, v kateri je predlagal besedilo sporazuma, ki naj bi ga sklenili obe državi na temelju načelne deklaracije iz julija 1919. V naši razpravi je zanimiv zlasti čl. 8■ predlagane pogodbe, ki je edini znatnejši odklon od gornje deklaracije: Cl. 8. Ruska in kitajska vlada privolita v podpis posebne pogodbe o načinu poslovanja kitajske vzhodne železnice glede na potrebe Ruske socialistične federativne sovjetske republike in pn sklenitvi pogodbe na-, sodeluje razen Kitajske tudi Daljnovzhodna republikav. (Tomp kins, op. cit. str. 346 (Daljnovzhodna republika je bila v času intervencije ustanovljena kot vmesng država med Sovjetsko Rusijo in Japonsko). Čeprav se je RSFSR v osnutku pogodbe (čl. 1.) odrekla vsem privilegijem carske Rusije, vendar, zahteva v čl. 8., naj se ji zagotovi poseben status v odnosu do KVZ (Kitajska vzhodna železnica). Pogajanja o vzpostavitvi diplomatskih stikov med ZSSR in Kitajsko pa so bila celo težavna in počasna zaradi ovir, ki so jih delali zahodni imperialisti sklenitvi sporazuma. Sele ko je laburistična vlada v Angliji priznala ZSSR, je prišlo do. sklenitve kitajsko-sovjet-skega sporazuma iz maja 1924, s katerim so postavljena tudi načela za ureditev položaja KVZ. Cim več časa je minilo, tem boli so sovjetski predstavniki poudarjali pravice do KVZ. Med pogajanji leta 1922 je vodja sovjetske misije v Pekingu Joffe izjavil, da deklaraciji iz leta 1919 in 1920, s katerima se ZSSR odreka carskim privilegijem, ne spreminjata pravnega statu-ta železnice, kajti celo če bi Rusija prenesla svoje pravice na kitajski narod, bi njeni interesi na tej železnici trajali še naprej, ker je KVZ del sibirske železnice in ker veže razne dele sovjetskega ozemlja. (Pauline kins, op. cit.). Zlasti v nju bodočega stanja železnice so skušali imperialisti vplivati na kitajske mogotce, da bi onemogočili kitajsko-sovjetski sporazum. Francoska vlada je hotela prisiliti Kitajsko, da ne bi podpisala nobene pogodbe z ZSSR, ki ne bi vsebovala tudi » 4000 0.07 mlajši. Pečovnik »I 4700 0.05 Šentjanž 3500 0.63 Kanižarica »š 3500 0.39 Kočevje „ 3700 0.39 Velenje lignit 2600 79.00 Ilirska Bistrica „ 1700 0.55 Verine' zanimivejše tekme za nctiemelne prvenstvi' Tržaškega ozemlja Jutri, v nedeljo, se bo ponovno pojavila na nogometnih igriščih žoga. V coni A bo tretji dan prvenstva, medtem ko bo v Istrskem okrožju šele dru-gi. Vrhu tega se bo pri nas začelo okrožr.o nogometno prvenstvo. Isto bi moralo biti v Istrskem okrožju, vendar nam še ni znan točen razpored tekem. Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja se bo začelo v Istrskem okrožju ob 14.30, medtem ko se bo pri nas v coni A igralo tako zjutraj kakor tudi popoldne. V Istrskem okrožju se bo 8 nogometnih enajstoric borilo za točke, medtem ko bo deveta, to je Novi grad, počivala. V coni B pa bodo vse enaj-storlce nastopile in borba bo vsak teden zanimivejša, kajti izkazalo se je, da so nekatere er.ajstorice, razen Montebella seveda, pripravljene dati vse za dosego vsaj drugega mesta lestvice. Za nedeljo spored. bo torej sledeč SKUPINA A (ISTRSKO OKROŽJE) V Piranu ob 14.30 Piran-Aurora V Strunjanu ob 14.30 Strunjan-Uma« v Izoli ob 14.30 Arrigonl-Brtonigla V Kopru ob 14.30 Meduza-Buje SKUPINA B (CONA A) Na stadionu «Prvi maj* ob 10.30 Sv. Just-SkedenJ na stadionu »Prvi maju ob 13 Monietoello-Kontovel na stadionu »Prvi maj* ob U Metzgec-Nabrezina na Opčinah ob 13 Olimplja-Opčine SI BO ENAJSTORICA SKEDNJA PRIBORILA ZMAGO? Jutri prvi dan okrožnega nogometnega prvenstva cone A Jutri, v nedeljo, se bo v coni A začelo okrožno nogometno prvenstvo s sodelovanjem 8 enajstoric. V prvi tekmi dneva bosta nastopila Ilirija (Prosek) ir: Sesljan. Favorit v tej tekmi je vsekakor Prosek, razen seveda če ni Sesljan nekoliko ojačil svojo ekipo, ki smo jo spoznali med tekmovanjem za Kraški pokal. Zanimiva tekma bi morala biti med Montebellom B i» Sv. Ivanom. Tu prav gotovo bi moral imeti glavno besedo Sv. Ivan, vendar npm je enajstori-ca Montebella malo znana in je zaradi tega bolje opustiti prognozo. Lahko nam pripravi podobno presenečenje, kot nam ga je pripravil Montebello, ki igra v najvišji skupini. Tudi Skedenj je postavil svojo B enajsterico, ki bo v nc-deljo igrala proti novi, toda baje dobri in borbeni enajsto-rici Devina. Zadnja tekma dneva v tej skupini pa bo med Olimpijo B in Poletom, ki je že lansko leto sodeloval v najvišjem prvenstvu, vendar je ostal na zadnjem mestu lestvice. Vsekakor lep spored, ki bo moral zadovoljiti marsikaterega ljubitelja nogometa. V nedeljo bodo tekme za okrožno prvenstvo po sledečem urniku: Na stadionu »Prvi maj* ob 8.30 Ilirija-Sesljan na Opčinah ob 8.30 Montebello B-Sv. Ivan na Opčinah ob 10.30 Skedenj B-Devin na Opčinah ob 13 Olimpija B-Polet V dneh 23. in 24. septembra 1950 je bila glavna skupščina Mednarodne unije planinskih sprejet sklep, da bo prihodnja skupščina meseca junija 1951 na Bledu. U. I. A. A. ]c organizacija, ki združuje več kot pol milijona alpinistov širom po vsem svetu. Poleg Jugoslavije so člani še Argentina, Belgija, Bolgarija, Danska, Eisncija, Grška Italija, Mehika, Nizozemska Poljska, Švedska, Švica, Španija, Kar.ada, Češkoslovaška Madžarska, Velika Britanija in Portugalska. Mednarodna unija planinskih organizacij je bila ustar.ovlje na leta 1932 in ima stalni sedež v Ženevi. V eksekutivnem komiteju je zastopanih 7 stalnih članov: Sehvveizer Alpen-klub, Federatiorj Francaise de la Haute Montagne, British Mountaineering Council, Club Alpino Italiano, Club Alpine de la Suede, Madžarska federacija in Federacija Poljske Govorčin in Corsi jutri v Rimu v hoji na 30 km Naša dva atleta Govorčin in Corsi bosta jutri v nedeljo sodelovala na mednarodni tekmi v bitri boji na 3t km, kjer bodo tekmovali poleg Italijanov tudi Francozi in Švicarji. To Je prvič, da se atleti ZDTV udeležujejo mednarodnih tekem v tej panogi. Obema atletoma želimo obilo uspeha v ostri mednarodni konkurenci. Tatre, —- 1 u trije nestalni člani, ki se volijo za tri leta: Planinska zveza Slovenije (že drugič izvoljena), Club Alpine Canadese in Federacija čeških alpinistov. U. I, A. A. ni kakšna nadrejena zveza, niti ni organ, ki združuje vse alpinistične organizacije po svetu, temveč je unija, ki pospešuje prijateljške odnose med člani, omogoča medsebojne stike, informacije in prenaša znanje in izkušnje, Razen tega se Unija bavi z raznimi problemi splošnega pomena s sodelovanjem vseh članov. Dosedanje skupščine U.t.A.A. so bile vsako leto v drugem kraju; to so Chamonix, Corti-r.a d’Ampezzo, Milano, Pontre* organizacij (Ur.-ion internatio- sina, Barcelona, Ženeva, Pariz, Praga in Zermatt. V prihodnjem letu se uvršča še Jugoslavija kot gostiteljica te mednarodne organizacije. nale des Associations d’Alpi-nisme) v Milanu. Na predlog jugoslovanskega delegata dr. inž. Avčina je bil soglasno V rubriki 4 je mišljena vsa znana zaloga premogov črnega in rjavega premoga ter lignita, torej so vsebovane tudi zaloge, ki jih danes v LRS še ne izkoriščajo. Pri današnji eksploataciji črnega in rjavega premoga v LRS bodo zaloge zadoščale te za približno dve generaciji, lignitove zaloge pa bodo trajale le nekaj desetin generacij. Poglejmo si zaloge premoga v svetovnem merilu. Po podatkih iz leta 1939 je na vsem svetu 7x10.12 ton premoga (brez lignita). Ce upoštevamo letno svetovno proizvodnjo iz leta 1937, ki je znašala okrog 16x10.8 ton. bi zaloga premoga pri tedanji letni proizvodnji zadoščala za približno 4300 let. Razjnere so v LR Sloveniji manj* ugodne. Oglejmo si to bilanco že za vso Jugoslavijo. Leta 1938 je znašala proizvodnja premoga približno 6x10.6 ton, kar znaša 0,4 odstotka svetovne proizvodnje. Ocenjena zaloga premogov leta 1939 je v bivši Jugoslaviji znašala PTibližno 48x10.8 ton, torej 1400-ti del svetovne zaloge. V novi Jugoslaviji so se še naknadno našle večje zemeljske zaloge lignita in rjavega premoga. Z osvobojenimi okraji so dobili rudnika Raso in Ilirsko Bistrico, zaradi česaT se omenjana zaloga premogov v FI.R Jugoslaviji nekaliko zvi-ša. Ce pa vzamemo zaloge premogov v LR Sloveniji, znašajo te 18-ti del cenjenih zalog v vsej državi. Od vseh prebivalcev na svetu (okoli 2 milijardi 400 milijonov) ima FLRJ 137-ti del prebivalcev ali 0.^5 odstotka. Na enega prebivalca sveta odpade torej približno 2900 ton premo, ga, medtem ko pride na enega Jugoslovana samo 300 ton; ta številka Pa Še za prebivalca LR Slovenije če precej nižja. Ce pa upoštevamo š3 lignit, odpade na enega prebivalca LR Slovenije okrog 900 ton premoga in lignita. LR Slovenija ima 21 odstotkov zalog premoga in 79 odstotkov zalog lignita. Ves premog, ki ga vložimo v kuriiče kotlov, štedilnikov ali peči, ra ni v celoti izrabljen. Mr.ogo njegove toplotne vsebine (k cal/kff) ne izkoristimo. Tako izkoristimo premogovo kalorično vrednost pri: a) lokomotivah, cenjeno na srednjo vrednost 7%; b) parnih kotlih raznih vrst 65%; . , c) plinskih generatorjih 85%; č) štedilnikih in pečeh 12%. Iz zadnjih primerjav vidimo, da je industrija največji odjemalec pregoga. V industriji je izkoristek (samo v kotlu) okrog 65 odst.; na te izgube znatno ne moremo vplivati. Da bi se dvignil izkoristek kotla, bi bile ootrebne racionalizacije parnih kotlov. F,nako velja seveda za lokomotive, štedilnike im peči. pogodbe in navodil izdanih v zvezi ž njo, po katerih v. avstrijske strani ne bodo več dovoljevali kompenzacijskih kup čij, je mogoče doseči reden potek plačil za tranzitne usluge le preko računa B kliringa, ki se vodi n dolarjih. (Dosedanji eračun uslug» je namreč dobi val aktiva v obliki 15 odst. plačil za račun sklenjenih kompenzacijskih postov). Vendar pa mislijo, da obseg klirinških kupčij ne bo dovoljeval zadostnega fonda za plačevanje tranzitnih stroškov in bi zato najbr-že nastopilo stanje kakor pred nekaj meseci, ko avstrijski špediterji niso mogli poravnavati svojih obveznosti in tranzitnih stroškov n pogodbenih rokih. Po drugi strani tudi avstrijski krogi razumejo, da ni mogoče pričakovati od tržaških in italijanskih špediterjev, da bodo znova (kakor že poprej) finansirali avstrijske špedicije kot upniki. Zaradi tega je nujno poiskati neko možnost, ki bo v zadostni meri zalagala klirinški B račun s finančnimi sredstvi. V tem smislu bo izvršni odbor avstrijskih špediterjev, ki poslujejo s Trstom in Italijo v prihodnjih dnevih pričel razgovore z avstrijsko Kontrolbank in z Državno banko Z Dunaja poroča «Internationale Wirtschaft», da so avstrijski izvozniki lesa zelo v skrbeh zaradi novega tečaja 21,36 šilingov za en dolar. Smatrajo, da pod temi pogoji ne bo mogoče sklepati kupčij, za izvoz. S tečajem 23,50 bi bilo še mogoče izvažati le$ v Italijo, Holandsko in Nemčijo. Ni pa mogoče tako trgovati s Trstom, ker se ta lesna trgovina poravnava izključno v dolarjih in bi bil tu zaradi tega potreben vsaj tečaj 26, šilingov za dolar. Zaradi cene lesa na svetovnem trgu, ki znaša 22 dolarjev za kubični meter, bi bilo freba celo imeti ZASTOJ IZVOZA LESA? Avstrijce skrbi zaradi plačevanja tranzitnih stroškov skozi Trii Verker z dne 19. t.m. poro- J pristaniščih. Na podlagi nove | tečaj 29,50 šilingov za en doW' Ča o zaskrbljenosti avstrijskih špediterjev ko poslujejo s Trstom in italijanskimi pristanišči zaradi bližnjega izčrpanja ara-čuna uslugi), i:i je bil ustanovljen u okviru italijansko-av-sirijske trgovinske pogodbe za plačevanje stroškov avstrijskega tranzitnega prometa preko pristanišč na področju lire, v glavnem preko Trsta. Po zadnjih podatkih ima ta račun na razpolago okrog dve milijardi lir. Trenutno še ne vedo v koliki meri bodo izvršene kompenzacijske kupčije, ki so pred zaključkom. V. zvezi z novim tečajem avstrijskega šilinga je postalo tudi zelo nujno vprašanje kako bodo v bodoče mogli avstrijski špediterji pravočasno poravnavati tranzitne stroške svojim poslovnim zvezam u Trstu in italijanskih avstrijsko-italijanske trgovinske | ^ ne dosegli ceru) notranjega avstrijskega trga, ki emt 650 šilingov za kubik rezane^ lesa. Po uradnem tečaju 213 lahko izkupijo Za lesa franko meja komaj 44 lingov in bi vsled tega 19*® . sedanjih razmerah okrog 60 70 šilingov izgube. Zelo v.erj« no, da bo že statistika brskega izvoza lesa vatV** avgustu pokazala P edec _ 100.000 kubičnih metrov, in ■ cer zato, ker je pri trg*#"*' Italijo reciprocitetne kuptl polagoma konec, ne kaze bi jih nadomestile kupčije ko kliringa, ker Avstrijcem . koncertirajo. Avstrijski i«#** ki pričakujejp, da bo vUs4a.,, volila nekakšne olajšave *> 00 ki prostih delnih zne#oVJ> kliringa, s katerimi bi lahko sam razpolagal. Druga* utegne priti do zastoja V. sirijskem izvozu lesa. Prejeli smo Industrijski vestnik št. sledečo vsebino: ... H. Mrežar - Re0’^f^ poslovanja v podjetjih, h. - O decentralizaciji zu . ■ v v — Neprem™ trgovine; K. F. " Ijive tkanine; dr. !.*• ne smole ing;. P■ F- . .. lefon- Projektiranje stranskih tet ških naprav v sodobnih « gradnjah; ing. M. Hum.0jee Domače konstrukcije in naprav — sušilnica za ^ ska jedra z nepretrgano^v. vodnjo; dr. T. Sbrizaj lij; prof. M. Prešel ___ Qf. v fiziki in tehniki; V M. - ganizacija dela za nal^^. proizvodnje v Gmenšfciii^ jetjih; ing. S. Jesih ~~ nje kuriva u Sloveniji- NEMŠKA PLOVBA IN II znova zavzemata Grčijo in Turčijo Nemška plovbna zveza «Nah — Ost — Konferer.z« napoveduje močan razvoj plovnih zvez med pristanišči Severnega morja in grškimi ter turškimi lukami. Člani omenjene nemške pomorske konference so sledeče plovne družbe: Atlas-Levante Liniee, Deutsche Levante Liniee, Deutsche Liniee, Argo Reederei, Richard Atler in Co, A/B Transmarin, Kor.inklijke, Neder, Lan Sche, Največji mostovi na svetu Skoraj 5000 km zapadno od New Yorka leži ob Tihem oceanu San Francisco, najvažnejše pristaniško mesto severnoameriške države Kalifornije, kjer sta doa od največjih mostov na svetu. V blesteči oranžnordeči barvi — ki je enotna barva celotne jeklene konstrukcije — se dvigata 230 m visoko oba nosilna stolpa najvišjega visečega mostu na svetu, ki v dolžini 2800 m preprega aGolden Gates (zlata vrata) — vhod v luko San Francisco. Mast tvori s svojimi šestimi vzporednimi voznimi tiri neposredno zvezo med Kanado in Mehiko. Dvanajst let je trideset delavcev neprenehoma zaposlenih s pleskanjem mostu. Štiri leta potrebujejo od eriega konca do drugega, potem pa morajo vedno znova začeti, kajti viharji in solnato ozračje Tihega oceana stalno oddrgnejo ogromno površino pleskane gradbe. Delavci porabijo tedensko nad 90Q l oranžnordeče barve. In vendar prekaša ta najvišji most na svetu tako po dolžini kakor po prostornini drugi most v San Franciscu, ki vodi čez Oaklandski zaliv na celino. Ta most, ki deloma visi na nosilnih stolpih, deloma pa je zgrajen na 50 jeklenih in betonskih podkopih, je dolg sedem kilometrov. — s klanci in dovozi pa celo 13 km. Most je sestavljen —• in to je poleg njegove dolžine tehnično najzanimivejše — iz dveh mogočnih prometnih cest, ki tečeta druga nad drugo. Na gornji je šest voznih tirov za promet z osebnimi avti, na spodnji pa so trije vozni tiri za tovorne avte in dve železniški progi. Nosilnost mostu je preračunana na istočasen prevoz 3000 osebnih, 500 tovornih avtov in 25 električnih vlakovnih garnitur. Nosilni kabli so sestavljeni iz 17 000 jeklenih pramenov. Samo 17 m dolgi kot nosilnega kabla tl premeru 11,2 m ima težo lokomotive ekspresnega vlaka. Most so pričeli graditi 9. julija 1933, 12. novembra 1936, torej po manj kakor 31/2 letih gradnje, pa so ga izročili javni uporabi Slika kaže most med gradnjo r začetku januarja 1936. Tu bodi pripomnjeno, da so največji bočni most na svetu zgradili v. Sydneyu n Avstraliji. Most ie dolg 1260 m, najvišja točka loka leži 112 m nad vodno gladino. Razen široke ceste za avtomobile in peš . e je na njem še četvero železniških ti-rov. Kakor poročajo iz Rima, je neka ameriška konstruktorska družba izdelala načrt za največji viseči most p Evropi. Most, ki bo stal 60 jnilijonov dolarjev, bo vezal otok Sicilijo z italijansko celino. Raztezal se bo od Kalabrije do Messine in bo dvonadstropen. Spodnje nadstropje, bo namenjeno železniškemu prometu, v gornjem Pa bo peljala avtomobilska cesta. JESEN IN BURJA sta prišla zopet k nam Stoomboot, Mij. in 5"°° juna-Levant. Vse te družbe (, jo na velik promet v ^ nemškimi trgovskimi z f z Grčijo In Turčijo, k> stano naraščajo. -t, Po zadnjih podatkih je ^ v turški zunanji trgov p^v čij a na prvem ™ej\UflleC f tako ;e r.ajvečjl odjema^, škeg« tobaka in aa !«•* V prvi polovici letošPJ** ^ je uvozila na pr. Ti" jn ji-359 milijonov turških pr-vozila za 298 milij°noV' fflS, vem mestu je prome Ds-ki je dosegel tretjino mStvU. kupov Turčije v - . /p Takoj na drugem padna Nemčija, ki J enj»'' vrednost medsebojnih ^ pa-sni,5 milijonov turskim ^ »proti 46,9 milijonov v »vici lanskega leU‘ „oVin»sl položaj v zunanje- [(,j n8j-oilanci Turčije je v večji, kajti ako ° 0e<> pri trgovinskem pr° gflP ZDA in Turčijo doba ^ pr-olaga, ugotovimo, da 1 vBnj» vem mestu turškega Z«- e inozemstvom pravz in)eie padiva Nemčija (ZDA j()B *!• v omenjenem razdo j jjeIJ)šk -.meta). _,,vl!e lijonov lir Pron\Z7orep>aZl dobave so tpkorek vrsta turška tržišča z vsemi _ blaga. Največ je stroj ,^„1 tov, nato slede že > j^mič kovinski izdelki, dalj ^ farmacevtski izde . fn bOfll Nemčijo je prav _ adtn ^ ^ Nemčijo jc v—- v ,n času zavzel PrVo ozein»‘ _ poredttvi izvoza Nemci so nakupo’ jtl vice celokupne ol]na s* ., baž, nadalje toba . 8 na, krom, čreva itd- , „ J9 sanija, četrtem pa je sc ,rv ki je ,b!‘8 Tur** i dobaviteljme5to,r' pr siovaška, čeprav l* enCe > zaradi nemške kpodobno >e je kaj nazadoval. * a se Francijo. Nasprotno J. ki pr povečal itahjan milijoDoV d