Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Ljubljana, 33. januarja 1941
Posamezna številka Din
Štev. 4,
		
J	i	• "
iM		
	p	.111 Jj
V		- M
Upravnlštvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.—, celoletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—, polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev
Naša mladina In naša vofs les
General Aleksander Stojanovič razpravlja v nekem članku o nalogah jugoslovenske mladine v letošnjem letu, zlasti v zvezi z našo vojsko. Med drugim izvaja:
»Jugoslavija ima danes zavidanja vredno oboroženo silo v obliki kopne vojske, letalstva in vojaške mornarice.. Jugoslovenska oborožena sila je najboljše jamstvo za ohranitev naše državne skupnosti v teh mračnih dneh svetovne zgodovine. Naša država bo oprta na svojo oboroženo silo prebrodila vse težave ždajšnosti in negotove bodočnosti. Jugoslovenska vojska je danes tehnično tako dobro opremljena in naravnost tako močna, da lahko s polnim zaupanjem v zmago stopi vsak trenutek na branik svobode našega naroda in naše države. Prežeta z gorečim do-moljubljem se ne bo obotavljala tvegati vse
| žrtve za ohranitev tistega, kar je in kar mora ostati naše. Vojska je naše upanje, naša moč, naš ponos in naša radost.
Danes ne predstavlja naše oborožene sile samo vojska, temveč ves jugoslovenski narod. Zavednost našega naroda je tako visoka, da lahko stopamo v sicer negotovo bodočnost vedrega čela in visoko dvignjenih glav. Mi smo prežeti z vero v poslanstvo naše mladine, ki b ov urah odločitve in žrtvovanja dostojna naslednica onih padlih junakov, ki so umirali zato, da bi bilo mlajšim boljše in lepše. Jugoslovenska mladina se mora danes duhovno pripravljati za velike naloge, ki jo čakajo. Tajnost bodočih uspehov naše vojske je v nemajhni meri v duhovni pripravljenosti naše mladine. Zato moramo že v miru izvesti duhovno mobilizacijo mladine.«
Umesten ukrep zaradi ^ vpoklicev na orožne vaj
Uradno je bil objavljen tale ukaz ministra za vojsko in mornarico armadnega generala
Petra Pešiča:
»Obveščen sem bil, da je pri vpoklicu obveznikov na orožne vaje preteklo leto večkrat prišlo do tega, da so bili posamezni obvezniki klicani na vaje večkrat, včasih po petkrat, a nekateri obvezniki niti enkrat. Zgodilo se je, da je bilo med temi obvezniki največ takih, ki s0 v gospodarsko slabšem položaju, medtem ko bogatejši niso bili niti vpoklicani. Ker tak način vpoklicanja obveznikov slabo vpliva na nravnost širokih slojev, naročam:
1.	naj poveljniki armadnih in divizijskih oblasti pošljejo svoje načelnike štabov ali njihove pomočnike v posamezna vojaška okrožja,, da pregledajo, ali in kolikokrat so se ponavljali taki primeri pri vpoklicu na orožne vaje:
2.	Če bi se izkazalo, da so nekateri po-
novno vpoklicali na vaje, in sicer zaradi nepravilnega poslovanja posameznih organov bodo krivci poklicani na najstrožji odgovor:
2. ker bo tudi letos prišlo do vpoklica na orožne vaje, bodo povelin^ Triadnih in divizijskih oblasti organizirali načrt vpoklica na orožne vaje ter vodili natančno nadzorstvo nad vpoklici, tako da se omenjeni primeri ne bodo več dogaiali. Pri izdelovanju načrta o vpoklicu obveznikov na oir^np vaje bodo morali strogo paziti na to. da bodo obvezniki, ki so v slabšem gospodarskem položaju, in njih vprege vpoklicani v tistem času ko ne bodo potrebni doma za delo v kmetijstvu, trgovini ali kakšni drugi gospodarski panogi;
4. poročilo o nepravilnem vpoklicu na orožne vaje v letu 1940. mi bodo poveljniki armadnih in divizijskih oblasti dostavili do 15 februarja letos s potrebnimi poiasnili o vsakem nosameznem primeru «
Slovensko vinogradništvo
je na
Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru nam je poslalo:
Slovensko vinogradništvo že več let preživlja hude čase. Prebivalci nekdaj tako uspevajočih Slovenskih goric, Haloz, Dolenjske in drugih vinarskih okolišev se danes ie z največjo težavo preživljajo. V teh krajih bi bili že davno opustili toliko opevano vinsko trto, ako bi jim to dopuščale naravne okoliščine, v katerih jim je usojeno živeti. Če ne bi gojili vinske trte, bi se jim sicer prijazni griči spremenili v mrtve goličave, porasle s trnjem in plevelom. Tako pa ti kraji z gosto naseljenim in pridnim prebivalstvom prispevajo celotnemu narodnemu gospodarstvu znaten delež.
Zato je tudi čisto upravičeno, da se vinogradniški stan pred raznimi neupravičenimi obremenitvami zaščiti. Le slabi poznavalci vinogradniških razmer zastopajo stališče, da
je ob navidezno ugodnejših cenah vina treba vinogradnika in vinski pridelek obremeniti z visokimi dajatvami. Ti ljudje ne pomislijo^ da so pridelovalni stroški zaradi čedalje višjih zahtev viničarjev in zaradi naraščajočih cen vinogradniških potrebščin, kakor so galica, škropilnice, kolje, umetna gnojila, kletarske potrebščine in drugo, čedalje večji. Po vrhu tega pa je bil pridelek lani neznaten.
Proračune javnih ustanov povsod izravnavajo z visokimi trošarinami na vino. Slabi poznavalci vinogradniških razmer tudi pravijo, da je vino luksuz in da naj ga plača, kdor ga hoče piti. Res je vino v današnjih razmerah, ko gre mnogim za golo življenje, luksuz, toda prebivalcem vinorodnih krajev, katerim nudi vinski pridelek edini vir dohodkov, saj jim druga kmetijska rastlina v teh krajih ne uspeva, ni luksuz, temveč ze-
lo trd kruli, pridelan z velikim trudom. To je bridka resnica, ki, žal, na odločujočih mestih ni upoštevana. Neovrgljiva je resnica, da zaradi zdajšnega povišanja vinskih cen vinogradnik ni prav nič na boljšem in je še zmerom tam, kjer je bil v letih najhujše stiske. To pa zato, ker je bil lanski vinski pridelek zaradi hude zime in zaradi preobilnega deževja prav neznaten. Namesto 30 hI vina na en hektar se je pridelalo komaj 10 hektolitrov ali še niti toliko ne.
Spričo navedenih dejstev je bil v soboto 11. t. m sklican posvet glavnega odbora Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru. Navzočni zastopniki vinogradnikov, kakor tudi vinarski strokovnjaki in predstavniki oblastev so soglasno ugotovili, da bo potrebno celotno vinogradniško vprašanje postaviti na nove osnove, kajti novi časi terjajo novih ukrepov.
Takoj naj se spremeni veljavni trsni izbor. Glavni povod za spremembo obstoječega trsnega izbora dajejo najnovejše izkušnje. Po mnenju strokovnjakov in izkušenih vinogradnikov se bo moralo število vinskih sort čim bolj omejiti. S tem se bo vinogradniška pridelovalna tehnika na eni strani močno poenostavila, na drugi strani pa okrepila. Kaže. da bo laški rizling, četudi ne daje najodličnejšega vina. postala vodilna sorta.
Ker naše trte premrlo in neredno rodijo, jih je treba odbrati Zato je bila sklenjena odbira ali selekcija posamoznih vinskih sort, določenih v novem trsnem izboru. V ta namen se bodo kot uvod v selekcijo osnovali v posameznih vinorodnih okoliščinah selekcij-ski krožki Obenem pa bo vinarski in sadjarski zavod v Mariboru začel vzgoio tako zva-nih klonov Potrebno je namreč vzgojiti zarod t.rsja. izvirajočeea iz poedinih trsov ki so se skozi daljšo dobo in po večkratni raz-množitvi na različnih krajih in po vsestranskem opazovanju izkazali v vsakem oziru za najboljše
Slovensko vinogradništvo je v začetkih splošne obnove. Vinska trta po 40 letih zaključuje svojo življenjsko dobo in jo je treba izmenjati z drugo Temu se bo moralo prilagoditi obstoječe trsničarstvo. Tudi podeljevanje brezobrestnih >osoiil za obnovo vinogradov bo po izjavi odločujočih činite-Ijev spremenjeno in spopolnjeno
Vprašanju preskrbe vinogradnikov z modro galico bo posvetilo Vinarsko društvo skupno s Kmetijsko zbornico vso pozornost.
Omembe vredno je tudi vprašanje, kako naj praktični vinogradniki in vsi tisti, ki imajo kakršnekoli zveze z vinogradništvom, sledijo novemu razvoju slovenskega vinogradništva. Temu nedostatku je bilo že pred leti odpomagano Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru že več let izdaja splošno znano in v zadnem času zelo razširjeno vinogradniško strokovno glasilo red imenom »Naše gorice«. V omenjenem listu se skozi celo leto priobčujeio zelo poučni članki iz vinarstva in kletarstva. Je to edini list v Sloveniji in celo v Jugoslaviji, ki obravnava le vinogradniška vprašanja. Pri listu »Naše gorice«, ki prinaša tudi slike, sodelujejo le izkušeni vinarski strokovniaki in drugi odlični sotrudniki. Vsak vinogradnik bi fioral biti naročnik tega za vinarstvo tako važnega strokovnega mesečnika. Naročnina za »Naše gorice«,.ki izhajajo vsakega 15. v mesecu, znaša komaj 20 din letno. Naroča se z dopisnico pri Vinarskem društvu v Mari-Itoru.
Poravnajte naročnino!
Ker smo stopili v novo leto Vas prosimo za obnovitev naročnine brez odlašanja.
Naročnina se je z letošnjim letom /ara.'!i s«»:«>šnc '>•<;!?':>'*• vra n^lenl ost zvijala, kakor je bilo objavljeno že v 51. številki minilega leta. Po novem letu znaša celoletna naročnina 44 dinarjev {doslej 3«), polletna '££ dinarjev Uloslej 18) in četrtletno 11 dinarjev (doslej 9). Za inozemstvo bo stala »Domovina« celoletno 60 dinarjev (doslej 48), polletno 30 dinarjev (doslej 24) in četrtletno 15 dinarjev (doslej 12).
Kdor je preteklo leto zastal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico hitro poravna tudi zaostanke, ker mu mora sicer uprava list ustaviti.
Kar se inozemstva tiče, se list ne more pošiljati v Nemčijo, Belgijo in Ho-lanilijo. V Francijo se sme pošiljati samo v nezasedene kraje. Svojci naročnikov, ki so doslej nakazovali naročnino zanje, naj se blagovolijo po tem ravnati.
Uptavnistvo ,,Domovine"

Tudi glede včlanjanja vinogradn scy v vinarskih podružnicah in v vinarskih in kletar-skih zadrugah se bodo v bodoče storili potrebni ukrepi, zakaj boljša bodočnost slo-
venskega vinogradništva temelji v močni in strnjeni,skupnosti, bf-ez katere so .upravičene zahteve vinogradnikov le glas vpijočega v puščavi.
V dravski banovini se uvedel®
nakaznice za pšenično moko in kruh
Ban dravske banovine je izdal odredbo- po kateri se uvedejo 1. februarja na področju dravske banovine nakaznice za nakup kruha in moke. Predsednik Prevoda (banovinskega prehranjevalnega zavoda) g. Fran Snoj je dal časopisju nekaj pojasnil o tej odredbi.
2e z banovo odredbo o oskrbovapju s pšenico in moko, ki je stopila v veljavo 1. t. m., je bil storjen prvi korak k pravilni porazdelitvi prodaje pšenične moke. S to odredbo je bilo določeno, da sme dati trgovec istemu odjemalcu na mesec le določeno količino mlevskih izdelkov iz pšeriice. Te količine ostanejo nespremenjene tudi po 1. februarju.
Nakaznica za odraslo osebo bo dajala pravico nakupa 1 kg pšenične moke, odnosno te-sten:n, ali 3.33 kg enotnega kruha na teden. Mes ina količina bo znašala za odraslo osebo 4 kp pšenične moke ali 13.33 kg enotnega kruha, za otroka do šestih let 2 kg pšenične mok° ali 6.66 kg enotnega kruha in za otroke od G do 14 let 3 kg pšenične moke ali 10 kg enotnega kruha. Delavci, zaposleni pri težkih delih, dobe na mesec še dodatek v teži 1 kg pšenične moke ali 3.33 kg enotnega kruha, tako da bodo mesečno dobivali po ,5 kg pšenične moke 'ali 16.66 kg enotnega kruha.
Pripomniti je treba, da bodo nakaznice uve< ?ne le za pšenično moko in pšenični kruh Tur* iična moka se bo lahko kupovala v neomejenih količinah. Ker se enotni kruh v dravski banovini po banovi odredbi z dne 1.
t. m. peče iz 40 odst pšenične in 60 odit. tur-ščične moke. se bo prav zaradi tega dobilo nerazmerno več kruha kakor moke. To se pravi- da kupovalec' enotnega kruha ne bo prikrajšan pri pšenični moki.
Nakaznice za kruh ali moko se bodo glasile na imena upravičencev, pri katerih morajo biti navedeni rojstni podatki bivališča in poklici (glej sliko v prilog) Uvedene bodo tudi posebne nakaznice za tujce. Vsak družinski poglavar bo moral podc'S"*-i, tudi izjavo glede zalog, ki jih ima doma Če bo ta zaloga presegala količino, potrebno za mesec dni, tedaj za en mesec ne bo dobil nak^nic.
Za" goste, ki se stalno hrani-io v gostinskih obratih, dobe ti obrati zanie n^k-znice. Sicer pa bodo gostinski obrati in slaščičarne dobivali na mesec gotove kollč;ne kruha in moke, ki ,se bo še djc\V>x.']a.
Za vsako nakaznico Ho, +-&ba plačati 25 par za tiskovne in druge stroške.
Na podlagi izkaznic bo vsa Slovenija dobivala mešano 240 vasonov pšenične moke. Razen tega bo po zdajšnjih računih prišlo v Slovenijo mesečno tudi 355 vagonov turščičn'? moke. Preučuje se že tudi vprašan'" ^a bi se izvršilo pravilno razdeljevanje sploh vseh živil. Pripravljen je načrt o družinskih nakupnih knjižicah, v katere bi trgovci vpisovali vse prodane količine določenih živil in živlien^skih potrebščin
Slevenska mladina na Koroškem
se mora zavedati §vo|e narodnosti
»Kwo5ksi Slovenec« prinaša članek o položaju .in v?ogi>slovenske mladine na Koroškem in pravi med 'drttgim:	•
»Oči premnogih- izmed nas so -uprte»v bodočnost, ko bo spet mir v deželi, ko bo narod mogel posvetiti -svoje mladostne sile -svojemu prosvetnemu in gospodarskemu napredku. A vse te lepe nade imajo pomen le tedaj, če jih trajno povezujemo z mislijo na mladi rod, ki bo slovenski koroški narod jutrišnjega dne. Nič nam ne more koristiti še tako prijetna prihodnost, če je bo deležen samo stari rod in če ne bo svojih nad in idealov mogel .izročiti mladini, ki bo za svojimi očeti in materami nositeljica slovenskega -duha in slovenske misli. Kdor izgovori besedo »bodočnost«, je hkratu izgovoril besedo »mladina«.
Res je pogled na trenutno usodo slovenske koroške mladine vse prej kakor razveseljiv. Naša mladina je v neposredni nevarnosti, da ji razmere vzamejo dragoceni zaklad narodne kulture. Vendar -ne bo .nad tem žalostnim dejstvom nihče izgubljal poguma, dokler -živi v njem za-vest, da je na- usodi svoje mladine 6am brez sleherne krivde. Zato si moramo glede bodočnosti naše mladine in našega naroda staviti edino vprašanje: Ali vršimo svojo idolžnost?
Ni tako važno, ali je narod mojster svoje
j usode, nujno pa je, da narod hoče napredovati. Le tisti narod dela resnično za svoj kulturni napredek in gospodarski razmah, ki posveča največji kos svoje ljubezni rastoči svoji mladini.
Pred mesecem so se zbrale na tečaju Slovenske prosvetne zveze v Celovcu zastopnice našega ženstva in med njimi številn.' mlade matere. Našo družino so si izbrale za snov svojih razmotrivanj. Govornice so izrekle nešteto zlatih misli in med pobudami je bila tudi ta, naj vsak naš otrok prej ali slej izve, da je Slovenec. Mati, ti mu položi v usta besedo;* Slovenec senaJ Slovenska mati me je rodila! Ljudje Slovenci so okoli mene-' Slovenski je svet,- v.katerem živim! Slovenska je prošnja, ki jo molim Vsemogočnemu! Slovenn ska je pesem, ki -tako prijetno udarja na moje uho! Slovenska je govorica, ki se je po-t služujem! Slovenski - narod je, kateremu,hočem posvetiti svoje sile!
Ob teh navidezno tak-o-nebistvenih spoznanjih se bo zgodik čudež, da bo, vse okoli otroka in v otroku dobilo poglobljeno vrednoto.
V slovenski vzgoji naše mladine je naše prvo in glavno delo za bodočnost. Tu moramo storiti: svojo dolžnost, v polni meri, potem nam bo pogled v prihodnost upravičeno veder in poln upa!«
Dopisi
LJUTOMER. Dne 31. decembra. preteklega leta sta po napravljenem izpitu napredovala v čin rezervnih pehotnih kapetanov II. klase gg. Janko Belec iz Strigove in Anton Lazni-čka iz Cvena. Mladima oficirjema čestitke.
PTUJ. Redna seja okrožja kmečkih fantov in deklet bo v nedeljo 26. t. m. ob 8. zjutraj v gostilni »pri Zvezdi« nasproti parku v Ptuju. Društva naj pošljejo polnošteviina zastopstva* Predsednik.	, . : *
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU, prejšnjo nedeljo je bilo pri nas predavanje Društva kmečkih fantov in deklet in »Lipe« o nevtralnosti in dolžnostih nevtralnih držav, ki ga je imel g. Bučar iz Ljubljane. Zanimivo predavanje je privabilo lepo število poslušalcev. Tudi v nastopnih mesecih bo še več predavanj. ■ > - j	■	- -'A 1 •»;•<•
S1XIEE PK4 CELJU (Smrtna kosa). Te dni je umria v starosti 83 let vdova po šolskem upravitelju in mati upokojenega' majorja g.-Bu«uka »Bogomila gospa Amalija fiurnikova. Blaga pokojmea je biia splošno priljubljena^ Posebno hudo jo bodo pogrešali ubožci, ki niso od nje odhajali nikoli praznih rok. Blag ji spomin! > .... , . „ i.,, „	v
ŠT- VID PRI PTUJU. Tudi letos je prinesla šolska božičnica haloškim ubožcejn vsaj majhen žarek božičnega veselja v siromašne viniearske- hiše. Nad 180 ubožnih otrok je bilo obdarovano s perilom, obleko in obutvijo. K uspehu tako izdatne božičnice so-pripomogli: banska uprava, Družba sv. Cirila in Metoda, krajevni šolski odbor, številni trgovci in obrtniki iz Ptuja in naše učiteijstvo, ki je izvedlo nabiralno akcijo, pri kateri se je tudi letos pokazaia zelo požrtvovalno naša nekdanja tukajšnja učiteljica ga. Ivana Per-natova. Kljub temu, da je že v pokoju, še ni odložila socialne skrbi za našo ubožno deco. Z veliko vnemo je tudi letos pobirala po Ptuju božične prispevke. Vsem za vse najlepša hvala! Veliko pomanjkanje čutita v teh zimskih dneh posebno naš haloški viničar in kočar, ki imata po večini številni družini, zaslužka pa malo. Beda rase iz dneva v dan. Velika dobrina za ubogo šolsko deco je naša šolska kuhinja, ki že tretjo zimo . dnevno opoldne nasiti povprečno do- 160 in še več premrlih in lačnih želodčkov. Da so te socialne ustanove res vsi veseli, se vidi iz tega, da imajo ob priliki zbirke za šolsko kuhinjo vsi odprta srca in takoj pripravljene radodarne roke. Pri nas se tako res praktično kaže v polni meri .ljubezen do ubožcev. Največji dobrotnik šolske kuhinje je naš domačin g. Vinko Pernat, mesar iz Ptyja. Večkrat na teden nam sam s svojim avtom pripelje mesnih dobrin in nam tako dnevno boljša in slajša, naše obede- Veleposestnik g. Hunkar je bil tako ljubezniv, da nam je poklonil za šolsko kuhinjo voz drv. Po zaslugi g. Jožeta Koncalij«. -ravnatelja posestev Graške hranilnice in "posojilnice, je prejela šolska kuhinja znesek 500 din. Kaplan g. Inocenc Končnik pa je bil tako ljubezniv, da nam je podaril-vse teoruzno zbirko, ki jo je nabral v Šturmovcu. Vsem darovalcem Bog plačaj! Posnemajte jih!
VITAN. V nedeljo 19. t. m. je bil pri g. Fr. Mlinariču- redni občni zbor prostovoljne gasilske čete, ki je bil dobro obiskan. V proračunu se je sklenilo, da-se izgotovi gasilsko spravišče in nabavi motorna brizgalna.
{ NA LOVU
Nedeljski' lovec Jaka jo mahne-na srnjaka. Vodi ga izkušen lovec. Čakata dobre pol ure, kar se prikaže srnjak:
»Skrijte se- še bolj,« zašepeee lovec, »Zakaj neki,« se zasmeje Jaka samozavestno. »Kaj mislite, da se ga bojim?«
MODERNO DEKLE
Stara mati: »Kaj ti je pa šepetal ta fant na uhb, Spelca?«
Špelca: »To ni več zate, stara mati.«
Postani in ostani člesn
Ciril Metodove družbe!
DOMOVINA št. 4.

Nedavno je bilo ustanovljeno ministrstvo za prehrano in preskrbo in te dni je bil
postavljen »a ministra za prehrano in preskrbo dr. &I5lan Protič, glavni ravnatelj Narodne banke v Beogradu. Dr. Protič je 19. t. m. v predsedništvu ministrskega sveta pred predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in zastopnikom notranjega ministra prisegel.
Bolgarski poslanik v Berlinu Draganov, ki se je na potovanju v Sofijo zadržal nekaj ur v Beogradu, je dal »Politiki« izjavo, v kateri je poudaril, da je bolgarsko zunanjo politiko najbolje očrtal bolgarski ministrski pi'ed?ednik Filov v svojem govoru v Rušču-ku. Bolgarija stremi za tem, da se izogne vojnim zapletkom. Kolikor je mir odvisen od Bolgarije, ga bomo varovali z vsemi sredstvi, je dejal Draganov. Zelo se trudimo, da branimo svoje koristi, da zaščitimo svojo svobodo in svojo neodvisnost.
Ne vidim nobene nevarnosti, ki bi r-o.sf'a nastati za Bolgarijo ali Jugoslavija, prav tako pa tudi ni nič kar bi moglo ovirati dobre odnošaje med našima dvema sosednima državama.
Eolgarija je storila vse, da se nadaljuje politika v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu. Ta pogodba ne sme ostati samo na papirju, marveč si moramo z obeh strani prizadevati* da ji vlijemo življenja. Naši dve državi sta s to pogodbo odstranili mnoge ovire, ki so prej obstajale v naših medsebojnih odnošajih. Danes med nami ni nič, kar bi motilo dobre in prijateljske odnošaje.
O prevozu nemških čet v Rumunijo je Draganov izjavil: Smatram,
da je stališče Nemčije docela razumljivo. Nemčija si hoče na ta način zavarovati rumunske petrolejske vrelce in se zaščititi pred nevarnostjo, da bi kakšna druga vojskujoča se država izvršila v danem primeru napad na te vrelce in tako onemogočila preskrbo Nemčije s petrolejem. V tem pa ne vidim nobene nevarnosti za Bolgarijo.
7 ponedeljek, 20. t. m. je bil
KGOsevelt slovesno tretjič ustoličen za predsednika Zedinjenih držav. Malo pred poldnem se je odpeljal predsednik v spremstvu novega podpredsednika Val-lacea iz Bele hiše na Kapitol, kjer je opoldne pod milim nebom na stopnišču Kapitola prisegel v roke ameriškega vrhovnega sodnika. Nato je Roosevelt imel govor, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. Takoj po govoru se je odpeljal Roosevelt v slovesnem sprevodu spet v Belo hišo. Mimo Foosevelta je bil nato mimohod edinic ameriške vojske. Washington, glavno mesto Zedi-njenih držav, ;e bil v prazničnem razpolo-•?.-.-n;'u. Vse mesto je bilo v zastavah. Okna so b:-l'a okrašena z Rooseveltovimi slikami. V \Vashinston je prispelo na sto tisoče gostov, ki so prisostvovali slovesnostim.
Glede na izjave predsednika irske vlade De Valere, ki je ponovno nagiasil
odločnost Trske, da bo z vsemi sredstvi branila svojo nevtralnost,
poudarjajo italijanski list, da je De Valera s tem potrdil, da Irska nikakor noče podleči pritisku Roosevelta in Churchilla. De Valera izključuje po izvajanju italijanskega tiska vsako možnost, da bi se Irska uporabila kot oporišče za oskrbovanje Anglije. Glede na to bodo ameriške ladje, dokler ne bodo mogle pristajati v irskih lukah, prevažale vojne in življenjske potrebščine v islandsko luko Rey-kjavik, odkoder jih bodo prevozile angleške ladje v Anglijo.
Kakor poroča nemški poročevalski urad, sta se te dni sestala nemški kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini. Imela sta v navzočnosti obeh zunanjih ministrov obširne razgovore o položaju. Razgovor je potekel v duhu prisrčnega prijateljstva in V duhu tesnppa vmaškpcra javsmi.
štva med nemškim in italijanskim narodom. Ugotovljeno je bilo popolno soglasje v obojestranskem naziranju v vseh vprašanjih. <? čem sta govorila, ugiblje razno časopisje. Predvsem se je njun pogovor tikal ameriške pomoči Angliji, kakor zatrjujejo razne vesti.
Poveljništvo angleških čet na Bližnjem vzhodu uradno poroča,
da so angleške čete spet zasedle Ka-salo, ki so jo bili svoječasno zasedli Italijani.
Napad je bil izvršen hkratu na kopnem in v zraku. Italijani so bili prisiljeni z vso naglico umakniti se nazaj v Eritrejo. Angleške sile izvajajo močan pritisk tudi v smeri proti Metenmaiu pri Galabatu.
Iz Kaira poročajo: Te dni so angleške čete po uvodnem letalskem borbardiranju in topniškem obstreljevanju s kopnega in morja
napadle najvažnejšo italijansko trdnjavo v Libiji Tobruk in jo v naskoku zavzele.
Število ujetnikov je precej veliko. Med njimi je tudi en general. Italijanska križarka »San Giorgio«, ki je bila zasidrana v tobru-škem pristanišču, je po zadnih vesteh zgorela.
Z največjim zanimanjem je ameriška javnost poslušala govor, ki ga je imel po radiu bivši ameriški veleposlanik v Londonu Ken-nedy.
Kennedy je takoj ob začetku govora z vsem poudarkom nagiasil, da zahteva vso možno podporo za Anglijo.
Nikoli nisem bil drugačnega mnenja, je dejal, sam sem se tudi prepričal, odkar sem se vrnil iz Londona, da ameriški narod nikakor ne želi ostati nevtralen do sil osi. Maj nikogar ne preseneti, če izrazim svojo lastno željo, da bi demokratske velesile čim prej dosegle odločno zmago nad nasprotnikom zaradi končne odrešitve sveta. Kennedy je nato razpravljal b pomoči Veliki Britaniji in drugim vojujočim se demokratskim državam. Izrazil je mnenje, da bi morala Anglija dati Zedinjenim državam na razpolago ves svoj kapital, kolikor se mu lahko odreče brez nevarnosti za svoj gospodarski položaj. Ko pa bi še izčrpal ta kapital, bi morale Zedinjene države dati Angliji in ostalim demokratskim državam brezplačno na razpolago vsa sredstva, kolikor jih zmore ameriška vojna industrija Treba je napeti vse sile, je rekel, da se obvlada zlo, proti kateremu se ne bori zdaj le Anglija, temveč ves svet, kolikor je njegova prosvetljenost zgrajena na enakih osnovah, kakor je angleška. Ob zaključju je Ken-nedy izjavil, da Anglija v zdajšnji orjaški borbi ne more biti premagana Angleži so ob dnevnih napadih velikih letalskih sil nasprotnika, ob strašnem razdejanju svojih mest pokazali pogum, kakršnega ni bil zmožen morda noben narod na svetu.
Francoska vlada je imela v soboto sejo, za katero je vladalo veliko zanimanje, ke°r se je zadnje dni napovedovala sprememba vlade in celo zdajšnje vladavine v nezasedeni Franciji. Razširile so se namreč govorice, da bo Flandin imenovan za ministrskega predsednika in da bo Laval spet pritegnjen v vlado. Sobotna seja vlade je trajala dobri dve uri. Službeno sporočilo o nji pravi, da je vlada razpravljala o prehrani prebivalstva in o nadaljnji izpopolnitvi zakona o rasni pripadnosti. To sporočilo tolmačijo
kot zanikanje vseh vesti o francoski vladni krizi. Ni pa še s tem rečeno, da je že vsa napetost popustila. Na vsak način je treba računati & tem, da bo maršal Petain tudi v bodoče trdno vztrajal pri svoji dozdajšnji politiki neomajnega varovanja francoskih koristi v okviru sprejetih obveznosti.
Službeno je bilo objav1'- r ,
da se je maršal Petain v soboto sestal z bivšim zunanjim ministrom Lavalom Imela sta daljši razgovor in so bili ob tej priliki izravnani vsi nesporazumi. Kakor znano ie 13. decembra Laval stopil iz francoske
vlnHp Irar cr, HVraf +nlrv,f3oili Vr,t rifieilov.
STRAN 3
IIII i' IIhib IIIIIIHI !■ i ml iIII || |)M
odstop, češ da je hotel Laval zaplesti Frai»< cijo v boj proti Angliji na strani Nemčije.
Iz Viclyja poročajo: Zastopnik francoske vlade je izjavil novinarjem:
Francosko vejno brodovje ne bo nikdar nastopilo proti bivši zaveznici Angliji. Zato brodovje ne bo izročeno Nemčiji, vendar pa francoska vlada vztraja na tem, da se neomejeno izpolnijo pogoji premirja'z Nemčijo in Italijo.
Iz Sofije poročajo, da je bil
ameriški odposlanec Donavan sprejet pri bolgarskem zunanjem ministru Popova, ministrskem predsedniku Filovu in kralju Borisu. Iz Sofije je Donavan odpotoval v Beograd. O čem je Donavan razpravljal, poročilo ne pove.
Iz Bukarešte javljajo,
da je zavladala v Rumuniji velika zmeda.
Te dni je izvršil neki Grk napad na nemškega, generalftabnega majorja Deringa in ga ubil. Napadalec je bil obsojen na smrt in ustreljen. Po umoru nemškega oficirja je prišlo do krvavih nemirov v Rumuniji, ki so jim oblastva komaj kos. Geperal Antonescu je vso policijo izročil vojski in dal z vojaki zasesti važne urade. Glavnih nemirov je kriva Železna garda, ki se skuša polastiti oblasti.
V	Bukarešti je prišlo do spopadov med železnimi gardisti.in vojsko. Dva železna gardista (legionarja) sta bila ubita. Gibljejo pa se v Rumuniji tudi, komunisti.
Iz Kaira poročajo
o silnih napadih remških letal na angleški otok Malto. Reuter poroča, da je bilo samo v nedeijo izvršenih pet napadov na otok. AngVika protiletalska obramba je dosegla zname uspehe.
V	petek', soboto in nedeljo je bilo sestreljenih skupno 35" nemških strmoglavcev nad Malto. Angleži so pri tem izgubili tri lovska letala, vendar so se vsi trije piloti rešili. Nemška poročila govore o veliki škodi", ki so jo nemška letala napravila na Malti. Po angleških uradnih podatkih znašajo izgube nemških letal, odkar se ta pojavljajo nad Sredozemljem, 87 aparatov. Pri tem so všteta letala, ki so bila sestreljena o priliki nedavnega napada na angleške vojne ladje v Sicilskcm prelivu in o priliki napadov na Malto, kakor tudi letala, ki so bila uničena o priliki angleških bombnih napadov na letališče v Kataniji na Siciliji.
Po grških vesteh
grška vojska kljub snegu in mrazu na bojišču v Albaniji še zmeraj napreduje.
Banjam so" poskusili pri Klisuri'protinapad na grške postojanke. Grki so napad odbiii. Italijani so imeli po tej grški vesti mnogo izgub na padlih in ranjencih. Grki so zajeli tudi mnogo vojnega materiala. V Albanijo so dospeli spet novi oddelki italijanske vojske, ki pa še niso stopili v borbo.
Zadnje vesti z albanskega bojišča govore, da so Italijani pro Moskoplju izvršili mečne protinapade. Italijansko topništvo močno obstreljuje grške postojanke. Po vesti iz Aten so Grki vse napade gladko odbili in prizadejali napadalcem hude izgube. Zaradi naraščajočega italijanskega pritiska so Grki začeli utrjevati postojanke okoli Moskoplja in na Mokri planini.
Kakor pravi poročilo angleškega letalskega ministrstva, so nemška letala nedavno noč
najhuje bombardirala mesto Sivansea v Bristclskem zalivu.
Že zgodaj zvečer so priletele nad mesto močne skupine nemških bombnikov in začele metati na mesto in luko težke tovore zaži-galnih in rušilnih bomb. V pristanišču so na več mestih nastali veliki požari v skladiščih. Tudi rušilne bombe so v luki povzročile znatno škodo. V samem mestu je bilo zanete-no mnogo požarov na trgovinskih in stanovanjskih zgradbah, ki pa so bili naglo omejeni. Rušilne bombe so hudo poškodovale vrsto stanovanjskih zgradb. Po angleških vesteh pa napad na Swansea, ki spada po silovitosti in dolgotrajnosti med najhujše napade, kar jih je nemško letalstvo doslej izvršilo na angleška pristanišča, ni zahteval
AfA v* tvi wrvf*n nlrtTTAtilrT U Sv + rnr
Gospodarstvo
—■murnimm.....ni m......um min imiro
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Gornjem gradu: voli in telice I. po 9, II. po 8, III. po 7, krave I. po 8r II. po 6, III/po 5, teleta I. po 9, II. po 8 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Gornjem gradu: špeharji po 16, pršutarji po 14; v Ptuju: pršutarji po 11 do 13, debele svinje po 12.50 do 14.50, svinje za pleme po 10 do 11 din.
KRMA: V Gornjem gradu: lucerna in seno 150, slama 60; na Jesenicah: sladko seno 175, slama 70- din za 100 kg.
VINO. V gornjegrajskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vftio po 6, finejše sortirano pa po 8 din za liter.
JAJCA. V Ljubljani 2.25 do 2.50, v Gornjem gradu 1.-50, na Jesenicah 2 din za kos.
Sejmi
29.	januarja: Rajhenburg;
30.	januarja: Rakek;
1. februarja: Jurklošter;
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah 20. t« m. (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu)u
1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10); „
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) dim	" - ,
Nemške klirinške marke so bile po 17.7Z"do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 468 din.
Drobne vesti
•
— Namesto podaljška železnice iz Zreč. do Doliča vsaj izboljšanje cest. Železniška proga Poljčane—Konjice—Zreče je edina ozkotirna železnica v Sloveniji.- Med gospodarstveniki pa se čedalje bolj naglaša, da bi ves konjiški okraj dosegel velik gospodarski razmah, če bi bila tod speljana normalnotirna železnica. Hkratu pa bi bilo potrebno železnico podaljšati do Zgornega Doliča. Ker pa je ozemlje tod okoli zelo težavno za gradnjo železniškega podaljška in bi bila ta gradnja predraga, naj bi se vsaj izboljšale ceste.
T Umor
t
»Kvečjemu začetna črka priimka mojega moža. Moje dekliško ime je Carmen de P-e-nafiel. Kaj boste vi rekli sodniku, ko mu boste gumb izročili?«
»Golo resnico.«
»Tudi jaz mu bom vse natanko povedala. Ponovila mu bom tudi besede Julije _;QrCi-valove.«	______
»Ali se jih natanko spominjate?«
»Od besede do besede. Zlasti so se*mi zapisale v spomin tele: Vzemite svoja pisma, gospa! Za vas storim lahko isto, kar sem storila že za dve drugi ljubici grofa Goli-. mina.«
»Dve drugi ljubtci?« se je začudil Noin-. tel.
»Da, dve. In celo dodala je: Z njima sem se lahko sporazumela, ker sta bili navadni meščanki, ki mi nista mogli škodovati^ )n: mi tudi v bodoče ne bosta mogli.« J* !
»Ali ju ni imenovala?« .1 . .
»Ne.«	• .	! , ? . '
»Torej vas bo še tako dolgo iežfl sum, dokler ne bomo našli tiste tretje neznanke.«
»Ne, ker bom predložila socfniku. odloŽi-f . len dokaz. Zahtevala bom, da se cv njegovi pisarni- ponovi tisti prizor pred ložo. Ce je vratarica še tako zabita, me-, bo morala spoznati. Spomnila se bo, da je. ob mojem od-' hodu še ena ženska stopila v ložo « ... j
»To bi bil res odločilen doka#. Gospa markiza, pogumni .ste. Vi nasi boste Vse tri rešili.«	»
»Ali ste mar tudi vi v nevarnosti?«
= Pred trgovinskimi pogajanji v Italijo.
Že lani jeseni bi se morala vršiti trgovinska pogajanja z Italijo v okviru jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora, pa so bila odložena. Zdaj pOročajo iz Beograda, da je rok za pogajanja določen. To sedmo zasedanje jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora se bo začelo ob koncu januarja ali v začetku februarja,- Ker bo Obstoječi trgovinski sporazum potekel 30. julija letos,-ni izključeno, da se bodo na tem zasedanju preučile tudi možnosti ;ia trgovinsko izmenjavo v prihodnjem gospodarskem letu. Nadalje bodo razpravljali o spremembi obstoječih in o uvedbi novih kontingentov, o blagu naših uvoznikov, ki je še blokirano v italijanskih lukah, predvsem pa o vprašanju plačilnega prometa.
M o vi ce
* Rojstni dan kraljeviča Tomislava. Na
pravoslavni praznik Bogojavljenja (sv. Treh ■krajlev) dne 19. t- m. je: obhajal drugorojefli jSin kralja Alelfsandra in kraljice Marije Nj. Vis. kraljevič Tomislav svoj rojstni dan. Ta -dan je stopil Tdmislav y štirinajsto leto svoje starosti.
• * Pogreb Sare Aivkovičev*. Ob veliki udeležbi meščanstva je bila 15. t. m. pokopana v rodbins"kr grobnici na novel« pokopališču v Beogradu Sara Zivkovičeva, mati generala g. Petra Zivkoviča, predsednika Jugoslo-venske nacionalne stranke in bivšega predsednika ministrskega sveta. Pogreba so se udeležili tudi mnogoštevilni člani Jugoslo-venske nacionalne stranke z glavnim odborom; nji čelu. Bilo je tudi mnogo zastopnikov drugih političnih strank. V velikem številu so se -pogreba udeležili" tudi višji oficirji. Med številnimi venci, ki so pokrivali krsto, je bilj posebno lep venec predsedstva Jugo-slovenske nacionalne stranke in venec nacionalna; mladine. Bodi :.pokojn#ci ohranjen blag opomin!
f .Pomagajmo jetičnim! Protijetična zveza se je v posebni okrožnici obrnila na vse slovenske občine, da zagotove v občinskih proračunih posebno postavko za p roti j etično skrbstva Protijetična zveza mora namreč oskriaeti - tolikšna sredstva, da bo mogel biti vsak jetični bolnik deležen najuspešnejšega zdravljenja. Že lani se je Protijetična zveza
na piesu
»Da, v nevarnosti sem, da vas izgubim. ■ Rekli ste, da boste zapustili Francijo.«
»To bom' tudi res storila. Ne boste me več ' videli.«
»Toda jaz pojdem za vami.«
»Prepovedujem vam to.«
»Toda ne morete mi prepovedati tega, da bfy vam povedal, kako vas ljubim . J.« tu, pred vami, na kolenih.«
Gospa: je z roko pokazala proti gozdu.
»Ali ne slišite, kako prihajajo?« mu jere-" kla. »Zdaj niti besede več. Pojdiva. Čakajo "naju!«	*" "-■-
"Markiza je skočila v sedlo in potem še NointeL -
»Pozno je,"« je dejala. »Lov se začenja opoldne; prej pa imamo še južino.«.
Na grajskem dvorišču je marki« Izginila po -stopnicah, preden ji je mogel Nointel reči še kakšno besedo. J L" - Sel je v stojo sobo in; se -po lovsko oblekel. ,Poterft je šel v jedilnico, kjer je bila miaa ae popravljena, i •-< L , -t Oppldrierso se gostje odpravili na lov. Peljali "sa~sfr do gozda zvvotevi:— V
Obstali so na veliki Jasv kjer je čakalo dvanajst logarjev'.'--? «„ ij f t '
»Gospoda,« je Tekla markiza,«4caje stopila is švejegaavoza, »najprej se bomo lotili zajcev, - potem fazanov, naxadnje pa pejde-mo na srne- Zdaj pade mi^ -prav kmalu in pohiteti moramo, da nas tema ne -t a jame.«
Vsi so navdušeno sprejeff markizin predlog. Logarji so šli naprej, za njimi pa lovci.
s posebnim pismom obrnila na slovenske župane, da zagotove skladu za zdravljenje jetičnih bolnikov prj Protijetični zvezi najmanj po 1000 dinarjev. Geslo lanskega pro-tejetičnega tedna »Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje* je še zmerom pereče. Vse slovenske občine bi za pro-tijetično borbo lahko brez posebnih težav zbrale v enem letu. nad 400.000 dinarjev, če upoštevamo,-da je na ozemlju naše banovine 407 mestnih, trških in kmečkih občin, izmed kateri hbi' -premožnejše mogle prispevati tudi večje zneske. Protijetičtia zveza je vse župane prosila, da pri sestavi občinskih proračunov za ,'leto 1941.-42. uvažujejo potrebe proti j etičnega skrbstva in da po. svojih močeh podpro človekoljubna prizadevanja zve-*te.	., % 1 ' .• -m i*
* Smrt zglednega oficirja. Te dni -so potožili ppi Sv. Križu v Ljubljani v grob pehotnega majorja Miodraga Araradjeloviča^Pogreb oficirja triglavsk. pehotnega polka je lepo izpričal tovariško povezanost med.našihai oficirji. Pokojnik je izhajaj iz zaslužne nacior nalne rodbine v Južni J^rbijL Njegov ded je bil četniški vojvoda. Gligorije. V čet»ištvu se je udejstvoval tudi pokojnikov oče, ki so ga Bolgari obsodili na 101 leto ječe. Pred balkansko vojno "se je preselila družina Aran-djelovičev iz Južne Srbije v Kragujevac. V rani mladosti je rajnki izgubil mater in očeta. Pri umiku srbske vojske pred premočjo združenih avstrijskih, nemških in bolgarskih vt>jsk se je umikal skupaj z njo preko Albanije tudi pokojni Miodrag Arandjelovič. V Lješu pa so ga zajele avstrijske čete in je bil poslan v ujetniško taborišče ob Nežiderskem jezeru, kjer je ostal do konca vojne. Po po-vratku"v svobodno domovino, je stppil v prvi letnik vojaške akademije. Pozneje je- služil zaradi svojih sposobnosti v glavnem generalnem štaba in kot učitelj v vojaški akademiji. V Ljubljano je prišel »redi pomladi lanskega leta in se takoj- vživel v slovenske razmere. V oficirskem zboru triglavskega polka si je pridobil mnogo prijateljev zaradi svojega vedrega duha. Ob koncu lanskega leta ga je položila V posteljo hripa. Kljub svoji močni naravi je začel hirati.. Smrti se ni bal. Hudo pa mu je bilo umreti VSJteh usodnih časih. Pogreba majorja ^ Arandjčloviča so se udeležili komandant dravske drviziie divizijski general Štefanovič, komandant triglavskega polka polkovnik Gladovič z vsemi oficirji, številni rezervni "oficirji in veliko število pokojnikovih znancev. Časten mu spomin!
Nointel, iti je ostal zadaj, je iznenada opazil markizo r pogovoru s Simancasom. Ta -pogovor ni bil dolg.	~
Ko je družba prišla na določena mesta, je obstala in logarji so vsakemu gostu posebej določili stojišče.
Kmalu nato je prišla iz daljave skupina kmetov, ki so bili oboroženi z dolgimi prek-ljami in so z njimi opletali po grmovju, da so preganjali zajce iz skrivališč. Bilo jih je neverjetno mnogo. Gostje so bili po večini le povprečni lovci. Najboljša je bila markiza, •ki je pobila cel kup zajcev.
Prva točka je bila kmalu pri kraju. Potem so odšli gostje v park, ki je bil določen za fazane. Tu so ostali kakšnih štirideset minut. Nato so šli na srne. Gozd, kjer so nameravali loviti, je bil nekoliko oddaljen. Markiza je šla prva, ne daleč od nje pa Nointel. Okoli se je smukal tudi Simancas, ki je stbpal od lovca do lovca in pravil:
»Gospod,* logarji so me opozorili, da so tudi dRrje Sfcrinje v gozdu in da je zlasti nevaren štar vepier, ki je raztrgal že najmanj turat psov. "Svetujem vam, da napolnite puške z "ostrimi naboji.«
Vepfrov se stotnik ni dosti bal. Sklenil je, da se-bo Bolj varoval dvonožcev, ki so se -mu zSfeli nevarnejši od njih. Dvajset kmetov je teklo okoli gozda na vso moč, samo da-bFjirišlFna mesto prej kakor lovci. Eden i. izmed^jifto— bil je poslednji — se je spo-"taknil/padel in grdo zakleL
Nointel se je obrnil prav v tistem trenutka ko je gonjač vstal, in videl je njegov obrazci sg mu ni zdel čisto tuj. Toda v prvem trenutku je mislil, da se moti, tem bolj, ker-se je možak takoj nato pomešal med druge gonjače.
+• Omejitev prodi je mila za pranje. MmN
ster za trgovinb in industrijo,je izdal uredfeo o prodaji' mila za pranje, po kateri smejo trgovci- na drobno prodati.jsvoji stalni, stranki za potrebo gospodinjstva na .teden največ en kilogram mila.' za pranje: Kršitve uredbe-,«e bodo strogo. kaendValei .:' i. a *
*	Smrt ugledne, žene, hV Mariboru Je tedni preminili' ga.' Ana' Kukovževa; soproga odvetnika in bivšega i ministra dr. Vekoslava Kukovea. Njeno truploiso prepeljali iz Maribora V Cfelje na okoliško-.pokopališče, kjer so ga. položili v rodbinsko grobnico. Na njeni zadnji'poti-so jo spremljali številni .sorod*-niki, prijatelji, znanci in zastopniki -raznih, nafodrah dobrodelnih in prosvetnih, društev. Blag ji spomin!	. „ , ■ « <i>
+ Težnje trafikantov Za izboljšanje' položaja. V nedeljo so še zbrali pri »SlOftii« mariborski trafikanti k rednemu občnemu zboru svojega mariborskega zdr«ženja.v>Zbor.je vodil predsednik g. Franjo Geč in podal poučilo. Trafikanti se stalno borijo za<zboljšanje svojega položaja^ V današnjih časih, ko narašča draginja, pričakujejo, da «e jim bo zvišala dozdajšpja šestodstotab provizija v skladu z draginjo,, ki je vedno ofooutnejša. Predsednik g. Geč je podal irndi tajniško poročilo-. O blagajniškem'stanju v je poročal g. Linzner. Pri volitvah je bil • po večini izvoljen dosedanji odbor z g. Gečem na Čehi.
*	Srečke Rdčtega križa. Pri '1'07. žrebanju srečk Rdečega križa 15. t. m: je dob 11 si 'serija 3348,' št. 58, premijo 25.000 din. Za amortizacijo so bile izžrebane nasledile serije:' 136, 207, 422, 766, 887,1045, 1410, 1686, 1910, 2519, 3040,' 3080, 4133, 4176, 4244, 4282, 4303, 4697, 5358, 5566, 5971; 6228,'6630,'6966,'7675,'7884, 8033, 8217V8411, 9284. Dobitki so bili riašledhi: serija št. din	d serija št. din
92,4 89 50%" <' 1453 37 200 2080 38 200 " 2-350 ' 3 50 2411 '96 ' ' 50	2699 41 50
2749 69 50	3167- 80 50
3348 '' 85 25000	3447 80 200
3898 26 501	3970 79 50
4500 . 76 50-	4548 17 1000
5345 27 200'	5675 6 50
5827 12 50'	6264 84 50
6282 6 50	6807 81 50
7112 43 50	7112 70 500
7448 33 50	8069 58 200
8364 ! 921 500 >'	$504 42 50
8961 51 50	' 9066 19 50
9275 16 50
*	Tobačne srečke. Pri 136. žrebanju tobačnih srečk so bile izžrebane za amortizacijo
naslednje serije:. 35, 118, .15 Q, 163, 313, .840, 882, 929, 992, 1054, 1115, 1326, 1352, , 1366, 14-32, 1911, 21ft2/ 2106, 2226, 3317,1^0, 2548, 2623, 2650,, 2758, 2766, 2928, 3031, 3196, 3318, 3338, 3469, 3558; 3744, 4035, >4503, 4j>79, 5225, 5278, 5391; 5442, 549«, 5629,,3689, 5858, 5920, l 6394, 6625, 6822, 7095, 7110, 7249, 7294, 7368,t \ 7372, 7456, 7852, 8028, 8466, 8591, 8668, 9042, 9130, 9219, 9312, 9324, 9472, 9532, 9864,. 9967. Dobitki so: serija 2115 štev. 2 100.000 din, sen rija 5020 štev. 40 2500 din, seri'a 186Č š-tevt.« 500. din,'serija 8619 štev. 59 500 din; . /.
Po 100 din: ..........J
ser. št. <■■ -., ser. , št. .	ser. J;t
132 3 „ 550 92 .j 1545 81' 2688 3	2688 86 -	28*93 35
4686 80	5718 46	5827 89
6878- 3	7787 9	8347 2
8386 88 ' ■ S373 37 -c r ,9637 48
Po 50 din:- > - . .» ' /..»k- ' t < serJ* št. ' .-, i ser. . -št.	. ser. št
4198 19	v 53,19 38 ?>• 5943.it; 7
6476 88 w	8280 3 ; A 8377 &
8370 86 ; 8838 48 >- -j i 9287 - 80 9539 14 m - . - .. . .•»'•
*	Gbriški zidarji so šli v Nemčijo: Pred dnevi je šlo večje številb goriških stavbiih delaeev na delo v Nemčijo. Pri odhodli jim-je njihov strokovni, tajnik rekel, n%j se z rednostjo in TnarljiVostjo izkažejo vi"%dne vzajemnosti, ki vele prjiateljska naroda itali-^ janski iri nemški' Med zidarji je bilo tudi več Slovencev.
♦	Gasilska župa v Kranju je razpuščena. Iz
Kranja pišejo: Gasilska zajednica za dravsko banovino je na seji 28. decembra lani razrešila celotno upravo gasilske župe v Kranju in istočasno imenovala novo začasno upravo, v kateri'je ves prejšnji župni odbor razen bivšega starešine g. Pavla Japlja, ki je odložil svoje'mesto na'seji, ko se je sklepalo o razpustu. Utemeljitev razrešitve Rravi, daje gasilska zajednica na osnovi izvršenega pregleda, raznih pritožb in opazovanj poslovanja gasilske župe prišla do prepričanja, da je v korist gasilstva razrešitev potrebn^, a podrobnosti ne navaja. Res so Se širile razne vesti o slabem gospodarstvu v župi, toda te vesti niso mogle biti, vzrok za, razpust že zaradi dejstva, ker je bil bivši blagajnik g. Jernej Legat iz Nakla imenovan spet.za blagajnika začasne uprave gasilske župe v Kranju, kar najbolje izpričuje, da ni ničesar' zakrivil. Edini razlog za razpust, se zdita torej bivšt starešina razpuščene župe Tn njen tajnik, ki I nista. bila ponovno imenovana. Ne ve pa se I tudi o teh dvpK ničesar fear "bi mo^io biti no-
vod za tak, ukrepi-Gorenjska javnost, upravi? čeno zahteva, ,da se vzrok razpusta razjasni doj podrobnosti. •
, * Odkrita tajna Ijotičevska tiskarna;v Rami. V Rumi je odkrila policija tajno "tiskarno razpuščene Ljotičeve stranke. V tiskarni so tiskali nezakbnite ljotičevske letake in brošure. V Rumo so .jo prenesli pred šestimi tedni iz Beograda. Tiskarno je vodil neki Emil Pu-šičv denar pa je dajal neki beograjski industrije«!. .. v '.	i r
Ogenj v Piatnikovi tvorniti papirja. V Piatnikpvi. tvornici papirja na Njivicah pri Radečah je nedavno nastal Spožar. Goreti je začela streha stranskega' tvorniškega poslopja, kjer je imel v prvem nadstropju stanovanje lastnik tvorrace g - Ragg, pritlični prostori pa so služili za pisarno. Takoj so-prihiteli radeški gasilci. Kmalu za njimi so prispeli še števil nigasilci iz okoliških krajev. Predvsem so se gasilci priazdevali, da bi se ogenj ne razširil na druga tvornižka - poslopja. Kako je nastal požar še ni dognano. Kljub temu, da je zgorela samo streha pisarniškega poslopja, je škoda občutna, ker so se*«drli tudi stropi. Vsa hvala gre požrtvovalnim gasilcem in vsem, ki so pomagali pri gašenju, da ni stavba pogorela do tal in da se ogenj 'ni razširil. Delo v tvornici zaradi požara ne bo trpelo .	>rc
*	Požar v Trbovljah. Nedavno (je nastal ogenj v stari trboveljski glažuti. ©genj so verjetno zanetili otrpci, ki so skrivaj zlezli na podstrešje samotnega poslopja in si tam zakurili. Z veliko požrtvovalnostjo gasilcev je b^l ogenj po večurnj borbi omejen na srednji del poslopja.
*	Volk ustreljen v okolici Kočevja. Že lani so lovci v gozdu okrOg Dolge vasi na Kočevskem pogosto naleteli na ostanke srn. Letos se je pojav ponovil. Postalo je jasno, da raz^ saja po gozdu volk. Lovci so dognali, kje se
: zver drži in te dni je 14 lovcev napravilo lov , nanjo; Sreča jim je bila naklonjena. Udeleženec lova Kosel je opazil volka, ki se je počasi ppmikal proti njemu. Pomeril je, toda puška je odpovedala. Volk se je pomaknil dalje, naposled se je puška le sprožila in tudi zadela. Krvava sled je to dokazovala, volk , se je pa vendar še izmuznil. Naslednega dne se je odpravil lovski paznik Steblaj s svojim očetom spet na lov. Lovec je kmalu našel volčno sled in tudi opazil, da se je ranjena zver večkrat vlegla. Slednič je naletel nanjo, ko se j? dvigala izza gostega grmovja. S prvim strelom jo je podrl. Lovišče ima v zakupu ravnatelj g. Skubec.
V gozdu so se lovci razdelili na dve plati in se razpostavili, tako. j^akorije s.vetov; la markiz^. Nointel je bil na Jevi blizij n|ie
Pred njim ,je bil; .gozd z debelimi drevesi, ki bi bila ;dobro zav^e. ■ Biji so sami,stoletni »hrasti. . ■ io i	i. \ . .'•> Naslonil se je na hrast in spustil puško k nogam kakor vojak -medr ocfmorom. Zagledal se je' v , s vajo sosedo, ki je nedaleč od' njega-polnila svoje orožje. -j' o -
»Simanfeas je'Vsega žtnožen,« - si je reli^l, toda pazil bom nanj.« •' w	■ < 1
Toda Simancas Tn Galmier''sta (sila takrat daleč stran. ' J • '	<• u ' 5 '
Ni .minilo jiogti časa, ^o, se. j^ z^ičuL v gor. ščavi šum, kakor bi bil nekdo' stopal po dračju. Ali je človek ali žival? Nointel je natanko gledal, pa ni mogel ničesar razlo-
Cltl. , i^r, ,	.lr)	;>	v? i»X"j «
1 Lov se je med tem že z^čel,v pokanje ie bilo čedalje močnejše in se- je bližalo z leve strani.	,, ,t .. j ; h ' y,
; Tropa divjih svinj je bežala pred > lovci. Najprej stara samica s tremi mladiči. Stotnik je ustrelil dvakrat in tena žival se> je zgrudila. Starko, ki je imela »mladiče, je s strelom v čelo Usmrtila markiza! V istem trenotku*je tik njega zažvižgala sVinčenka.
Nointel je od daleč pozdravil markizo in ji čestitil. Potem pa se je pogladil po licu. Imel je občutek, kakor bi ga bil kdo- udaril po licu. Pogledal 'je nato še hrast itf opazil v njem prasko in luknjo.
Krogla je letela, dva prsta od njego\e^a obraza, se,zarila v hrastovo deblo in naplavila tam luknjo. Skorja, ki jo je krogla odluščila, je odletela v njegovo lice.
»Za boga!« ie zamrmral in gledal svoje ga najbližjega soseda. »Ta plemič pa čudovito,' strelja na divje svinje Najbolje bi bilo, če bi šel kam drugam, drugače me utegne šp, ubiti, Č£(bo,meril na vepra. ki bo bežal rred mano'in njim.«.-	,,, Toda ko je natanko pogledal .luknjo v! hrastu, je ugotovil, da je morala kr-ogla uri-leteti od druge strani. Toda od koga? V go-š^ayi ru nikogar . vjdel, pa vendaf je bilo očitno, da neznanec ni mogel meri,ti na žival. , ; - . f » J
»Ce bi bil blizu lopov - Simancas « je pomislil, »bi se najbrž rad okoristil»s priložnostjo, da ,i;ne ^pr-avi na drugi sveti Toda on je dale? stran, razen če se ni morda prikradel v- ippjo bližino in se skril. Dobro bom pazil na tistile firast. Od ondod je morala , prileteti krogla.«
Jznenada, ie zaklical, eden izmed'ilogarjev: i»Pazite' Starf- y£}rer;se bliža!« »Oho!« je v^liknil Nointel samemu sebi. Oborožimo se. Siniancas je odlično obve-obvfeščeni« In v; puško je vtakni! spet d^a močna naboja.
Potem je začul pokanje vej. Stara zver še je torej res bližala. ' - :	^ ,<s,
t»NarciVh6st proll1 nam prihaja,« je pomislil sffotnik ih 'poslušal. »To se pr(avi, proti markizi jte' zHrer ffamenjfena. Vejevje na oni strani je maje.?. Vppef bo zavil ,na stezo, kjer čaka ona1.' Nevarno je, toda 'Ona se he bo umaknila. Paziti bom'moral nanjo.«
Pustil je' svoj' hrast in si pomaknil bliže proti markizi. .Bil je že tudi skrajni čas. Nointel se je pripravil na strel. Toda ko je poslednjič zagledal markizo, je s presene-
čenjem in strahom opazil, da ona ne meri na vepra, ampak nekam drugam.
»GospaU je zaiklical. »Pazite na veora! Bliža se vam!« t< . _ '
Niti zganila se ni, stotnik pa je priskočil k njej in pomeril.	:' ,
V tem trenutku je pribesnel veper. Razdražen je bil in oči je imel podplute s krvjo. Za trenutek je obstal, potpm pa se je pognal naravnost proti markizi.
Toda prav tedaj je stotnik sprožil in pre-strelil vepru srce, da se je na mestu zgrudil Hkrati se začul še en strel in sicer iz puške gospe Barancosove- Toda ona ni merila na vepra.	j Napeti prjzor ni trajal niti pol minute. Najbližji lovci so htro ugotovili, da je markiza za las ušla smrti. Veper je ležal pred njenimi nogami. Če bi bil Nointel zgrešil samo za palec, bi bila markiza izgubljena. Drugega ni videl ne stotnik, pa tudi ne drugi lovci >v- bližjni, t
Vsi so prihiteli, da bi ji čestitali, ker so bili prepričani, da je mojstrski strel padel iz njene puške. Nointel ni niti z besedo izdal tega; da je bil pravi rešitelj on. Samo čimprej je hotel na samem govoriti z markizo.
Gospa Barancosova se je zahvalila za čestitke, in je svoje goste opozorila, da lov ša ni končan. Prosila jih je, naj se vrnejo naj svoje prostore.
Vsi so se razšli, a Nointel je ostal poleg nje.
»Hvala vam,« mu je ganjena rekl^. »Brez vas bi me zdaj ne bilo- več med živimi.«
»Ali ste sami iskali smrti? Opozarjal sem vas, klical sem vas, a vse je bilo zaman. Niti zganili se niste. In namesto v zver, Eft« streljali v zrak.«
ETRAN 6
DOMOVINA št. 4.
t -jus ;
enaoBBBUjji
*	Iz obupa se je ustrelil. V Kostanjevici pri Slovenski Bistrici je izvršil samomor 271etni Anton Marinšek. Pokojnik je bil sin edinec premožnega posestnika, pa se je s starši spri, ker se je oženil z ubožnim dekletom in zato šel od doma. Živel je pri starših svoje žene z dvema malima otrokoma. Zaradi pomanjkanja, v katerem je družina živela, ua so nastali prepiri med zakoncema, ki so Marinšku tako zagrenili življenje, da je vzel lovsko puško in se blizu hiše ustrelil v sence. Obležal je pri priči mrtev.
*	Bukev je ubila mladega gospodarja. Mladi posestnik Ivan Ogorevc iz Brezja je šel s tovarišem v gozd v Rapovčah, da si oskr-bita drva. Lotila sta se debele bukve. Pridno sta bila na delu in sta vse pripravila- za padec drevesa. Toda spodrezana bukev se je med padanjem naglo obrnila. Padla je navzdol tako hitro, da se ji Ogorevc ni mogel več umakniti. Posledica je bila strašna. Bukev je pokopala mladega gospodarja pod seboj. Zdrobila mu je glavo in prsni koš. da je bil siromak pri priči mrtev. Globoka žalost je zavladala v njegovi domači hiši, kjer je mladi, vneti in napredni gospodar zapustil vdovo z majhnim otrokom. Ohranili bomo nesrečnega Ivana Ogorevca v prijaznem spominu. Z vdovo in otrokom vsi iskreno sočustvujejo.
*	V snegu je zmrznil. Te dni so našli v snegu blizu Vranskega zmrzlo moško truplo. V mrtvecu so prepoznali nekega Razenštajna Telesforja iz Šmartnega ob Dreti. Mož je štel 40 let in je bil oče petih nedoraslih otrok. Rajni je bil dan poprej na Vranskem, kjer je od trgovca Lavriča kupil konja in kravo. Mudil se je pri Lavriču in pozneje v gostilni pri Križniku, nato pa je malo vinjen v družbi z nekaterimi drugimi odšel proti Vologi, da bi se čez Lipo vrnil domov v Šmartno. Toda med potjo je omagal in v snegu zmrznil.
*	Skoro 6000 primerov postopka zaradi navijanja cen. Od 1. maja lani do 2. t. m.
so oblasti v 5993 primerih uvedle postopek proti kršiteljem uredb za pobijanje draginje in brezvestnega verižništva v vsej državi, razen na Hrvatskem. Od tega števila odpade na področje Beograda 447 primerov, na dravsko banovino 285, na vrbasko 268, na drinsko 919, na zetsko 262, na donavsko 1883, na moravsko 1006 in na vardarsko banovino 943 primerov. Izmed teh kršiteljev je bilo 23 oseb poslano na prisilno bivanje v zapuščene kraje, in sicer iz Beograda dva, iz' Slovenije dva, iz vrbaske banovine eden, iz
»To mislite?«
»Saj sem vse na lastne oči videl. Takoj sem razumel, da ste izgubljeni, če jaz ne ubijem zveri. Sprožil sem in čudim se, da mi roka ni vzdrhtela.«
.»Torej ste samo name mislili?«
»Ali dvomite?«
»Tudi jaz sem mislila samo na vas ...«
»Zakaj? Saj nisem bil v nevarnosti! Ve-per je šel nad vas, ne pa nad mene.«
»Ali res niste videli ničesar drugega kakor vepra?«
»Videl sem vas, hladnokrvno in pogumno v trenutku, ko bi bil izkušen vojak preble-del.«
»Ali niste ničesar slišali, preden je prišel veper?«
»Samo strel iz puške nekega soseda.«
»Ali niste slišali svinčenke v svoji bližini?«
»Kako morete to vedeti?«
»Kaj vas to zanima? Vprašam vas samo, ali se ne motim?«
»Ne motite se. Toliko, da me ni neroden lovec ubil. Krogla je švignila komaj dva palca od mojega nosa in zadela hrast za mano.«
»In ni se vam zdelo vredno, da bi se bili preselili na kakšen drug prostor?«
»Zakaj? Saj bi bil tam prav tako v nevarnosti.«
»Ali se vam ni zdelo, da je bil tisti strel vam namen j en?«
»Zakaj? Simancas bi bil zmožen takega zločina, pa je bil daleč stran. Sicer pa je krogla priletela od strani, kjer so bili sami gonjači.«
»Ali ste prepričani, da je bilo tako?«
Nointel jo je presenečeno pogledal, ona pa mu je rekla:
drinske trije in iz donavske banovine 15. Najvišje denarne kazni so bile izrečene do višine 100.000 dinarjev, najdaljša doba prisilnega bivanja pa znaša po šest mesecev.
*	Sedem let robije za poskus	Veliki senat v Celju je razglasil sodbo nad 42 letnim Vahom Antonom iz Buč. Avgusta lani so našli v mlinu njegovega brata v nekem zaboju v petrolej namočeni časopisni papir. Kazalo je, da je bil ta papir podtaknjen z namero požiga. Okoli polnoči istega dne je tudi ogenj nastal, a so ga domači hitro pogasili. Sum je padel na Vahovega brata Antona, ki je bil z bratom Alojzijem že dalj časa v sovraštvu. Sodišče je Vaha Antona spoznalo za krivega in ga obsodilo na sedem let robije.
*	Omerzova tatinska družba obsojena.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je morala zagovarjati nevarna družba Jožeta Omerze, ki je pred meseci kradla, kar ji je prišlo pod roko. Vseh zlikovcev je bilo 11. Obtožnica navaja, da sta glavna obdolženca Jože in Tone Omerza brata, obdolženka Marija Omerzova pa mati zloglasnega vlomilca Franceta, 'ki je pred nekaj leti z drznimi tatinskimi pohodi strahoval velik del Slovenije. France je svojčas prinašal nakradeno blago na svoj dom in ga potem skrivaj raz-pečaval, pri čemer sta mu vneto pomagala zdaj šna obdolženca Jože in Tone, ki sta bila zaradi tega tudi obsojena. Vendar žalostna usoda brata Franceta, ki si je sam sodil, bratov nista poboljšala. Nasprotno, Jože je postal Francetov veren naslednik Spet je moral za zapahe, a spet ga kazen ni spametovala. Ko je zadihal svobodni zrak, je šel takoj spet na svoj stari zločinski posel. V Jožetu Zakšku je dobil pajdaša in pomagača za izvrševanje tatvin, kakor tudi za razpč-čavanje nakradenega blaga. Obadva sta pridobila za svoje početje tudi svoje domače in sicer obdolžence Zakškove: Jožefo, Franceta, Marijo in Karla, Toneta in Marijo Omerzo-vo, razen teh pa še Ivana Cizlja, Antonijo Cizljevo in Martina Cernošo. Največ ukradenega blaga je spravil v promet Jože Zak-šek Razprava je trajala od jutra do večera, nato je predsednik senata razglasil: Jože Omerza je obsojen na 14 in pol leta robije, <iože Zakšek na 10 in pol leta robije, oba tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, ostali pa so obsojeni na štiri do sedem mesecev strogega zapora, edino Antonija Cizljeva je bila obsojena le na štiri mesece zapora pogojno za dobo treh let.
Zagoneten umor. Te dni je bil umorjen posestnik Anton Strah v Lukovici pri Mirni.
Kakor je vse kazalo, je hotel morilec svojo žrtev oropati. Natančna preiskava, ki so jo uvedli orožniki, je to ljudsko mnenje ovrgla. Vse kaže, da v tem primeru ne gre za roparski umor, temveč so v ozadju družinske razmere na domu umorjenega. Ugotovljeno je, da je bil pokojni Strah pravi čudak v svoji vasi. Pred leti se je vrnil iz Amerike in z denarjem, ki si ga je prislužil tam si je uredil lepo domačijo. Po smrti svoje žene je ostal na svojem domu sam s svojima dvema hčerkama. Hčerka Jožefa se je kasneje poročila v sosedno vas Sojenice, druga hči Marija, pa mu je še nadalje gospodinjila. Ko se je omožila hči Jožefa, zdaj poročena Ko-tarjeva, stari Strah na račun dogovorjene dote ni ničesar izplačal zetu Gregorju Kotarju. Tudi druga hči je želela poročiti se in privesti v hišo gospodarja. Seveda bi moral v tem primeru prepustiti oče njej in njenemu možu posestvo, o čemer pa ni maral ničesar slišati. Zato so se začeli v hiši družinski pre-prepiri. Zet je zahteval izplačilo dote, hči Marija pa izročitev posestva. Priče izpovedujejo, da so vladale v hiši neznosne razmere. Zet je baje grozil staremu, da ga bo ubil. Pokojnik je večkrat izrekel nasproti sosedu Marinčiču bojazen, da ga ne bodo domači ubili. Na podlagi teh govoric so naši orožniki ubrali v preiskavi drugo pot in aretirali obe Strahovi hčeri in njegovega zeta. Vsi trije pa odločno zanikajo kakršnokoli zvezo z umorom Antona Straha.
*	Obsojena na 8 mesecev robije. Že lani je zbudila v Ljubljani posebno pozornost aretacija neke dame. ki je bila naposled izročena sodišču. Zapletena je bila po svoji lahkomiselnosti v razne nečedne posle, ki jih ie pod raznimi pretvezami uganjala več kakor dve leti. Iskala je svoje žrtve le med petični-mi osebnostmi, kjer je bila znana kot ugledna ljubljanska dama Po navedbah obtožnice je obtoženka izvabila od 28 uglednih oseb znatno gotovino v skupnem znesku 289.498 dinarjev. Obtoženka je svoje dejanje priznala. Povedala je že v preiskavi, da jo je bilo strah pred možem, ko je spoznala, da je zabredla v velike dolgove Možu je sprva prikrivala malenkostne dolgove, pozneje velikih sploh ni hotela povedati. Na zle posledice ni mislila. Zagrenjena se je vdala v svojo usodo, češ naj se zgodi, kar hoče. Mali senat je obsodil obtoženko na 18 mesecev robije zaradi zločina obrtnih prevar.
*	Napadalec je utonil. Lilijana Udovičeva iz Maribora je uslužbena kot otroška vzgojiteljica v neki družini v Šibeniku. Ko se je te dni vračala domov, se ji ie približal nezna-
»Potrpite do konca lova! Vrnite se k svojemu hrastu in streljajmo na srne, kakor da se ni nič zgodilo! Nihče ne bo več streljal na vas.«
Ko je bilo lova konec, so kmetje začeli iz-nenada kričati. Markiza je stopila k njim in jih vprašala:
»Kaj je? Ali se je mar primerila kakšna nesreča?«
Tudi Nointel je priskočil in zagledal pod nizkim hrastom moža krvavega obraza. Celo je imel prestreljeno. Spoznal je v njem kmeta, ki se je bil pred kakšno uro blizu njega spotaknil in potem zaklel. Nesrečnik je v roki krčevito držal kratko puško, ki jo je bil očitno prinesel pod suknjičem s seboj. Takoj je spoznal v njem razbojniškega bolnika, ki ga je bil zdravil v Parizu Gal-mier. Toda kako. da se je bil preoblekel v kmeta? Gonjači so trdili, da ga ne poznajo in da ni iz njihove vasi, ampak, da se jim je kar na lepem in brez povabila prismolil. Ko se je začel lov, je izginil...
Gozdar, ki se je spoznal na rane iz puške, je dejal:
»Najbrž je držal puško za cev, pa se mu je sprožila, ko se je plazil skozi grmovje Bil je takoj mrtev. Očitno je hotel ukrasti kakšno srno. Puško je imel zato s seboj, da bi name streljal, če bi ga bil zasačil.«
Zdaj se je Nointelu posvetilo pred očmi.
V tem trenutku je od nekod prihitel ves zasopel Simancas in vzkliknil:
»Moj bog, da le ni ranjen kakšen prijatelj naše gospe markize! Kje pa je gospod stotnik Nointel?«
»Tu sem, gospod,« je porogljivo odvrnil stotnik »Mene se krogle ogibajo, ker me dobro poznajo.«
Američan ni mogel zatajiti svojega začudenja Nointel je še dodal:
»Hvala bogu, da nam m treba žalovati za življenjem kakšnega markizinega gosta, na primer za vašim ali pa za življenjem gospoda Galmierja. Zdaj jo moram še malo potolažiti ...«
Simancas je bil kakor okamenel. Markiza je stopila bliže in rekla: »Lov se je žalostno končal. Zato mi dovolite, da se takoj vrnem v mesto. Poslala sem po župana. Neznancu pomagati ne moremo več- ker je že mrtev.«
»Do svidenja, gospoda,« je dejala in sedla na voz. »Gospod Nointel, ki se tudi misli vrniti v Pariz, naj sede kar k meni.«
Stotnik je razumel markizin migljaj in prisedel. Voz je oddrdral
»Zdaj vem, zakaj niste streljali na vepra,« je rekel stotnik, ko so bili lovci že daleč za njima. »In v tako nevarnost ste se podali! Bili ste v nevarnosti, da žrtvujete zame svoje življenje Oni ropar je meril name, vi pa ste to opazili, in njegov namen preprečili. . .sc »Da, dvakrat sem ga opazila. Prvič takrat, ko bi vas bil malone zadel. Samo za trenutek se je pokazal njegov obraz izza hrastiča. Takoj se mi je zdelo, da bo skušal svoj naklep še enkrat ponoviti. In drugič bi vas bil lahko zadel. Dobro je vse preračunal. K sreči sem ga ob pravem času opazila in mu nakano preprečila.«
»Za življenje se vam moram zahvaliti.« »Tudi jaz vam.«
»Jaz sem storil samo svojo dolžnost.« »Dovolj je tega. Ne govoriva več o tem roparju. Toda zakaj vas je hotel ubiti?«
»Zakaj? Spoznal sem ga. Bil je v službi Simancasa.«	(Dalje)
nec in ji ponudil svoje spremstvo. Lilijana je spremstvo odklonila in pospešila svoje korake. Neznanec ji je sledil za petami. Ko se je cesta približala morju, se je neznanec vrgel na Lilijano. Vzgojiteljica pa se mu je postavila v bran. Razvil se je med obema srdit boj. Enkrat je bila na površju Lilijana, takoj nato pa spet neznanec. Med ruvanjem sta se čedalje bolj bližala strmemu obrežnemu zidu. Naposled se je Lijani posrečilo, da je z vsemi silami odbila od sebe nasilneža, ki se je prevalil čez obrežni zid in izginil v morju. Ročno torbico z denarnico je nasilnež pri padcu potegnil s seboj. Lilijana je tekla, kolikor je mogla, proti domu. Med tekom pa se ie spomnila, da je nasilnež v smrtni nevarnosti. Njegove smrti ni hotela zakriviti, zato se je obrnila in se previdno približala kraju nesreče. Pregledala je vse, pa o napadalcu ni bilo ne duha ne sluha. Vsa razburjena se je Lilijana napotila na policijo in tam poročala c dogodku. Policijski stražniki so z Lilijano vred še enkrat vse preiskali, pa niso našli nobene sledi za napadalcem, ki je gotovo z življenjem plačal svojo nasilnost.
*	Ne bo vam žal, ako preberete sledeče Sienkiewiczeve romane: »Z ognjem in mečem«, povest iz davnih let, broš. 50 din, vezana 75 din, »Potop«, zgodovinski roman, dve knjigi, broš. 100 din. vezana 150 din, Oba velika Sienkiewiczeva romana sta mogočna epopeja slavne poljske zgodovine. Roman »Z ogniem in mečem« spada med najbolj priljubljene zgodovinske romane na svetu. »Potop« je njega nadaljevanje. Pripoveduje o vojni Poljakov s Švedi, ki so poplavili Poljsko. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
*	Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in voiaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesiomrani pisarni Pera Franca, kape-tana v d., Ljubljana, Maistrova 14. Za pis-m^.ii odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din.
*	Iz snsede ga je s sekiro po glavi. Ko se
je v petek zvečer vračala iz delavnice svojega moža 511etna Marija Cvelbarjeva iz Lapušni-ka, io je pred hlevom napadel iz zasede neki moški in jo večkrat udaril s sekiro po glavi. Napadalec je nato izginil, da ni bilo sledu za njim. Ves napad je vsekakor bil samo maščevanje nad Cvelbarjevo. Napad je bil takoj prijavljen oblastvom in je Cvelbarjeva še pred prevozom v ljubljansko bolnišnico opisala napadalca, da ie zasledovanje olaišano.
Cvelbarjeva obtožuje dejanja svojega nečaka 321etnega brezposelnega mehanika Edvarda Kotnika, s katerim sta se lansko leto sprla In ji je že takrat zagrozil, da bosta še obračunala o pravem času.
■EfcOESSEBHESM
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše v Muiski Soboti. Murskosoboška občina je najela posojilo v znesku dveh milijonov dinarjev pri Pokojninskem zavodu za gradnjo nove stanovanjske hiše, ki bo stala na Trgu kneza Koclja v podaljšku Delavskega doma. V Murski Soboti celo manjka stanovanj.
Ustavljeno delo v tvornici. Tvornica perila v Murski Soboti, ki je last g. Ludvika Šiftarja je za krajšo dobo ustavila obrat. Da delavke ne bi bile preveč prizadete, bodo najpotrebnejše med njimi dobivale polovico do-zdajšnje mezde kot podporo.
Zimska pomoč v Lendavi. Premožnejši Len-davčani so še ponovno pokazali, da imajo srce za siromašne družine, zlasti pa za šolsko deco. Ze skozi sedem let so omogočili prehranjevanje otrok v posebni kuhinii. Pred božičem je bilo obdarovano 150 ubožnih družin s kurivom .zdaj pa bo poseben odbor nakupil žita, da bo pomladi oddal ubožnim družinam moko po znižani ceni.
Smrtna žrtev lahkemiselncs^i je postal 27-letni Jože Zadravec in Turničča. V pozdu je te dni «ekal drva. Med odmorom pa je pogovor nanesel na to kdo ie močneiši. Zad-avee je hotel svojo moč H^ipnsko noknzati. Naložil si je na trme težko deblo in pa nes®l nekaj korakov. Pa mu je na zmrzJih feh spodrsnilo in je pade!. T»žko deblo j?a ie zad;lo na glavo in mu prebilo loVnrn. Prenašali so ga v bolr>;?n:f"	'i
Roparski nanad 'na grofico. Iz Tiune v Prekmurju poročajo o drznem roparskem napadu. ki je bil izvršen ra grofico Baftvaniie-vo. Grofica živi v svojem gradu v bližini državne meje. Ze dv: krat je bila doslej žrtev tatov, zdaj pa je bil izvršen nanjo razbojniški napad, pri katerem so sodelovali štirje zakrinkani zloč nei. Vdrli so v prvem mraku v njene prostore ter zvezali grofico in njeni* služkinjo. Noto so od grofice izsilili ključe od omare, ki.er je imela shranjen denar iti zlatnino. Odnesli so ji za 30.009 d'n gotovine in razno flatnino v vrednosti več tisočakov Razbojniki so grofico tudi pretepli. Sledovi zločincev držijo čez mejo.
Moritz LUte:
snj@ iivijaija
Povest iz preteklih časov
»Greta!« je zakričal Robert in zvok njegovega glasu ga je prestrašil, da se mu j s zopet vrnila zavest. Živa domišljija ga je minila, toda mučen nemir se ga je oprijel in mila slika ljubljene deklice mu ii izginila izpred oči, kakor tudi si je prizadeval, da bi dal svojim mislim drugo smer. Ze se je začenjalo nebo na vzhodu barvati z najnežnej-šo rdečkasto barvo, ki je bila znanilka vzhajajočega sonca, ko se je umetnik šele vrgel na posteljo. Minili dan, začetek njegovega gledališkega življenja, mu je bil sicer prinesel zmagoslavje, a vzel mu je duševno ravnovesje.
7.
Počitnice so se bližale koncu. Doktor Both-ner in pravni svetnik Stern sta se z rodbinama pripravljala na povratek domov. Pravni Svetnik je bival v glavnem mestu dežele; gimnazijski profesor doktor Bothner pa v manjšem mestu okrožja. Zavoljo železnic razdalja med obema mestoma ni bila velika. Spoprijatljeni rodbini sta si zaradi tega obljubili, da se bosta pogosto obiskali.
Najeli so si dvovprežen voz, ki naj jih popelje iz Ilmenaua v Arnstadt, odkoder se odpeljejo z železnico. Sonce še ni stalo visoko na vzhodnem nebu, ko je drdral voz po cestah prijaznega kopališkega kraja.
Ko so poslavljajoči se kopališki gostje pa-sirali zadnje hiše kraja, so pogledali še na-
zaj v gostoljubno mestece, ki jim je kmalu nato na ovinku izginilo izpred oči.
Trava in cvetice ob cesti so se vile v jutr-njem soncu, kakor bi bile okrašene z deman-ti. Igličasti gozdovi na obeh straneh so bili odeti v sveže zelenilo in čudovit gozdni duh je polnil zrak.
Počasi sta konja vlekla vozilo po čedalje bolj strmi cesti na goro. Da bi bil živalima olajšal trud, je stopil Bothner z vozila in korakal peš poleg voza. Stare mogočne jelke na obeh straneh ceste so se v vrhovih skoraj dotikale z vejami in napravljale tako nad potniki sočno zelen baldahin, ki ni dopuščal soncu polnega dostopa. Zato je vladal na cesti prijeten hlad.
Naposled so se pripeljali na vrh gore in cesta je držala v mnogih zavojih spet navzdol. Kakor daleč je segal pogled, ni bilo videti človeškega bitja. Zgodnja jutrnja ura še ni bila zbudila prometa.
Nenadno je skočil neznan možak izza grmovja, planij proti konjema in tesno pred njima ustrelil s pištolo v zrak. Bliskovito je neznanec nato pobegnil nazaj v gozd.
Prestrašena sta konja poskočila, nato pa divje zdirjala navzdol proti dolini. Voznik je z nadčloveško, silo vlekel za vajeti, da bi ustavil živali, a bilo je vse zaman. Čedalje blazneje sta splašena konja tekla. Voznik je mislil na svojo lastno varnost, zato se je z
ves
Za kuhinjo
Rdeče zelje s pridatkom jabolk. Povprečno veliko glavo rdečega zelja zreži na rezance, deni v skledo, polij z majhno količino kisa, pokrij in pusti stati kakšne pol ure. Zatem daj v kozo žlico masti in nekaj koščkov čebule. Ko čebula v masti zarumdni, dodaj še zelje in osoli. Po vrh zelja pa naloži dve zre-zani kisli jabolki, ki si ju prej olupila, in prilij osminko litra vode. Vse skupaj duši, d ase zmehča, premešaj in daj na mizo za prikuho.
Rezanci in žličniki iz enotne moke. V teh
časih, ko je bele moke malo ali pa je' draga, si lahko pomagaš z enotno moko. Iz te moka la^ko napraviš rezance in žličnike, ki so kar dobri.
Praktični «?asveti
Za hranjenje krompirja mora biti klet p?'-merno topla, zračna in ne vlažna. Krompir ie treba naložiti na leseno od tal dvignjeno podlago, na katero damo nekaj slame. Ob stenah je treba prav tako postaviti deske in slamo. Ce je hujši mraz, se mora krompir tudi na vrhu pokriti s slamo ali kakšno drugo primerno odejo. Klet moramo zračiti, in sicer tako. da mraz ne prihaja do krompirja. Dalio je treba krompir od časa do časa pregledali in vse nagnite gomolje odstraniti. Na pomlad pa je treba paziti, da ne bi prehitro poganja'', kali. V pretopli ali vlaini kleti krompir rad gnije in predčasno poganja.
Kokošnjr.k mora biti suh in i-račen. Prostor nad svinjakom ali govejim hlevom je za kokoši najmanj primeren Iz svinjaka ali hWa odhaja večji del vlage do kokošje staje. Kokoši zaradi te vlage notem zebe in jim radi zmrzuje*o grebeni. Ce hočete imeti kokoši zdrave, priprav te zanje poseben kokošnjak, ki bo suh, zračen, svetel in primerno topel. Žrtvujte malo denarja za postavitev koko?-njaka- kar se vam bo obilno obrestovalo Da ne nesejo kokoši pozimi, ie kriva največkrat slpba oskrba. Stanje kokoši torej popravite samo. če iih spravite v primeren prostor.
Čebula preti prehladu. Čebula in česen sta zelo lahko prebavljiva in pospešujejo prebavo težje hrane. Čebula ima tudi mnogo vitaminov in ie dobro zdravilo proti kašlju. D,-3 olavici čpbule sredne velikosti razrežemo na
eno roko krčevito oprijel voza, da ga divja poskakovanje vozila ne bi vrglo na cesto.
Bila je sreča, da je gosto zarasli gozd onemogočal živalima zapustiti cesto. Cesta j 9 bila precej gladka, kar je manjšalo nevarnost. Vendar je grozilo, da bosta konja zdaj zdaj zapeljala vozilo v obcestni jarek, kar bi pomenilo smrt ali vsaj hude poškodba vseh potnikov.
Mrliška bledica je pokrivala obraze potnikov, ki so se bali, da se ne bo zdaj zdaj zgodila usodna nesreča. Helena je ležala nezavestna v kotu vozila, a nihče ji ni mogel po-* magati, kajti strašni položaj jih je zavzemaL Bled od groze je sedel voznik na svojem sedežu. Drvečih konj ni mogel ustaviti. Vajeti' mu bile zdrsnile iz rok in konja sta, sproščena vsake sile, toliko bolj divjala.
Tedaj je sledil strašen sunek, da so potniki1 freščili drug v drugega, in voz je obstal. Zadel je bil v neko drevo in se polomil. Konja nista mogla več naprej. Stala sta na mestu, divje poskakovala in vihala ušesa nazaj.
Nenadni sunek je vrgel voznika z njegovega sedeža. K sreči je padel le v visoko travo in se ni poškodoval. Naglo je planil pokoncu, stopil k živalima in ju začel 3 prijaznimi besedami miriti. Potniki, ki se jim ni kai posebnega zgodilo, so naglo zapustili voz. Vsi so bili tako prepadeni,- da n'so. mogli govoriti.
Prvi je spregovoril pravni svetnik: »To ie b;1o 7'oč'nsko nobalinstvo!« je re-» kel in si obrisal pot s čela.
»Ali si spoznal potepina, ki nas je spravil v takšno nevarnost?« je vprašala njegova žena.
Pravni svetnik je vprašanje zanikal.
STRAN 8
DOMOVINA št. 4.
ploščipe, jih posujemo s sladkorjem in jih pustimo v posodici ležati preko noči. Medtem se razvije sok, ki ga dajemo bolniku. Tak Sok ( je odlično sredstvo proti prehladu sploh. J Kdor more, naj uživa ^irovo, čebulo. Neprijeten okus, ki se javi' po uživanju čebule, lahko odpravimo, če popijemo na Čebulo skodelico črne k i Ve ali mleka. '	<
Nahod zdravi s kafro. Če imaš nahod,
nalij-v lonec vrel^ vodej vrzi v vodo žličko zdrobljene .kafre, nagni .se nad lon^c in vdihavaj , soparo z zaprtimi u§tmi.s Pravijo, da ta način zdravljenja prežene- nahod.
Smrad po plesnobi nastane v vlažnih stanovanjih. V tako sobo postavi leseno posodo z ,neugašenim apnorr^. Apno odvzame vlago in čisto odprav,i ali pa vsaj omili neprijetni vonj. Ta postopek moraš večkrat ponoviti.
V vsej državi je Ukinjeno okoli 200 vlakov
< .. ' ' .t » Po odloku, glavne železnjgke dirpkcije je 15. U ukinjeno okrog 200 vlakov na raznih progah. Med drugimi, so ukinjeni brzo-vlak Beograd—Zagreb, ki je odhajal iz JBeor grada ob 2^, ip obratni br^ovlak Zagreb— Beograd, ki'je .odhajal iz Zagreba ob 23.20. Na področji! lj&bljaiiske železniške direkcije so ukinjeni naslednji vl^ki:
Ljubljana — Žagreb: brzi vlak Št. 3, ki,je odhajal iz Ljubljane ob 9.20, in obratni brzi vlak št. 4, ki je odhajal iz"Zagreba ob 22.25.
Zagreb—Zidani most: brzi vlak št. 506, ki je odhajal iž Zagreba-ob 12.40, in obratnt brzi vlak Št. 505,' ki je odhajal z Zidanega mosta ob 1&57.;
Ljubljana—Litija: osebji vlak št. 535, ki je odhajal iz Ljubljane ob 12.45, in obratni vlak št. 632, ki je odhajal iz Litije ob 11.28.
Maribor—Poljčane: osebni vlak št. 533, ki je odhajal iz Maribora ob ,13.	., ,
Rogatec—Grobelno: osebni vlak št. 2118. ki je odhajal iz Rogatca ob 14.23. in obratni vlak 2919, ki je odhajal iz Grobelnega ob
15.02. .........
Slovenska Bistrica mesto- -Slovenska Bistrica: .vlak št. 8339, ki je odhajal iz mesta ob 13.20, in obratni vlak št. 8340, ki je odhajal z glavne postaje ob 13.42.
Konjice—Poljčane: vlak št 8237, ki je odhajal iz Konjic ob 17.47, obratni vlak št. 8238, ki je odhajal iz Poljčan ob 18.55, in vlak št. 3239, ki je odhajal iz Zreč ob 20.24.
Ljubljana—Kranj: vlak št. 922, ki je odhajal iz Ljubljane ob 13.28, obratni vlak štev. 927, ki je odhajal iz Kranja ob 14.28.
Ljubljana—Bistrica Boh. jezero: vlak št. 912, ki je odhajal iz Ljubljane ob 8.
Jesenice—Ljubljana: vlak št. 925, ki je odhajal z Jesenic ob 16.10.
Jesenice—Boh. jezero: vlak št. 912, ki je odhajal z Jesenic ob 10.27; namesto tega se je jivedel nov vlak št. -520, ki odhaja z Jesenic ob 7.55.	1 • •«'
»Bil je gluhone-mi berač z Gickehahna, tisti, ki ti je vrgel grozilno pismo v klobuk«, je nadaljevala stara dama.'
»Za boga, saj res!« ^e vzkliknil pravni svetpik Stern. »Zdaj he dvomim več da ni bilo to pobalinstvo le nesrečno naključje. Zgodil se'je pripravljen napad.«
Gertruda, ki s^ je doslej brigada le za Ster-novo hčerko, je zdaj stopila bliže.
»Moj ipož nas. pri tako divji vožnji ni mogel' pohajati, pojdem mu nasproti«, je de-
Jala- i) ,„' ' ■ < ■ ' A
»Seveda vas ,.borh spremljal«, je odločil pravni svetnik. »Voznik bo medtem naše po-lobljeno vozilo počasi vozil do bližnje vasi, kjer bo kovač izvršil potrebna popravila.«
Nato je: rekel ženi in hčerki: »^Pojdita z njim in okjrepčajta se .vgoštilni od prespanega strahu. .Gotovo ne* more. biti več. daleč do kakšnega naselja.«
»V dvajsetih njinutah bomo v vasi«, je potrdil, vodnik in povezal z vrvmi zlomljeno
os- . : . - ,
Stprp in žena doktorja Bothnerja sta, začela korakati nazaj. n^vkrebjer. Hodila sta dolgo časa-po isti poti,, ki sta jo bila, spla-šena„ko«.ja prevozila v nekaj minutah. Pri vsakem ovinku sta upala, da bosta srečala pričakovanega, toda> ni ga .bilo. Neki gozdni delave^, k,i sta naletela qanj,, jima je, povedal, da hi videl na cesti prav nobene žiye duše. Gertrude Sj^, je P£i .teh delavčevih besedah polas"til! silen strah, za možat. Pravni svetnik se je trudil, da jo opogumil, vendar si je tudi sjam delal, skrbi. Čedalje hitreje sta šla, skrb nima je spešijla koraJče,.a o. doktorju Bothnerju ni bilo sledu.
Naposled sta prispela na vrh hriba, a tudi
Jesenice—Planica: vlak št. 8612, ki je odhajal z Jesenic ob 10,22; namesto tega se je spet uvedelivlak š,t. 8620, ki odhaja z Jesenic, ob 8.09
. I4ubyana—Kamnik: vi^k. £t." 8414, 'ki je odhajal u Ljubljane, ob 8.10, in obratni vlak št.• 841^, ki je odhajal iz; Kamnika ob 9.47.
Krapj—Tržič: vlak št. 8512, ki je odhajal iz, Kranja, ob 9.05, in obratni vlak št. 8513, ki je odhajal iz'Tržiča'ob 10,49.'
Ormož—Murska Sobota: vlak št. 8722, ki je odhajal iz Ormoža ob 5,14, in obratni vjak št. 8713, .ki je odhajal iz Murske Sobote ob 7.10.	i»„ ,	'	* i
MUrska Sob6ta—Hodoš: vlak št. 8734, ki je odhajal iz MUrske Sobote ob 11.50, in obratni vlak št. 8735,' ki je odhajal iz- Hodoša ob 13-.24.
.Ljutomer—Gornja Radgona: vlak št. 8822, ki je odhajal iz Ljutomera ob 6.10, vlak-št. 8824, ki je odhaial "iz Ljutomera ob 16.20, in obratna vlaka'8813 in 8827,-ki sta 'c<T lajala iz Gornje Radgone ob 7.03 in ob 17.44.
Cejje—Velenje: vlak št. 9120, ki je odhajal iz Celja ob 19.05, in obratni vlak št. 9121, ki je odhajal iz. Velenja ob 20.33.
Medlika—Črnomelj: vlak št. 9220, ki je odhajal iz Metlike ob 14.21. in obratni vlak št. 8223, ki je odhajal iz Črnomlja ob 15.01.
Karlovac—Novo mesto: vlak št. 9224. ki je odhajal iz Karlovea ob 19.10, in obratni vlak št. 9219, ki je odhajal iz Novega mesta ob 21 13.
Sevnica—Trebnje: vlak št. 9416, ki je od-; hajal iz Sevnice ob 10.55, in obratni vlak št. 9417, ki je odhajal iz Trebnjega ob 16.30.
Sevnica—Zidani most: vlak št. 3432, ki je odhajal iz Sevnice ob 8.28.
Novo mesto—Straža-Toplice': vlal^ št. 9534, ki je odhajal iz Novega mesta ob 7.44, ift obratni vlak št 9535, ki je odhajal in Straže-Toplic ob 8.13:
Tržišče—Št. Janžr vlak?š^ 9712, ki je odhajal iz Tržišča ob 11.20;*^ obratni vlak št. 9713, ki je odhajal iz St. Jžinža ob 11.30.
Ljubljana—Maribor:' vlsk^št. 617—5l8, ki je odhajal iz LjubljaiVe ob 7.55, in obratni vlak št. 527—630^' ki je odhajal iz MSribora ob 20.55.	,.
<t	, j ..	A	— '
X V San Franci^cu so raztrgali nemško zastavo. Nemška službena zastava, ki je bila izobešena na generalnem konzulatu v ameriškem mestu, San Franciscu, je bila te dni Sneta in raztrgana ob splošnem odobravanju množice, kakor porpča ^Tčlhški poročevalski, urad, ki pravi tudi, da se je policija pojavila šele po izvršenem dejanju. Pozneje sta bili kot krivca aretirani dve osebi, ki pripadata posadki ameriškega rušilca, »Krewen,«. Nemški odpravnik poslov, v Wasfiingtonu je zaradi te kršitve nemških b^rv Vložil najdstrejŠi protest pri zunanjem ministrstvu Zedinjenih 'držav in zahteval, d^ vlada krivce zasluženo-kaznuje. Uradno »poročajo, da ie ameriška vlada zaradi tega dejanj^ ppravičila^pri nemški vladi.
X Dva velika italijanska potniška parnika potopljena. Po vesti iz Aten je bila V Jadranskem mor^u torpedirana velika italijanska potniška ladja »Lombardia«, Istočasno jfe bila napadena š torpedom in potopljena J,udi dru-. ga velika italijanska .'ladja »Liguria«. Ladji sta vozili italijanske čete v Albanijo. Vojaštvo obeh potopljenih ladij so Grki odvedli v ujetništvo.
X Smrtna obsodba zaradi skritih pušk. Izredno sodišče v Kališu na Poljskem je, kakor poroča »Volkischer Beobachter«, Obsodilo na smrt nekega poljskega kmeta, ker je imel skrito orožje. Obsojeni je ob naštariku polj-sko-nemške vojne zdkopal dve svoji lovski puški na nekem travniku. V vojni je bil ujet. Ko se je vrnil iz ujetništva, je izkopal zakopani lovski puški, ju očistil in skril v kokoš-njaku. Pomladi je kupil od soseda še eno lovsko puško in potem vse tri spet zakopal na nekem travniku skupaj z municijo, kjer pa so jih potem našli in kmeta postavili pred izredno sodišče.
X Meteor se je razpočil. Iz Prage poročajo o dveh meteorjih, ki sta v božični noči padla nad vzhodno Češko. V tej noči so ob 3.45 zjutraj videli enega izmed največjih 'ftieteorjev, kar so jih' opazovali v zadnih časih. Njegova svetloba je bila tolikšna, 'da je za mnogo prekašala svetlobo luninega ščipa.1 Nedaleč od Nemškega" Broda se je meteor razpočil in pok je bil tako silent da so ga slišali daleč na-
tu nista našla nikakega sledu o pogrešancu. Moral se je ali vrniti ali pa zaviti v gozd. Zadnje je bilo verjetnejše.
Gertruda in njen spremljevalec 'sta klicala, kolikor sta mogla, ime iskanega, a> za odgovor sta dobila le odmev. Strašna slutnja se je polastila mlade žene. , »Ne vrnem se prej, dokler ne doženem, kaj se je zgodilo«, je'rekla, »četudi bom morala vesjdan bloditi po gozdu:«1 ' 1
»Poiščiva najprej mesto, kjef je pOtfepin stopil,"3 gozda in spet nazaj pobegnil vanj«f je. nasvefoval.,pt,'avn'i .svetnik. »Sleciila boVa njegovim stopinjam. « ' '	•
Omenjeno mesto je bilo lahko najti. '^Visoka tr^va pri. obpestnem jarku je razločno pričala, da je potepin tekel po njej. OJ5a iskajoča sta začela hoditi za sledjo, ki je; držala v ne -preveč zarasli gozd.
Pomandrana praprot jima je kazala pot, tpda kmalu je postala sled tako močna, ° da je. bilo očitno,, da je še neka druga oseba stopala po njej.
»Gospod doktor je zasledoval pobalina«,, je rekel Stern, pokazavši na široko sled. »Pp tej ■' poti sta morala iti dva.«
»Za božje ime, če se mu le ni pripetilo kaj zlega«, je vzdihnila Gertruda. ^Pravijo, da so gluhonemi ljudje po navadi zelot razburljivi.«
; ^Stopinje se tukaj ločijo«, je zdajci menil pravni svetnik in začel pozqrno gledati v gozdna tla. »Najbrž je hotel zločinec tuk,aj-le zasledovalcu zbrisali Sled. Le' glejte, kako je skakal zdaj na jevo zdaj na desno.«
Mlada žena je sledila Sternovim pogledom i!fi'potrdila njegov^ ugotovitve.
»Predlagam vam, da se tu ločiva, vendar
le toliko, kolikor daleč sega glas«, je rekel Stern. »Pojdite po desni, a jaz pojdem po levi sl^di. Paziva pa natančno na sledi. Če ju izgubiva, ju zaradi najinih lastnih stopinj ne bova mogla več lahko najti.«
Skrb za moža je Gertrudi dajala pogum, da se je upala -sama na pot po gozdu. Sicer pa je vedela, da bo pravni svetnik stalno v bližihi. , ' ' „ '. Komaj pa sta kratko časa hodila ločeno, je pravni svetnik Zdajci zaslišal obupen krik-Takoj je stekel v smer, odkoder je bil prišel glas. Kmalu je tudi videl" vzrok' krika.
Ko vosek bleda v, obraz in drgetajoča po vsem telesu je stala ^othnerjeva žena naslonjena na drevo" in srepo gledala na tla. Nesposobna, spregovoriti tudi,le besedico, je.nemo pokazala na pomandran prostor, ki je pričal, da se je tu vršila borba med dvema človekoma. Sredi pomandranega prostora pa je negibno ležal doktor Bothner. Mrliško bledi obraz z zaprtimi očmi je bil obrnjen na-vzgor.
Pravnemu svetniku je zastala kri v žilah, ko je zagledal svojega mladega prijatelja v takšilem' položaju. Za tordiiutek mu je bilo, kakor bi mu bili odpovedali vsi udi, toda pogled na- nesrečno' ženo mti je spet vrnil duševno prisotnost. Krepko je stopil k ležečemu.
Na doktorjevem čelu šo se sredi temne lisa videle kapljice krvi. Temna lisa je liedvom-no- izvirala od udarca. Stern se je' ^klonil nad dozdevno mrtvim možem, da bi ugotovil ali je rešitev še mogoč^. V veliko veselje ja kmalu opazil, da je ranjeni še dihal. Vzel je iz Svoje torbice stekleničico kopjaka, odrgnil s tekočino čelo in senca mladega moža,
okrog. V Nemškem 'Brodu so zažvenketale šipe od zračnega pritiska. Drugi meteor ni bil tako močan. r	...	j
X Kako si zamišljajo nemški napad na Anglijo. Londonski list »Sunday Graphic« si ga zamišlja takole: »Nemčija bo skušala udariti na Anglijo z vsemi razpoložljivimi silami naenkrat. Ko se bodo skušale izkrcati nemške čete na raznih točkah, bo velikansko število letal strahovito bombardiralo vsa angleška večja mesta. Z drugimi večjimi letali bodo Nemci skušali prevažati moštvo in motorizirano orožje. Moštvo bodo skušali voziti v Anglijo tudi s tisoči brezmotornih letal in z velikim številom podmornic.«
Popotnikovo torba
Smrt vrlega moža
.	* Draga, januarja
Na sv. Treh kraljev je preminil v vasi Laz-cu po,dolgi mučni bolezni.;v starosti 61 let g. Franc Vesel, po domače Ma,tl. Rajnki je bil dolga vrsta let naročnik in' vnet bralec »Domovine«. Bil je skromen in marljiv mož, ki ni nikdar miroval. Z delom svojih rok si je ustvaril domačijo, ne s pomočjo Amerike. Samo doma je delal in pokazal," kaj .zmoreta vztrajnost in odločnost.
Bil je tudi v svetovni -vojni na ruskem bojišču, kjer je bil ranjen in ujet. Po povratku iz ujetništva v domovino je bil zaposlen dolgo vrsto let kot žagar na novi parni žagi v Podpreski, ki je last g. Mikliča iz Ljubljane. Šele ko ga je začela napadati bolezen, je moral pustiti delo in se umakniti na dom, kjer sta z ženo Amalijo lepo in složno živela. Po malem se je bavil še z delom, čebelami in kot dober mizar samouk z mizarstvom, dokler ga ni zavratna bolezen čisto priklenila na posteljo, s katere ni več vstal. Kakor je hrabro prenašal vse težave življenja, tako je tudi v dolgotrajni bolezni Bogu vdano prenašal vse trpljenje.
Kako je bil splošno priljubljen, priča tudi to, da so ga hodili stalno kropit znanci in prijatelji v takem številu, da bi bila njegova hišica dostikrat premajhna za vse, ki so mu prišli izkazovat zadno spoštovanje. Tudi na njegovi za dni poti so ga spremili številni prijatelji. Vrlemu možu, vzoru marljivega dela, ohranimo najlepši spomin!
Haloško pismo
Sv. Barbara v Halozah, »januarja
O božienih praznikih smo pokopali vzorno mater go. Marijo Blažkovo iz Gradišč. Rajnka, ki je dosegla starost 79 let, je zapustila moža, š katerim je živela 55 let zvor-no zakonsko življenje, in štiri' že preskrbljene. otroke, izmed katerih je en sin v Ameriki, a drugi glavni zastopnik zavarovalnice Sla-#ije v Ptuju. Pokojnica je bila stalna čitate-ijica na&e »Domovine«. Pogosto je rekla: »Za ,DomovW>' se mora najti denar, njo najrajši čitam«. Tako je bila »Domovina« stalen gost v njeni hiši Bqdi vrli ženi lahka žemljica! JNjenim svojcem izrekamo iskreno sožalje! - -. » . ^ •> * * v v
V zadnjem času sq se razširile razne gp-vorice o g. Emeršičuf Antonu," bivšem trgovskem pomočniku pri g. Štumbergerju, trgovcu pri Sv. Barbari v Halozah. G. EmeršSču Antonu, bivšemtJ tlarfu Sokola in bratu znanega sokolskega igralca br. Mirka, so se podtikala nečastna dejanja z očitnim namenom, škodovati njemuvsamemu in pa tukajšnetnu Sokolu, češ: »Vidite, takšni so Sokoli!« Da se zadeva razjasni, naj navedemo njeno ozadje: Emeršič Anton je bil res obdolžen poneverbe 20.000 din in nato odveden po nedolžnem v preiskovalni zapor, v katerem je prebil 11 dni. Medtem se je denar našel, toda ne pri njem, kakor govore zlobni jeziki, temveč tam, kjer je zmanjkal. Zaradi tega je bil Emeršič Anton puščen iz zapora in dobil odškodnino za nevšečnosti, ki so ga po nedolžnem-doletele. Toliko v pojasnilo. Če pa bo še kdo širil laži v kakršnikoli obliki, bo sodno zasledovan.
Knjižni odsek naše sokolske čete lepo de-, luje! V preteklem letu se je prečitalo nad 300 knjig več kakor v letu 1930. To je znamenje, da narašča število prijateljev lepih knjig. Vabijo se vsi, ki imajo veselje do či-tanja, da se vpišejo v knjižnico, ki je odprta v svrho izposojanja knjig vsako nedeljo med rano in pozno službo božjo. Članarina je malenkostna.
Letošna huda zima tudi Halozam ne prizanaša. Bojimo se samo, da ne bodo spet htide posledice v vinogradih in sadovnjakih, tako da bo še tisto, kar je ostalo od lanske hude zime, letos uničeno. Prosimo oblastva, da upoštevajo slabo gospodarsko stanje v naših siromašnih Halozah pri odmeri davkov.. Dalje prosimo, da se nam preskrbe cenejša sadna drevesca v4 svrho zasajenja na mestih, kjer so se posušila pozebla drevesa.
Smrt priljubljenega šolnika
Št. Pavel pri Preboldu, januarja.
V. Dolenji vasi pri St. Pavlu pri Preboldu je umrl v 71. letu starosti upokojeni šolski upravitelj g. Srečko Pečar. Rajnki se je rodil v Hočah kot sin premožnega posestnika in obrtnika. Tudi sin bi bil moral slediti očetovemu poklicu, toda izbral si je pot vzgojitelja. Leta 1892. je maturiral na učiteljišču v Mariboru. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v St. PaVlu pri Preboldu, kjer je služboval skoraj vso dobo do upokojitve. Tu si je poiskal tudi življenjsko družico in si postavil lep dom. Po skoraj 30 letih požrtvovalnega in uspešnega službovanja v Št. Pavlu je stopil v pokoj in občani so ga "{»častili s častnim cfočanstvom.
Srečko Pečar.je hil vedno neumorno deloven v šoli in izven nje. Ustanovil je kmetijsko, sadjarsko in, čebelarsko podružnico in polnih, 18 let je,tajnikoval v napredni hranilnici. Bil je odločno nacionalen mož in zvest pripadnik Sokola. Med ljudstvom je bil priljubljen. Kmalu po upokojitvi mu je umrla ljubljena soproga. Starejši sin Stanko je odvetnik v Novem mestu, mlajši sin Srečko pa ima doma mehanično delavnico.
Srečku Pečarju bodi ohranjen Časten spomin, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
Kmetijski nasveti
i
Zakaj krava zadržuje mleko t Eden izmed glavnih vzrokov zadrževanja mleka je odstavitev teleta. Nekatere krave so za to zelo občutljive. Kakor so dognala raziskavanja, ne dajejo krave takrat mleka zato, ker ga nimajo, kar je posledica živčne vznemirjenosti. Ko pa nastopi živčno pomirjenje, krava spet daje količino mleka. Če je morda krava nagnjena k takim pojavom, bi bilo dobro, da pri prihodnem teletu kravo takoj po telitvi začnete molzti in tele napajate.
Marone cepiš lahko na divji kostanj aH hrast. Za cepljenje je prav primerna podloga divjak, zrasel iz semena divjega kostanja. Ta je namreč zelo odporen proti boleznim. Cepljenje se izvrši pomladi pred mezgo kakor pri sadnem drevju, ali se bkulira (cepi na oko") polki.za časa druge mezge aH pa se cepi jeseni na speče oko. Za podlogo kostanja se lahko vzame tudi hrast.
ter mu vlil nekaj kapljic v usta. Poškodovanec je kmalu odprl oči in Gertruda se je z veselim vzklikom sklonila k možu. Solze so ji zalile oči.
»Moja glava!« je vzdihnil doktor Bothner in z roko nehote tipal rano.
S pomočjo žene se je kmalu vzravnal v sedeči položaj. Čudil se je kako sta mogla žena in Stern priti sem. .
»Ali ste zlikovca prijeli?« je vprašal.
»Hvala bogu, da sva tebe srečno našla«, je odvrnila Gertruda s pogledom, polnim ljubezni. »Za neznanca - se zdaj nikar ne brigaj!«
»Torej je ušel?« se je obrnil doktor na starejšega prijatelja.
Pravni svetnik se je medtem prepričal, da Bothner razen rane na čelu ni bil nikjer drugje poškodovan. Na videz tudi rana na čelu ni bila smrtno nevarna. Pozval je doktorja, naj poskusi vstati. Po kratkem prizadevanju se je postavil na noge in bprt Ha svoja spremljevalca je prišel iz vlažnega gozda na deželno cesto. Stern je obvezal z lanenim robcem rano mladega moža, kolikor se je pač dalo, da bi jo obvaroval prahu in druge umazanosti. Zaradi pomanjkanja sveže vode so morali izpranje rane preložiti do prihoda v vas.
»A1I se počutite dovolj močni za,ho j o do vasi?« ga je zaskrbljeno vprašal Stari gospod. »Če ne morete peš, poj dem po kakšen voz v vas.«	' *
»Bo ie šlo!« je odvrnil doktor. -malcj mi še šumi v glavi, sicer pa ne čut%i nika-kih posebnih bolečin.«
Nastopili so pot. Navzdol je šlo * hitreje* Pravni svetnik je pripovedoval dogodek od
usodnega strela do trenutka, ko je vozilo tre-iščiIo v drevo, kar je napravilo konec dirjanju splašenih konj in še pravočasno preprečilo večjo nesrečo. Svetnikovo pripovedovanje je često prekinila in dopolnila Gertruda, ki je bila izredno dobro razpoložena zaradi srečne najdbe moža.
»Kakor veste, sem bil stopil z voza, da bi olajšal konjem vožnjo, in korakal poleg vozila«, je začel pripovedovati Buthner, ko je bil svetnik končal svojo zgodbo. »Videl nisem, kdaj je zlikovec skočil iz gozda, ker sem bil na drugi strani voza. Nanj stm postal pozoren šele, ko sem zaslišal strel. Takoj sem spoznal v potepuhu berača z Gickelhahna. in planil sem za njim, da bi ga ujel. .Sledil sem mu v gozd, toda bil je okretnejši od„ mene. Zato sem ga le s težavo dohajal. Razen tega me je gosto grmičevje oviralo, medtem ko je on tekel z lahkoto tudi po najgostejšem gozdu. Le z največjim naporom sem ga toliko dohajal, da se-razdalja med nama ni kaj posebno večala.« 3 .	J t
Pripovedovalec je za treriatek utihnil, da se je odpofal, ker je bil še zelo'slab. Nato je nadaljeval:
| »Prav-kifnalu sem opazil, da jg bila pištola, ki jo je imel v rokah, le ža en' stre*. Ker je bil naboj 2e nporabil, se mi tor^ nabilo treba več "bati, ker ga med tekom ha hovo nabiti, nf utegnil. Divji lov te Je nadaljeval, čez čas*sem opaal, da sem Se beguncu precej približal. Tudi c>n je moTal to ugotoviti, ker jr"zatel teči v*„'vijugah* Hotel je s tem dŠtfeei, da^bi1 "bil ^grešil sle<f;z£njim, kat se mu pa ni posrečilo. Počasi sd ga začele zapuščati moči, vsaj njegov počafcejši tek je
kazal na to, medtem ko jaz še nisem čutil nikake utrujenosti. Pognal sem se z vso silo proti njemu in v dobri minuti sem. ga dohitel in prijel.
Na vse načine še je otepal, da bi se mi bil izmuznil, toda bil sem močnejši in, sem ga držal za zvito roko z jeklenim prijtSnom. Hotel sem ga podreti na tla in zvezati s pasom, ki sem ga itnel v žepu. To mojo namero je moral opaziti, zakaj s silnim sunkom se mi je iztrgal, se obrnil in nt z oproščeno levico zgrabil za vrat, medtem ko j^ njegova desnica vihtela pištolo grozeče nad mojo gla*o. Od bolečine je zastokal, ko sem ga ponovno prijel za roko, ki me je davila. Mislim, da sem mu zdrobil zapestje. Takoj je ■izpustil .vrat, v tistem trenutku pa sem začutil strašen udarec na čelo, tema se mi je naredila pred očtni in izgubil sem zavest Zločinec je torej ušel.«
»Če le iy nameraval kaj hujšega, kakor, te spleti konia«, je pripomnila Gertruda.
. »Te ni verjetno«, je menil pravni svetnik. »Postavil se je teStoo k glavama obeh konj, •*io je ustrelil'. Pri strelu je držal pištolo proč Od voza. če bi Motel katerega izmed nas Itttl-eliti, hi mu to bilo laže storiti n»ed počasno v«žnjA. Stopil bi bil k vozu-in* lahkoto zadel svojo žrtevr%
»Obžalovati je le, da-Je ušel. Č<* bi^ga bili ffHjeli, bi bffi izsilili; iz njega, kaj Je bilo v? rok hieeovega d*4#»ia«, je rekel .doktor. »Če ni bilo fe W*dobn*dejahje brez posebnega nMKenfe, potem j* to gotovo v Jivezi z grozilnim-pismom	bil na pol, dorasli
fJSbalin najet za nffpad^
'Dalje*
m %
S
E
Čaroben lik: pilar, Irena, Lerin, Anica, ra-nar.
Kako bo delil: Najprej napolni štirilitrski lonec in prelije to vodo v petlitrski lonec. Potem napolni še enkrat štirilitrski lonec in z njim dopolni petlitrski lonec, v katerem je bilo doslej štiri litre vode. Tako mu ostane v manjšem loncu tri litre vode. Iz velikega lonca izlije zdaj vso vodo in pretoči vanj tri litre vode iz manjšega lonca. Manjši lonec spet napolni do vrha in tako ima v enem loncu tri, v drugem pa štiri litre vode, ali skupno sedem litrov, kakor zahteva uganka.
Skrit pregovor: Pokoftci dviga glavo prazen klas.
Naš pesnik: V navpičnih vrstah bereš: osa, pik, Ema, lok, Ana, oje, ped, ena, oko._ vol.
srednji vodoravni vrsti pa dobiš: Simon Jenko.
Zlogovnica: Besede so; Daruvar, običaj, malinovec, opazovanje, Vitanje, imetek, napoved, Azija, telovo, Einerik, zabava, Arizona, bleščanje, Albina, vigred, arija, izdajalec, Nadija. Prve in tretje črke teh besed ti cajo brane od zgoraj navzdol naslednji poziv :Domo vina te zabava in uči, žito jo rr.z-Liriaj!.
Štirje rebusi: 1. Odpri srce, odpri roke, oti-raj bratovske solze! — 2. Gora ni nora. Tisti ie ror, ki gre gor! — 3, Vsak je svoje sreče kovač. — 4. Naprej zcstave Slave, na boj junaška kri!
„ Maš® naggsdš
V božični številki sme cbljubili, da bomo nagradili deset pridnih reševalcev. Toda oglasilo se jih je toiiko, da smo dejali še deset nagrad. Po žrebu dol»e po eno lepo knjigo, ki jim bo krajšala dolge zimske večere, naslednji rcšcvalci:
Nežika Friškcvic, Grajska vas,, p. Gomilsko. Franc Kopin, Juvcnje, p. Radmirje. Jožica Kače, Draniljc pri Celju. Angela Drcbnič, Hrib 73, p. Loški potek. Karel Kariž, Sv. Janž 15, p. Meža, Roza Jeglič, Kisovec 48, p. Zcgcrje o. Savi. Franjo KcJšek, Naklo 43 pri Kranju. Franc Planinšek, Smarje-Sap. Jožef Mlakar, Ljubljana, Večna pot 59. Anton Šmigcc, Dravinjski vrh 3, p. Sv. Vid pri Ptuju.
Franjo Starcšinič, Preloka 53, p. Vinica pri Črnomlju.
Franc Banfi, Veščica 42, p. Murska Sobota. Aleksander Jankovič, Veliki Dolenci 48, p.
Šalovci, Prekmurje. Ivan Vrček, Smlednik 14, p. Medvode. Marija Krivec, Log 180 ,p. Hrastnik. Zdenka Tomec, Stari trg 50 pri Rakeku. Stjepan Kunštek, Brezno p. Hum ob Sutli. Viktor Dornik, Bistrica 65, p. Tržič na Gorenjskem.
Lenard Korže, Kamnik, Samostanska 94 in Dezider Kovač, Lcnčarovci, p. Križevci v Prekmurju.
Imena ostalih ugankarjev
Poleg nagrajencev so prav rešili zahtevano število ugank naslednji naši bralci in bralke: Jože Razboršek, Mala Breza 25, p. Sv. Jurij ob juž. žel., Neža Nepužlan, Zupelevec 18, p. Brežice; Franc Kot, Brezovnik 23, p. Griže pri Celju; Ivan Straunik, Ribiče 13, p. Mu-ta; Marjan Strniša, Hrastnik; Franja Vertač-nik, Studence 62, p. Hrastnik; Ivan Vrečko, žand. četa, Maribor; Nada Roš, Hrastnik; Mirko Vertot, Zvab 36, p. Ivanjkovci pri Ormožu; Ivan Košar, Radvenci 43, p. Ivanjci; Avgust Suszynski, Vrbje pri Žalcu; Imre Fer-ko, Dol. Slaveči 124, p. Gor. Lendava; Lojzka Kovačič, Križevci 22 pri Ljutomeru, Alojz Žehelj, Bočna pri Gornjem gradu; Olga Ož-balt-Siherl, Ljubljana, Bezenškova 36, Janez Lotrič, Zg. Dobrava 7, p. Podnart; Franja Pučko, Veržej pri Ljutomeru, Ljubica Kotar, Velika Loka 19, Zlatko Erjavec, Ljubljana, Malgajeva 8, Alojz Gombosy, Krajna, p. Ran-
■skl kot
kovci; Friderik Gaberc, Ormož, Ivan Krenč-nik, Loke 326, Trbovlje I; Slavko Glibe, Krška vas 45; Ivan Reven, Ziri; Rezi Mlakar, Babno polje 96, p. Stari trg pri Rakeku; Milko Domanjko, Kapela, p. Clatina-Raden-ci; Dezider Kovač, Lcnčarovci, p. Križevci v Prekmurju; Dominik Pirce, Čeršak 52, p. Sv. IIj v Slov. -goricah; Simon Jamnikar, Ruše; Janko Lešnjak, Markovec p. Stari trg pri Rakeku; Jože Kotar, Prapretno 19, p. Hrastnik; Erno Ramsak, Sv. Marko 25, p. Hrastnik; Elvina Feldin, Hrušica 50, p. Jesenice; Anton Novak, Družmirje št. 52, p. Šoštanj; Alojz Prijatelj, Klane 70, p. Kranj; Mici Gračner, Log 167, p. Hrastnik; M. Bosina, Pavlavas, p. Pišece; Maks Žunkovič, Jurovci, p. Ptuj; Roman Barle, Gor. Podboršt, p. Velika Loka; Marica Zvonar, Studence 69, Hrastnik; Milena Plaznik, Hrastnik 30; Ivan Gruden, Stolnik 8, p. Stahovica; Ivanka Goršek, Kosaze štev. 67, p. Petrov-Ivanka Inkret, Laše 6, Podpiad; Franc Štiglic, Sv. Primož 64, p. Ljubno; Drago Klembas, Ljubljana VII, Vodnikova 14; Ivan' Mikec, Draga 15, St.. Rupert; Martin Krum-pak, Kranj; Ivo Kcgovšek, Smrečje 50, p. Vrhnika; Prane Rafolt, Ruše;. Ivan Dimitro-vič, Orešje 3, p. BIzeljsko; Ivan Stor, Maribor, Koroška c. 50; Jožefa Bah, Buče 38, R. Ctsar, Štore; Amalija Sega, Šegova vas p. Loški potok; Poldi Bczavitar, Virmaše 51, p. Skcfja Loka; Marija Popdurauov, Zemun, Dalmatinska 2L; Marija Kovačič, Logarovci, p. Križevci; Ivanka Meglic, Hrastnik 72; Marta Ttkavec, Kleče, p. Dol pri Ljubljani; Fan.ka Ambtožič, Ljubljana, Čopova 1; ivan Gcijup, Liboje 34, p. Poiiovče; Bora Šume, Dobračcva 1, p. Ziri; Milan Visočnik, Creš-njevec, p. Slov. Bistrica; Janko. Topličar, AmčfckOva graba- .26, p. Ljutomer; Marija Jo-šar, Gor. Peirovci 83, v Prekmurju; Marija iSoi.nc, Ghn;e .4, p. Bras.ovee; Jože Skaineii, Začret, p. Celje; Nuša fiorv&tova, Ljutomer; Ignac i »vec, Vrata-Javorje, p. Šmartno pri Litiji, Ferdo Kopr.vnik, Domžale, Nina Šterk Ljuoijana, Tržaška 14-1; Minka Bittnčeva, St. Vid pri Ljubljani; Jožko Kunar, Brnica 86, p. Lol pri Hrastniku, jakcb Baloh; Fran Werdlack, Gortina, p. iViuta; Edo Uelaiet, SI. Javoinik 102; Vilko Kraje, Stari trg pri Rakeku, A. Potočnik, Zagorje ob Savi; Ladislav Kuk, Rudnik »Rasavci«, Prijedor; Boris Knez, Rinkovci, p. Sv. Jurij ob Ščavnici, Stanko Jager, Celje, Prešernova 6; Ivan Struci, Kog 98, p. Sv. Boiienk pri Središču; Matija lViikše, Biatna Brezovica, p. Vrhnika; Miha Straunik, Stari trg, p. Slovenj Gradec; Marija Uovšfck, Jesenovec, p. Dol pri Hrastniku; Milan Suhanek, Kokrica pri Kranju; Minka Stermecki, Radmirje ob Savinji; Pa-hič Stanko, Lokanja vas pri Slov. Bistrici; Ernica Sadnik, Sv. Pavel pri Preboldu; Jožefa Lavrič, Ljubljana, Gradišče 12, Ivan Kostevc, Marof, p. Pišece; Julija Pavše, Te-netiše, p. Litija; Marija Jerovšek, Mirna na Dolenjskem; Anton Černelč, Trčbče 10, p. Sv. Peter ped Sv. gorami; Franc Bukovec, Rečiče, p. Semič; Angela Vute, Radohova vas 8, p. Sv. Lenart v Slov. goricah; Anton Bi-dovec, Kranj, Cojzova 8; Alojz Mulej, Hraše 13, p. Lesce; Škerjanc, Trbovlje I; Ivanka Kuclarjeva, Huje 26, p. Kranj; Silva Hošič, Hrastnik 15; Anton Ferlež, Rogaška Slatina; Martin Goršek, Drešinja vas, p. Petrovče; Franc Škerlec, Vičanci 3, p. Velika Nedelja; Alojzij Sitar, Groblje 2, p. Prečna pri Novem mestu; Anica Šuster, Marija Gradec, p. Laško; Anton Rakovič, Hobovše 15, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko; Anica Mlakar, Lož 22; Anton Grašič, Lahovci, p. Ivanjkovci;- Jožica Bogataj, Kranj, Cojzova 8; Rezika Maz-nik, Križe 10; Rozalija in Franc Štajnar, Kr-žišče 10; Alojzij Tomažin, Kržišče 9, p. Raka; Dragp Novak, Zavedna 62, p. Celje, Marija Ogrin, Ravne 8, p. Kamnik, Marija Pe-čovnik, Dolenja vas 46, p. Sv. Pavel pri Preboldu; Feliks Čuček, Selce 61, p. Sv. Rupert v Slov. goricah; Franc Primožič, Radeče pri Zidanem mostu; Ivica Vozelj, Podkraj 39, Loke, p. Zagorje ob Savi; Anton Založnik, Notranje gorice 48, p. Brezovica pri Ljubljani; Ferdo Klembas, Ljubljana VII. Vodnikova 27; Leopold Rebernak, Sp. Laze 6, p. Lo-
če pri Poljčanah; Bruno Klamert, Ljubljana, Opekarska 17; Janko Bizilj, Ljubljana, Delavska zbornica in Dragotin DremeJ, Sv. Peter 46, p. Zidani mest; Ivan Urdovnik, Tru-janski zavoj,-Zagreb; Jakob Rebernak, Naklo pri Kranju.	,
Novsk&aa vsilila
Prejeli smo še nastopna novoletna voščila, v katerih žele vso srečo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem:
Delnice. Bizeljski fantje na orožnih vajah: Ivan Gregi, Štrasnar Anton, Pinterič Jožef, Kunst Franc, Pristolič Franc, Gršak Anton, Kramar Franc, Bonka Alojz, Malus Vitos, Koren Ivan, Demšič Rudolf in Rajterič Jožef.
Gendolf (Nemčija). Feliks, Viktor in Franc Špeh, ;Janez Avsec in Franc Bavec (Koza-rišče-Lož pri Rakeku). Josip in Franc Ožbolt (Potok ori Čabru), Jdsip Lavrič (Bezgarji Dri Osilnici), Josip in Blaž Šercer (Zurge), Ivan Ožbolt (Bezgoyica pri Osilnici), Fran;o, Josip in Vekoslav Volf (Požarniča), Vekoslav Markov;č (Požarnica), Andrej Pelan (Lož pri Rakeku), Josip Rački, Vinko Ružič (Mrko-,polje), Anton Grajž (Novi kot pri Prezfdu), Franjo 0"bo!t (Prezid), Anton Zurga (Osil-nicaj, Ludvik' Vpjf (Plescr\ Josip Brdvelt '(Osilnica). Josip Vrbnjak (Križevci Dri Ljutomeru), I an.Mulc (Delnice), Jurij Bolf (Lo-zpc), Franjo P?.vV.č (Vode-Gerovo)i Fcrk Ivcn (Čurilovrc - Podravina), Ivsn Stanič (Dol-nia Ler.d?vav, Milko Novpk (Podturen), Ivan Zvir (Beltinci). Dragotm Čep (Vode-Cerovo), Iv.-"-t Tim?c (Dolarji-Gerovo).
Skopi ?e. Slovenski' fantje aviatiki: Hojner Stanislav' (L\ utciiicr), Cchtl Jože (Z?. Pclj-sknva), Skuhala' Stanko f Križevci k ŠeThaus Edvalrd (Škofia Lok?), Curk Mirko (Maribor), Pevec Janec (Brezie). Štsfanič Fr»nc (Zb^levo). Smrdel Fronc (Maribor), fjoltos Karlo (SI. Bistrica), Marčič Albin (P:->tc -sko). Škodič Franc (SkokeV Sofadin S^a"1-ko (Sv. Kungota), Kirbiš Ms kg (Ž*. Hajdi-nal. Šlenber^ar Ivan (PoHrežie), Kokal Franc (Pohrežje), Pr^fič Jože (Fr?'m)- Tancer Jožko (Studenice), Kolarč M:h?. (Ptuj). Vogrin Frane (Zg. DuclelO. Črefnar Franc (Oplotni-ca). Strniša Viktor ( Kostrivn^a), Cene F-~>nc (Hoče). Maicenov'č Anton (Loče), Zmavc Vin-cenc (Jurš:nH) Mu^dricn Martin (Bratonci), Po^e.j. Fdv.?rd (Št. Pavel).
Št. Vid n^d Ljubljano. GKJŽniški podna--'•edPik Praznik Viktor z žero Emo in hčerko Boženo (Gomilisko v Saviniski dolini^, orožniški kanlar Petrič Janez (Rieonce pri Dobovi), orožniški rodmrednik Suš"?k Valentin z ženo Francko (Besn:ca Dri Kraniu).
H koncu moramo še pricomniti. da nekaterih dooisov z božičnimi in novoletnimi voščili nismo megli prebrati, ker so bila pra-več nerazločno pisana ali p°. tako zalita s črnilom, da nit? ena črka ni bila razločna. V nekaterih dopisih smo morali izDustiti do?--mezna imena, ki rv?o bila čitljiva. Prizadeti nai se torej, ne hudujejo, če jim nismo mogli UStreČl.	n-ja Jicra aiaJ3 'n;
X Drobne zanimivosti. Naistarejšo uš na svetu so našli okamenelo v škrilievoih v Colo-rachi. Njeno starost'ceniio ni 30 n»illk>r>ov let. — Gobavcev je na svetu- okro^ 5 milijonov. Na Evropo iih pride 20.000. Nai več jih je v Rusiji in v Šnaniii,-—St?r03t nsše zemlie cenijo na dve do tri. miliiarde let, starost solnca pa na osem do deset bilijonov let. — Ob dobri razsvetljavi baje človek bolie sliši kakor v mraku al^ob slabi razsvetljavi.
X Rutica na ustih brani pred hripo. Na Švedskem močno razsaja hripa. V raznih podeželskih mestih oboli dnevno tudi po petdeset oseb. V Stockholmu je nastalo zavolio številnih obolenj veliko pomanikanje osebja v uradih. Ljudje se skušajo okužitve obvarovati na ta način, da si privezuiejo rute ored usta. Tako strežejo jjo gostilnah in kavarnah natakarji z rutami, pred usti. Obolenia doslej sicer še niso terjala mnogo smrtnih žrtev.
Listnica fSffSfMštga
AdleSiči. Pri dopisu ni podpisa.
Bučka. Žaljivo. Za tako reč je treba zanesljivih dokazov!
Sevnica pri Mirni. Tiskovni zakon je hud in objavi takega dopisa bi gotovo sledila tožba.
DOMOVINA St.4.
feL- -"-^»jVJMTitglin WM»IIHB8aBBgBiaWBaMI
A D I O
Liublsana
od 26. januarja do 2. februarja.
Nedelja, 26. januarja: 8: Jutrni pozdrav.
—	8.15: Trio Malenšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Orkestralne točke (plošče). — 10.30: Prenos izseljenske akade-dije iz dvorane Uniona. — 12.30: Objave, poročila. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17: Kmetijska ura: V novo čebelarsko leto (Jože Okorn). — 17.30: Pevski zbor »Slavec«. — 18.15: Šramel »Štirje fantje«. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: ŠLo venska ura: Samospevi Nade Udovč-Brejčeve. (pti klavirju prof. Lipovšek). — Iz svojih pesmi bo bral Anton Vodnik. — 20.30: Večerni koncert radijskega orkestra.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za veselje in za ples (plošče).
Ponedeljek, 27. januarja: 7.30: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Kreutzerjeva sonata (Beethoven op. 47). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — in.02: Radijski orkester. 14: Poročila, objave. 17.30: Pisana šara (plošče). — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Slavni potovalci in njihova odkritja (prof. Ciril Šlebinger). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnosti (Fr. Lipah). — 20: Gerbičev večer (sodelovala bosta radijski komorni zbor in radijski orkester) — 21.30: Za tiste noge, ki se rade vrte (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
Torek, 28. januarja. 7: Jutrni-pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vsega malo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura' Spomini na pot ob mejah Albaniie (prof. Rafael Bačar). — 17.30: Mlada grla, vesela srca. Pel bo. dekliški zbor »Vigred«, igral pa radijski orkester (dirigiral bo Šijanec). 18.40: Notranjepolitično življenje Rusije pod velikimi knezi' (Franc Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40'. Plošče. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20: Dr. Fran De+ela: Dobrodelnost, veseloigra (člani radijske igralske družine). — 21.15: Samospevi Štefanije Vuk-Frankovske (ptri klavirju prof. Lipovšek)..— 22: Napovedi, poročila.
Sreda, 29. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05; NaP°vedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vgselih zvokov (plošče). — 12: Iz operet (plošče).' — 12.30^ Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Šramel »Ljubljana«. — 14: Pbi>eeila, objave. — 17.30: Veseli odmevi (plošče). — 18: Mladinska ura: a) O plazovih (Janko Sicherl). b) Šoort v literaturi (prof. Fran Vodnik). — 18.40: Katoliška obnova v XVI. stoletju (prof. Lenarčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura.
—	19.40: Kozaški zbori (plošče). —*20: Gorenjski trio (vmes bo pel Janez Ahačič). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila.
Četftek, 30. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Salonski kvartet. — 18.10: Plošče. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice (dirigent Šker-janc). — 20.45: Plošče. — 21: Koncert (sodelovala bosta sopranistka Tončka Šuštar-Ma-roltova in radijski, orkester). — 22: Napovedi, "-poročila.
Petek, 31. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7\05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Bolezni nečistoče (dr. Franta Mis). — 12: Naši 'napevi (plošče). — 12.30: Poročila.
objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio. — 14: Poročila, napovedi. — 14.10: Tuj-skoprometna poročila. — 17.30: Prijetni trenutki (radijski orkester). — 18.10: Ženska ura: Sodobne skrbi in omejitve v gospodinjstvu (Helena Kelharjeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Izseljenska poročila (dr. Fran Terdan). — 20: So-natni večer, koncert za violino in klavir (Lota Paumgartnova in prof. Lipovšek). 20.45: Pisan spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila.
Sobota, 1. februarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Venček plošč. — 12.30: Poročila, objave: — 13: Na-
povedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 17: Otroška ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega '^t^dia).
—	17.30: Drobiž za drobiž (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Nastop otroškega zbora »Zvončka« (pri klavirju prof. Lipovšek). — 18.40: Kako si uredimo lastno vremensko opazovalnico (Janko Sicherl). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura.
—	19.40: Citraške točke (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pisan večer: »Trpnopretekli deležnik — par-ticipium perfecti passivi, ali: Vesela in- žalostna študentovska zgodba ob koncu semestra.« Besedilo napisal Jože Schweiger (izvajali bodo člani radijske igralske družine). —• 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
človek, ki je postal
v kaznilnici millfoiiar
V seznamu davkoplačevalcev v ameriški državi Virginiji, ki plačujejo najvišje davke, je tudi ime Juart Coquimbo. Ta mož pa ni stafidval^v letih, ko je zaslužil nad m!l jon dolarjev, v razkočtii vili, temveč v jetnišnici v Parkersburgu. TJffso mu tudi pošiljali bančne račune in računske zaključke. ' " '
Usoda Juana Coguiniba je nenavadna tudi za ameriške razmere, kajti tudi tam se ne zgodi vsak dan, da bi zločinec v ječi postal milijonar, in to zločinec, obsojen na dosmrtno ječo zaradi dvojnega umora
Juan Coquim'eo je po rodu Španec in se je preselil v Arrerikb ko: siromak, k-ikor nešteto drugih. I,"ajprej je bil zaposlen kot sluga, potem kot čistilec avtomobilov in pristaniški delavec in naposled se je ustalil v neki veliki pralnici v Baltimoru. Velika predrznost je bila. da se je zaljubil v 181etio hčer svojega delodajalca. Brez upania, ca bo kdaj dosegel svoj smoter, je gojil čus'va do mlade Helene. Zato ie pa živel v nepr-staii želji bo bogastvu, da bi si pridobil l'u'Vi«»no ženo. Noč in dan\je s!re~nil za tem sm^f-o-i in ves prosti čs* i? posvečal s^avi n~ve?a pralnega stroja. Od ijutna n ie mno*"> ob°tal. Ko je pa HeVr.in oče zvdel za ljubezensko razmerje ir^d	in JiT-n"m, j° mlnd^mu
delavcu pokaral vrrta Pred""	Jim
poslovil, mu i-5 TTelena za^rt -v'1a r'a V1 dočakala nanj. dokler ne bo obogatel in lahko samozavestno s*ooil pred njenega o*et»s
Posle.i je Juan vztrajno d:lal na ivujem izumu ter stradal in zmrzoval v svoji podstrešni sobi. V vročici svojega de a je neka j tednov po odhodu čital, da se je1 Helena poročila. Vzela da je bogatega trgovca. Juanov grad v oblakih se je podrl Juan je zav-gel vse načrte in ostal mu je edini smoter, kako bi se maščeval nad nezvestim dekletom .n možem, ki ga je oropal življenjske sreče. Kmalu potem so našli Heleno in njenega moža ustreljena. V sodni .preiskavi je mirno priznal svoj zločin. Obsodili,so ga na rmrt. V zadnein trenutku pa mu je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo.
To, česar ni mogel Coquimbo doseči v svobodi, se mu je posrečilo v ječi. Postal je milijonar. Ze čez pol leta se mu je posrečilo
v ječi, da so mu spet dovolili delati na njegovih načrtih, in čez nekaj mesecev je bilo njegovo delo deležno uspeha. Izumil je pralni stroj, ki je zelo lajšal pranje in sušenje. Kmalu je pokazal zanimanje za izum bogat | zanimanec. Ta je ob;skal Juana v ječi in se obvezal, da bo izdeloval take stroje. Polovico dobička je izdelovalec strojev prepustil izumitelju. Novi stroj je bil sprejet z velikim uspehom. V kratkem času ie bilo prodano na tisoče strojev. Po vseh Zedinjenih državah so začeli uporabljati ta stroj in razumljivo je, da je izumitelj kmalu obogatel. Toda bogastvo mu zdai ni bilo več potrebno, raj je bil kaznjenec, ki naj do smrti živi v jexi. Dosegel ga je prepozno. Pos^i ga je le mučilo, ker ga ni mogel uživati. To ie vpl valo na Coquimba tako, da je poskusil dvakrat izvršiti samomor.
Naposled je prišel na misel, da bi si skušal popraviti svoje pokvarjeno-življenje v^aj s tem, da bi denar koristno uporabil: Zanj
si ni iViogel kupiti niii boijše hrane, d žati se je- moral strogo kaznilniških predpisov. Zaprosil je ravnatelja jetnišnice, naj bi mu priporočil mlade ljudi, ki žive v bedi in ki sb potrebni podpore za svojo izobrazbo Kmalu se je razvedelo, da v kaznilnici v Parkersburgu živi jetnik; ki gmotno podpira m'ade umetnike in ki ne odkloni nobeno p-o^nje.
Zd?j živi v Baltimoru okrog 30 l.'udi, ki se moraio zahvaliti za svojo srečo morilcu Juanu Coouimh/u. Med njim' ie tu-": n~kaj izumiteljev, ki so samo po zaslug; tega ns-navadnega dobrotnika lahko končpli mirno svoje delo. Tako se dolarji, ki jih Cocjuimbo he more uporabljati sam, uporabljajo najbolje za plemenite nemene
X O admiro'»i CunninphiRTnu, poveljniku an^Ieške^a brodovja na Sredozemlju. Admiral sir Andrew Cumvngham. poveMnik or-fieške^a s^edo^emskefa voW?s hlodov j a-, je večji del svoiojja službovanja preživel vt>m(v na Sredozemskem moriu Admiral Cunninffham ie stopil v kraljevsko mornarico že leta 1/38.. ko mu ie bilo kom?i 15 let! Doma je s Škotskega. Oče ie bil profesor V zadnji svč<r-vni'	je bil poveMnik ra-
šilcev. Za hrabrost je bil odlikovan kot poveljnik rušilca »Scorpiona« v Galipoliju. Njegov rušilec ie opravljal nainevarne4?e «"?-tage. Kadar je bilo treba narediti kak drzea korak., fco zmerom mislili na »Scoroiona« in niesoveffa ooveMn5ka Cunninphama Pozneje je bil Cunn;ngham poveljnik »rušilcev v Sredozemskem morju. Leta 1937. je bil imenovan za podadmirala kot poveljnik skupine križark. Novembra leta 1938 je bil na »Hoodu« poslan, da $re;šče. kako je prišlo do potopitve neke angleške trgovinske ladje. Avgusta leta 1939. je poveljeval petim Angleškim vojnim ladjam, ki so plule v Turčijo na uradni obisk. Ob tej priliki je z letalom prišel tudi v Ankaro, kjer se je sestal in razgovarjal s predsednikom turške republike Izmetom Inenijem.
X Zakaj otroci lažejo. Dunajska zdravnica dr. BuliberjeVa je napisala zelo zanimivo knjigo o svojih opazovanjih otrok. Buliberie-va trdi, da se otroci pod petimi leti svojih laži sploh ne zavedajo, marveč da je vse, kar neresničnega povedo, plod njihove domišljije. V starosti med petimi in desetimi leti govori otrok neresnico delno zato, da bi izrazil tako svojo željo, da je že velik in dorasel, delno pa iz bojazni pred pričakovano kaznijo. Šele po desetih letih se otrok čisto zaveda laži in hoče z neresnico doseči neki določeni smoter.
X Pošast lakote straši v Franciji. Iz Ženeve javljajo, da postaja vprašanje prehrani na Francoskem od dne do dne bolj pereče. Od Dunkerqua dč> Biarritza je morje za Francijo toliko kakor zaprto. Samo v siedo-zemskih pristaniščih se lahko iztovori kakšna pošiljka za Francijo, toda to, kar pride m tej poti, zadbsttije komaj za majhen del. • francoskega prebivalstva. Ker je Francija r > eni strani odrezana od svojih kolonij, po d > gi strani pa mora prenašati posledice ang -ške bloikade, nastaja za državo obupen položaj.
Ameriške orožarne delajo s polno paro.
Kakor poročajo iz Washingtona dela ameri-Ska vojna industrija s polno paro. Ameriška Tiflada se ukvarja z načrtom, po katerem naj ibi Združene države izdelale na dan po 500 lovskih letal. Vse kaže, da bodo ta načrt v najkrajšem času tudi že začeli izvajati. V Velikih množinah Amerika že zdaj izdeluje druge vrste orožja. Njena industrija naredi na leto po 9.200 tankov in nad dva milijona fcušk. Razen tega bo letos izdelala 380 vojnih |n nad 200 trgovinskih ladij. Počasi pa se bo fedelava ladij povečala. Tako obsežnega načrta pa seveda ne bi mogli izvesti, če ne bi fcgradili tudi vsaj nekaj novih tvornic. Med drugim jih bodo zgradili 40 samo za izdelovanje tankov.
X Solnčni in lunini mrki v letošnjem letu. J»etos bomo videli dva solnčna in dva lunina fnrka. En solnčni mrk bo delen, drugi popoln, lunina pa oba delna. Toda pri nas bo-fcao videli samo drugi delni lunin mrk. Del-hega luninega mrka 13, marca pri nas ne bomo videli, pač pa ga bodo videli v Severni Ameriki, na zapadu Južne Amerike, na Mirnem morju, v Avstraliji in v vzhodni 'Aziji. Delni solnčni mrk 27. marca bodo vi-leli na Novi Zelandiji, v Polineziji, na Ti-lem morju, v Srednji in Južni Ameriki. Delti lunin mrk 5. septembra se bo videl tudi >ri nas, dalje v delu Severne Amerike, v rzhodnem delu Tihega morja, v Avstraliji, 3T Indijskem morju in v delu Afrike. Popolni polnčni mrk 21. septembra se bo videl v de-Ju Vzhodne Evrope, na Rdečem morju, v Aziji, na Sundskih otokih, v Novi Gvineji, t delu severne Avstralije, na Japonskem, na Tihem morju tja do Aljaske.
X Kateri izmed obeh bo učakal višjo starost. V Hammerau na Bavarskem sta brata dvojčka Jakob in Franc Neulinger pri najboljšem zdravju praznovala svoj 92. rojstni Han. Med obema bratoma je bila vse življenje samo ena sporna reč: ali učakaš višjo rost kot zakonski mož ali kot samec. Za-sta si življenje v tem pogledu uredila [vsak po svoje. Medtem ko je Franc oče tri-
ejstih otrok in ima tudi lepo število vnu-v in pravnukov, si je Jakob do današnjega Bne ohranil zlato svobodo. Na zadnjem praznovanju se brata glede sporne zadeve še vedno nista zedinila. »Bomo videli, kdo izmed haju bo prej učakal stoletnico!« je izjavil Jakob, ki je brez družine.
|X Više razvita žival že nekoliko misli. O tem vprašanju je predaval te dni dunajski ziskovalec profesor dr. Piverek. Učenjak na vprašanje, ali imajo živali zavest, od-voril, je nižje živali nimajo. Te živali, ki jim vse življenje uravnava nagon, ne :ažejo ničesar, kar bi se dalo imenovati zajest. Drugače je z vretenčarji. Tukaj vpra-panje ne moremo že v naprej zanikati, čeprav ima nagon še zmerom prevladujočo Vlogo. Pri najviše razvitih vretenčarjih, pri Opicah, je opaziti nekaj, kar bi predstavljalo prvo stopnjo k zavesti. Te živali so že spodobne umno uporabljati vsakovrstno orodje !n prilagoditi se položajem, ki so vse prej kakor preprosti. To je že več kakor nagon, to je že začetek človeškega premisleka. Seveda pa je zavest, ki jo lahko priznamo živalim, vse kaj drugega kakor človeška zavest. Med našo in njihovo pojmovalno sposobnostjo je globok prepad. Dejanske in popolne sposobnosti pojmovanja žival nima.
X Ogenj kot zdravilo. Na obali Eritreje in francoske Somalije zdravijo domači zdrav-
Siki božjastne ljudi na kaj čuden način. Ka-a rdobi bolnik napad, mu skušajo baje Bdravniki potisniti v usta kos žarečega oglja. Evropski zdravniki so se ponovno že prepričali, da doseže ta preprosti in na prvi pogled sirovi način zdravljenja božjasti skoro Bmerom uspeh. Prvi košček žarečega oglja Je baje treba božjastniku s silo potisniti v jista. Pozneje ne stiska več tako krčevito ust in oglje mu laže počasi potiskajo v usta. Naposled božjast popusti in božjastnik zaspi. Nekateri domači zdravniki v francoski Somaliji vlivajo božjastniku v usta še neko tekočino, o kateri pa nočejo povedati, kako je sestavljena. Pravijo samo, da žareče oglje in ta tekočina zanesljivo pomagata božjastnim.
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni.
DEKLETA POZOR!
Naprodaj je po zelo ugodnih cenah več popolnoma novih šivalnih strojev z 20-letno garancijo pri »PROMETU« v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve). Tele-fon 43-90._30
PRODAM HIŠO
v lepem kraju Dolenjske, četrt ure od postaje. Naslov v oglasnem oddelku »Do-movine« pod »Ugodnost«._27
SODARSKEGA VAJENCA
sprejme sodar Klemanak Jože, Mozirje. ______ 29
TRI STO DIN TEDENSKO
lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem. Pošljite znamko za odgovor.
Jos. Batič, Ljubljana VII._31
MLIN Z ZAGO V METLIKI
na vodni pogon s turbino, štirimi kamni, hollanderjem, žago, cirkularko, vagonom na tračnice, enonadstropen s stanovanjem, hlevorp, svinjaki in zemljiščem, obstoječim iz travnika, njive in obsežnega brega z akacijo ugodno prodam. Vse v skupni parceli. Cena 300.000 din. Me-
ščanska skupnost Metlika._
OPOZORILO!
Opozarjava, da nisva plačnika za najinega sina Ladota Požauko. Selnica ob Dravi, 15. januarja 1941. Štefan in Viktorija Požauko.	26 LOKAL
obratovane trgovine na postaji oddam v najem peku ali krojaču. Lokal se lahko uporabi tudi kot gostilna.	23
Kdo je najboljši
grafolog?
Uganili ste že, da je najboljši grafolog P. T. Karmah, priznan po celem svetu in nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo, in katerih se morate ogniti, prilike, ki jih morate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag in nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje.
Vse to dobite popolnoma BREZPLAČNO, ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. Knjiga je zelo interesantna in velikega pomena za Vaše Življenje. Pošljite še danes vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov- P. T. KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na čekovni račun 17455.
PRODAM
na prostovoljni javni dražbi na Vrhniki . pri gostilni »Lovec« na dan svečnice, t. j. 2. februarja 1941 ob 3. popoldne: 4 krave, kočije, kosilni, obračalni in grabilni stroj, slamoreznico, stiskalnico za- sadje in drugo gospodarsko orodje.	28
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ara Shocfc Proof, lepo kromirano ohišje s svetle* čimi številkami in kazalci . Din 98.—«
63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča* s sekundnim kazalcem . . Din 185.—»
63710 Ista s prima anker kolesjem na iS kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—•
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto«
H. SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokelirana tovarna ar v Švici.
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostln si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi lzborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—,
2	steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—.
Preizkušen redilnl prašek
REDIN ZA PRAŠIČE
Pri malih prašičkih pospešuje »REDIN« prašek hitro rast, krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se ču« dovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav, 8 din, po pošti 19,— din, 3 zav. po pošti 35.— din« 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo a gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
1
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga : din 15.—
NAJLEPŠE ČTIV0!
Raoljen: ZSOdtS bf6Z 3tOZil
Klabund: pfotr - Rasputin
Ravijen: £ma VOjj,a
Thompson:
Majerjeva: Rudarska balada
»CESTA
H ftft LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5
^ Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Reisner.
Urejuje Filip Omladič
Za Narodu o tiskarno Fran Jeran.