St. 109 mhii iuay fwwnftnanmn>iuntfi) ir Trstu, v Posamezna Številka 20 cent Letnik XLV111 • > *• .'JLi bfctfft. livMtmH poafellek. vMk dan sftttMj. medalUvo: ulica »v. B» AHiktga It M. L i......... OopM Mi M poiBfla oređr > < plMM M m «pr<* <* m — vatel• - j;* * -AittB Oetbtfc-r L» ^tani Edinost i i • Mr L poi ieu L aa.— c fllittr — Tthfaa nradalltvt to opate it 11 EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo f Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov wun po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57. Mi kulturno avtonomijo Mogoč m gospodje na mirovni konferenci v Parizu so skleniti, da se ta naša pokrajina priključi k itaifja'nJski državi. Soldili so_ vsa? tako so govorili — da je to potrebno za vzpostavo «ravnovesja» in ohranitev miru v Evropi. Dosledno pa so irfdiii tudi, ' dk- fi {mfllroi^ninu pogodbami pridejo doslej vsi zatirani narodi do osvoboditve iz jarmov. v katere jih je bil potisni! razvoj zgc-dovirusikih dogodkov. Pa tudi tisti narodni odiomki, ki so se morali neizogibno priključiti drugorodnim drža-vazn, da bodto mogli svobodno živeti svoje svojstveno narodno življenje! Tako so nam zagotavljali slovesno. Oprti na take obljube mogočnih državnikov in diplomatov — saj že v navadnem življenju mora med poštenimi ljudmi veljati mož - beseda — so se jugoslovenski državljani Italije taiioj oglasil« z zahtevo, naj se raši Julijski Krajini dovoli avtonomija. Po raznih izjavah predstavnikov vlade na začetku našega novega tkžavno-pravnega pripadništva se nam je dozdevalo, d'a bodo imeli v Rimu vsaj nekoliko razumevanja za to našo uipravičeno zahtevo. Tako je na pr. bivši načelnik osrednjega urada za nove pokrajine g. Salata z ozirom na vprašanje krajevnih imen odločno izjavil nemško - tirolskim poslancem: ne vznemirjajte se — nemška krajevna imena vam estansjo! Nadj našo, da ne pojdejo na dnevni red preko naše zahteve po avtonomiji Julijske Krajine, je podkrepljalo posebno še dejstvo, da so se tudi naši sadež elani druge narodnosti — posebno na Goriškem — odločno oglasili za avtonomijo. Če si že — snw> računali — za našo zahtevo domnevajo kake politične in narodne, državi nevarne naklepe, si ne morejo domišljati kaj takega na strani italijanskega prebivalstva. Kar je sledilo potem in posebno še, kar se odigrava danes, pa nas poučuje, v kaki zmoti smo bili s svojo vero, nado in zaupanjem. Današnji ukrepi v naših krajih pomerijo z ozko m na prejšnje obljube najkrva-vejšo ia-onijo!! Mož - beseda — sta temeljito postavljena na laž. Sanje o kaki politični in upravni avtonomiji so odsanjane- Prišlo pa je še hujše. Ne odrekajo nam sara o politične in upravne, ampak tudi vsako kulturno avtonomijo. Vse šolske in jezikovne raredfc-e naravnost kričijo to dejstvo v svet. Odtegnili so našemu ljudstvu vsak vpliv na šolo — to ognjišče in žarišče kulture — in delovanju naših kulturnih naprav se postavljajo vse možne ovrre, ali pa ga naravnost onemogočujejo z uradnimi naredbami. Drastičen primer doživljamo ravnokar v postopanju napram našemu Šolskemu društvu. Ta naša organizacija obstoiji zakonito. Pripoznana je od oblastev. Saj so se odobrila njena pravila. V teh prav ilih je določeno, da si sme društvo ustanavljati podružnice po deželi. V zadnjih časih pa doživljamo slučaj za slučajem, da ob i as Iva zabranjujejot ustanavljanje podružnic našega Šolskega društva. Kako opravičujejo fco postopanje, ki ni le krivično in protlkuHumo, ampak je tudi v nasprot-stvu z odredbo istih oblastev, ki so vzele ustanovitev tega društva na znanje, ki so odobrila njena pravila in priznala s tem, da društvo zakonito obstoji?! Ali ni to paradoks nad vsemi paradoksi, če vlada odobruje pravila, potem pa delovanje v sntftu istih pra^?! Kako opravičujejo oblastva to kričeče protislovje med lastnina othrecfcann? Videli smo to kaj nazorno na pr. v Ajdovščini. Ustanovitev podružnice je obtastvo zabranilo- V dotični naredbi ne odsekajo sicer pravice do ustanavljanja takih podružnic, pravijo pa, da možje, ki so podpisati prijavo o ustanovitvi, ne nudijo jamstva, da se bo delovanje podružnice vršilo v mejah zakona. Ta je izgovor, ki m le prazen in jalov, marveč je tudi v kričečem naeprotstvu z najele-mentarnejšim pravnim nadziranjem. Kako se more koga obsoditi ia kaznovati poprej, nego je kaj zagrenil? Kako se more koga označiti zai tatu, le zato, _ Jker bi morda utegnil kdaj kaj ukrasti?! Ali se more spričo takih odredb sploh še govoriti o kakem pravnem stanju, o kaki pravni varnosti?! Taki — izgovori bi morali biti pač izključeni v državi, ki hoče biti — pravna. In razmišljajmo dalje! Kdor bi se upal upreti proti taki krivični prepovedi, bi naši upravitelji njegovo ime podčrtali v svoji knjigi. Kaj da to pomeni, ni treba še le praviti. Ali se more ob takih razmerah splcth še govoriti o kaki osebni državljanski svobodi, čepnav živimo v državi, ki se ponaša, dia je n ajsvoJbodol jubne j ša v Evropi? Slednjič je znano, da so naši ljudje doživeli preganjanja že zato, ker so nabirali prispevke zau Šolsko društvo, torej za kulturne namene, ker so izvajali pravico, ki je točno določena v pravilih, potrjenih od oblastev! Govoriti moremo torej o sistemu, ki z eno roko daje državljanom, z drugo pa jim jemlje desetkratno! V opravičbo takih metod se gospoda — dela, kakor da ji je pned očmi le skrb za varnost diržave, kakor da za vsakim našim snovanjem — tudi strogo kulturnim sluti črne politične in rovarske naklepe. Ni treba praviti, da je v tem krvavo žaljenje prizadetih državljanov, ki jih take zabrane oziroma talca opravičevanja kratenja državljanske svobode mora le globoko ozlovoljiti — gotovo ne na korist države. Ko pa že naši zahtevi, da bi smeti svoje kulturne stvari sami in svobodno upravljati, podtikajo politične namene, bodi jim povedano, da/ motrimo mi jezikovno vprašanje s kulturnega in poleg tega tudi iz gospodarskega stališča. Će se kulturnemu razvoju narofda postavljajo ovire, ali če hoče država z vsemi svojimi silnimi sredstvi postaviti ta razvoj na drugačne podlage, potem je "to zares čudna metoda, ki bi hotela z diktatoričnimd ukazi zlomiti odpor proti posezanju v njegovo narodno bistve-nost. Z dejstvom, da se nam je izkratila politična in upravna avtonomija, se moramo že sprijazniti. Ali da se nam krati tudi vsaka kulturna avtonomija, da se nam onemogoča vsak razmah na kulturnem snovanju, to boli, to žge in peče, ker nam kliče v zavest, da m nič res, da bi se naši upravitelji bali kakih nevarnih političnih rovarenj z naše strani, da* so to marveč le izgovori in pretveze, ker resnica je ta, da vse take zabrane zasledujejo le cilj, ki se mu pravi — raznarodovanje! In to pO svetovni vojni, ki naj bi bila donesla vsakemu narodu svobodno narodno življenje, pa naj že bo to v tem ali onem državno-pravnem pripadništvu! je bila ravno nemUca vojska oni element, .ki je popolnoma razdejal srbske kraje, mesta in vasi. Lausannski konserenci posveča vlada > vso pažnjo. Orijentalaka mirovna pogodba je za Jugoslavijo vitalnega interesa, kafta predvsem ji je, da se ne nalože Jugoslaviji nova bremena. Gre predvsem za problem razdelitve dolgov, kateri problem je bil že rešen na londonski konferenci L 1913. po končani balkanski vajni. Radi tega jugosL vlada tudi odločno odklanja poskus zaveznikov, da se znova razdele turški dolgovi. Odnosa ji med Jugoslavijo in Bolgarsko. Francija Zakaj je Francija odgovorila na lastno pest? PARIZ, 8. Francoski krogi izjavljajo, da je morala Francija takoj odgovoriti na nemško ponudbo, ker se bi drugače labko dvomilo o trdnem namenu za vstrajanje pri določbah versailleskcga miru. Belgija in Francija sta1 morali bramriti delo svojih uradnikov v ruhrski kotlini in odvrniti od sjvojih čet pritožbe nasilne zasedbe, sami razlogi, ki se ne tičejo zaveznikov, ampak samo Francije i«i Belgije- Razen tega bi bila pogajanja za skupen odgovor zavez- BELGRAD, 8. Na slojem potu v Prago se je pogajanja za SKupen oago novoimenovani bolgarski podanik in bivši nikov le nepotrebno tratenje časa, ker se minister Rajko Daskalov nekaj časa ustavil < . * e* m * • 1 ' tr__—n- •mel ni*ili Italija Angleški kralj y Rimu RIM, 8. Sinoči je bilo prirejeno v Kvi-r in al ti na? čast angleški kraljevi dvojici svečan« kosilo z nad 100 povabljenci. Italijanski in angleški kralj sta si izmenjala na-pitnice, kjer sta se spominjala velikih dni svetovne vojne, najjasnejšega dokaza za veliko prijateljstvo, ki obstoja med obema narodoma že izza prvih početkov borbe za italijansko vstajenje. Davi se je podal angleški kralj s kraljico v Pantheon in na grob nepoznanega vojaka, kjer je bil položen prekrasen venec z angleško zastavo. Angleška in italijanska kraljica ste se potem pogovarjali nekoliko časa z navzočnimi materami ia vdovami v vojni padlih vojakov, nakar se je angleška kraljeva dvojica podala v vilo Umberto. kjer jo je pričakovalo vodstvo mednarodnega zavoda za poljedelstvo in polnostevi-len diplomatski zbor. Od tu sta se kralj in kraljica povrnila v Kvirinal. Demokratski sociald in liberalna stranka za sodelovanje s laSastovako vlado RIM, 8. Te dni so voditelji demokratskih socialcev in vodstvo liberalne stranke Eusmsno izjavili Mussodiniju, da so priprav-jeni sodelovati v fašiatovski vladi Danes sdi jutri se pričakuje tozadevni odgovor Mussolmija. Mossolini za žensko volilno prtrvico f RIM, 8. Predsednica mednarodnega ženskega udruženja Capman Cabb je imela arčerarj pogovor z ministrskim predsedni-t&om, kjer je govorila o velikem pomenu, imajo zai moralo ženske socialne pra->itve v inozemstvu. Mussodini je gospe JCapman sporočil, da je že ukrenil potreb-zs dovolitev volilne pravice pri uprav-vvfibvah. Tudi bo Mussolini v otvorit-renem govoru ženskega zborovanja dne iflL t. m- v Campidogliu omenil ta važen fatmtovske vlade. Jugoslavija Zunanjepolitični položaj Jogoslav-ne. — Paritetna komisija. — Razmerje do Bolgarske. BELGRAD, 8. Po vesteh so ednošaji med Jugoslavijo in Italijo stacionarni. Niti Italija niti Jugoslavija ne popuščate v svojih načelnih zahtevah. Paritetna komisija ima kmalu nadaljevati svoje delo. Od noša ji napram Bolgarski se vedno bolj Beogradu. Sotrudmk «Vremena- je imel priliko se ž njim delj časa razgovarjati o odnosarh napram Bolgarski. Med drugim je g. Daskalov izjavil: Čast mi je izjavita, da smo na potu dobrega sporazuma. Opažam tudi v Vašem tisku, da so izostale gotove rekrhninacije in upam, da bo Stambolijskega. vlada z iskrenostjo vodila politiko sporazsma. Bolgarska stori ▼se mogoče, da: se doseže popolen sporazum m omogoči prijateljsko sožitje med obema narodoma. Bolgarska vlada bo odstranila vse one destruktivne elemente, ki so motili dobro razmerje med obema državama. Proglas demokratske stranke aa volile s. BELGRAD, 6. Listi objavljajo danes obširen proglas, ki ga je izdal demokratski klub na vse svoje volilce. Proglas pod&je zgodovino delovanja demokratske stranke od začetka prve koalicije z radikali do rešitve zadnje vladne krize iz katere je iziila čisto radikakka vlada. Demokratski klub obširno opisuje, kako so se vodila to pot pogajanja aa zopetno koalicijo z radikalci, kako so se ta pogajanja razbila in kako je prišlo do samoradikalske vlade« ki je vlada manšine. «Homogena radikalska vlada — pravi pro glas doslovno — se ne more naslanjati niti na svojo homogeno večino, niti na kako kombinirano parlamentarno večino, ampak je odvisna samo od naklonjenosti plemenskih in verskih skupra, ki streme po zrušenju državnega reda in cc-pitvi našega ujedinjenega naroda v nekoliko posebnih plemenskih ali pokrajinsko - historič nih državic. Jasno je, da se ne more v tem pravcu doseči noben definitiven sporazum in to ne samo radi odpora večjega dela nareda, vernega narodnemu edinstvu, ampak tudi radi nemožnosti izravnanja nasprotnih teženj, kakor tudi radi nemožnosti plemenske razmejitve. Kljub temu je radikalska stranka sprejela predhodni sporazum s federalisti, po katerem je državna celina postala predmet strankarske kupčije med radikalsko stranko na eni, in plemenskimi in verskimi strankami na drogi strani. Radikalska vlada je storila to samo zato, da more ostati na vladi. Federalistični blok je privolil, da bo naklonjen radikalski homogeni vladi samo zato, ker mu je za uspeh njegove ideologije in separatističnih tendenc potrebna ravr.o srbska plemenska vlada ▼ Belgradu. Posledica te rešitve krize bo ojačenje separatističnega pokreta preko Save. Donave in Drine in že v najbližji bodočncsiti se bo razvil se hujši plemenski boj. Radikalska stranka je žrtvovala npjveai državni mteres samo, da se stvori homogena radikalska vlada. In šef radikabfee stranke se v svojih starih letih in koncem svoje dolge politične karijere ni strašil nobenih sredstev, da spravi v nevarnost vse tekovine svetovne vojne, pridobljene s potoki narodne krvi in varovane in oja-čene v štirih letih z velikimi napori zvestih borcev. Rezultat teh naporov za konsolidacijo države je z enim samim udarcem uničil Nikola Pašič. Demokratska stranka, ki d niti plemenska niti verska, ampak stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev in zato narodna ia jugoslovanska, ostane tudi dalje nepokolebljiva v svor>m programu in bo branila državno in narodno ennr-stvo do skrajnosti. Demokratska stranka bo dvignila sedaj še s toliko večjim ponosom prapor demokracije in narodnega edinstva, ker je po izdajstvu radikalne stranke rfad državo in narodnim edinstvom ona edina ostala čuvarica in zaščitnica vzvišenega ideala narodnega in državnega edinstva. Zato bo demokratska bi najbrže sporazum ne bil dosegel. Francoski glas o potovanja angleškega kralja v Rim PARIZ, 8. Razpravljajoč o namenih potovanja angleškega kralja v Rim piše «Gaulc*is», da je angleška diplomacija zav slutila nevarnost, ki bi nastala za- Anglijo, če bi se popolnoma odtujila prvovrstni pomorski vlasti na Sredozemskem morju Akoravno bo — tako zaključuje omenjeni list — ta čin angleškega kralja razpršil nekoliko nezaupanje, ki ga dokazujejo napram Angliji gotovi italijanski politični krogi bo vendar Italija predvsem varovala svoje lastne interese. Francija bo vedno branila pravice Poljske POZNANJ, 8. Na nekem banketu je maršal Foch izjavil, da bo Francija vedno pripravljena pomagati Poljski v njenih naporih za obrambo pravic in izvršitev mirov-nh pogodb. _ izboljšujejo. Vodilni krogi so sedaj trdno pre- {stranka vodila energično opozicijo proti Radić pričani, da ima g. Stamboltjski s svojo realno j pašićevi vladi.» politiko najresnejšo zeljo za čim ožje zbližanje med obema državama. G. Stamboiijski v živa v belgradskih polit, in vladnih krogih največje zaupanje, priznavajo, da ima še premestiti mnogoštevilne težkoče. Vsak pa je prepričan, da bo njegova lojalna politika končno dosegla popoln uspeh. Znano je v Belgradu, da ima g. Stamboiijski v bolgarskih opozicijonalnih in makedonstvujučih krogih hudega nasprotnika radi niške pogodbe. Razmerje napram Grški je v načelu prijateljsko, vendar je treba med obema državama doseči popoln sporazum glede narodne manjšine na Grškem. Sklenfena je z Grško ugodna konvencija o svobodni coni v solunskem pristanišču. Dejstvo pa je, da na Grškem jugosL narodna manjšina, ki šteje okoli 400.000 narodno zavednih Srbov, ne vživa absolutno ni-kakih svobodščin na kulturnem in gospodarskem polju. Ta manjšina nima svojih narodnih šol, nima svodih prosvetnih organizacij in je tudi v cerkvenem pogledu popolnoma odvisna od Grkov, nima pravega narodnega bogoslužja. Zunanje ministrstvo pazno zasleduje razvoj dogodkov, ki se tičejo reparacijskega problema, posebno razvoj konflikta med Nemčijo in Francijo, ki je stopil v odločilno fazo. Jugoslavija ima dobiti 5% Nemčiji naloženih reparacij. Pripomniti je treba, da je Nemčija napram Jugoslaviji lojalno izpolnjevala svoje obveze. Po izjavi finančnega ministra dr. Stojadinoviča je Nemčija dobavila na račun reparacij v času od 1. maja 1921. do 31. maja 1923. materijal v vrednosti 175 milijonov zlatih nemških mark ali milijarde dinarjev. Priznati je treba, da je doseda) Nemčija lojalno in korektno postopala napram Jugoslaviji potrebno pa je tudi konstatirati, da zavzema jugosL vlada popolnoma francosko stališče v zadevi rešitve re-naracifekeiSa oroblma NatflaiaU treba, da ie hoslovaSka Smitna obsodba na Ogrskem iz političnih razlogov PRAGA, 8. «Češke Slovo* piše: Nedavno je dvignilo mnogo prahu obelodanjenje tajnih madžarskih listih ukradenih pri madžarskem poslaništvu na Dunaju in tičočih se posebno madžarske propagande na Če-hoslovaškem. Obelodanil jih je neki Szul-lay, kateri pa je pozneje izjavil, da niso pristne. Za to izjavo- so mu madžarski agenti plačali veliko svo-to in mu obljubili svoboden vstop na Ogrsko. Szullay se je povrnil v domovino, kjer je pa bil prejet stavljen pred sodišče in obsojen na smtrt radi veleizdaje. Podaljšanje obrambne pogodbe med ČehoskraaSko in Romunsko PRAGA, 8. Romunski minister Hioita in Benes sta podpisala zapisnik za podaljšanje čehoslovaško-nomunske obrambne pogodbe za dobo treh let. •Bolgarska Vesti o sklenitvi bolgarsko -luske pogodbe neresnične SOFIJA, 8. Bolgarska brzojavna agentura zanika vest inozemskih listov, da je Bolgarska tekom prve lausannske konference sklenila s sovjetsko vlado popoln trgovski dogovor. Angllia Potovanje kralja v Italijo LONDON, 8. Vsi listi razpravljajo nai široko in s simpatijo o potovanju kralja v Italijo. «'Times» piše, da bo kralj Juri; pozdravljen v Italiji kot prijatelj in kale ar še noben, vladar do sedaj, v italijanskem narodu bo našel nacijo osvobojeno od počenjajoče spiošne paralize, katere energija je vsa v službi za nacijcinalno obuditev in obnoviiev. -vl>ailv Te!egraph» pravi v nekem rimskem dopisu, da so Italijani ponosni, da pc.'uaavrjo kraljevske goste pod vlado Mussolini?,: v Italiji, ki je nepremazana, goreča patri*- Lizma in se zaveda svoje moči in svojih nalog med velikimi naci-jami sveta. c. D asi v Maii» se posveča osebi italijanskega kralja kot vladarja in vojaka er ulegi, ki jo je igrala Italija v svetovni vojni- Prehaja nato na fašistovsko vlado, pod katero bo Italija napredovala napram maierijalnemu blagostanju in svitli pri-"iC/dluosti, do katere ima pravico vsled sveje velike zgodovinske preteklosti. «Daily <3hronicle» pravi, da potovanje ni politično, ampak čin ljubezni, občudovanja in spoštovanja napram Italiji, potomkinji Rima, zibelki prava, od katere izhajajo duševno vsi evropski narodi. «Daily Express» piše, da italijanski narod smatra obisk kot poseben poklon fašistevski vladi. Tudi «Man-chester Guardian» in «Vesftminster Gaz-zette» pišeta s simpatijo o potovanju kralja in o angleško-i talijanske m prijateljstvu. Od angleško - italijanskega prijateljstva je odvisna rešitev rnhrskega vprašanja LONDON, 8. O priliki obiska angleškega kralja v Rimu piše «Daily Nie»ws», da se je redaj dokazala resničnost obstoja iskrenega prijateljstva medl Anglijo in Italijo, ki edino lahko nudi Franciji možnest za primerno rešitev rishrskega vprašanja. Angleški odgovor pripravljen LONDON, 8. Ministrski svet je včeraj sestavil odgovor na nemško noto. Danes bo ierd Curzon v obeh zbornicah poročal o glavnih,tačkah tega odgovora. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da se naslanjata odgetvora Italije in Anglije na iste temeljne točke. Neodvisni socialisti za priznanje sovjetske ▼lade v Rusiji, ki bo zložena v zelo enei^čna obliki in bo vsebovala grožnjo za prebijanje odnosajev med Anglijo in Rusijo. Anglija se bi morala udeležiti borbe v ruhrski kotlini PARIZ, 8. «Matin» piše: Ako želi Anglija zares konec gospodarske vojne in pravično rešitev gospodarskega vprašanja, mora potem odobravati francosko-belgijski odgovor na nemško ponudbo in pomagati Franciji v tisti borbi, v kateri se je tak<5j v začetku pokazala za nesolidamo. Nemčija Nemški listi o francosko - belgijskem odgovoru — Za pooatkltev odpora v ruhrski kotlini BERLIN, 8. WolIova agencija poroča: Poincarejev odgovor na nemško noto smatrajo berlinski listi na splošno za propagandno listino, ki ima edini namen, da premoti javno mnenje sveta. Vendar se smatra za popolnoma odveč govoriti o številnih pogreškah lega odgovora, dokler n« dospeta še odgovora iz Rima in Londona. Zaenkrat se posveča posebna pažnja francoski zahtevi za opustitev pasivne reza-stence na zasedenem ozemlju. Tu pripominja «Lokalanzeiger», da tvori zasedba ruhrske kotline kršitev meddržavnega prava, zakar je Nemčija celo dolžna za nadaljevanje odpora. Če želite Frajrccija in Belgija resno sodelovati z nemškimi industrijalci, inženirji in delavci, kakor to zatrjuje Poincare, potem bi bila edina pot za izpolnitev te želje, da bi se ti dve državi neposredno sporazumeli s pcruhrskim prebivalstvom. Ideja za pasivno rezistenco je nastala baš vsled nasilnega postopanja francoskih oblastev na zasedenem ozemlju. «Tagblatt» pravi celo, da bo treba podvojiti "pas:vnic< rezisteiicof in žrtvovati zato vsa moralna in materijalna sredstva, ako se bo hotelo priti do pogajanj. Vesti o spremembah v aemški vladi neresnične LONDON, 7. Stranka neodvisnih socialistov je objavila proglas za brezpogojno priznanje sovjetske vlade. Pred pretrganjem angleško - Vuskih odnosa je v? LONDON, 8- Angleška vlada pripravlja protestno noto proti preganjanju Angležev BERLIN, 8. Vsled vesti iz Pauza o predstojeći demisiji nemške vlade pi-e "Zeit», da se vse stranke v parlamentu popoln oma strinjajo s politiko vlade, vsled česar je vsaka sprememba v vladi za gleden čas izključena. Tudi v vprašanju nadaljevanja pasivne rezidence vlada popolna edinost med Cunovim kabinetom tn strankami od nacionalistov do vštetih sett-ctalnih demokratov. Državni pravdnik zahteva za Knrppa 15 iet ječe in 50 nsiljcnov globe BERLIN, 8. Wolfova agencija poroča iz Werdena, da je državni pravdnik zahteval za Kruppa obsodbo na 15 let ječe in na 50 miljonov globe radi zločina proti varnosti zasedbenih čet. Sedem ravnateljev naj bi bilo obsojenih na kazni po 10 let ječe in 10 miljonov globe, osmi pa, ker odsoten, na 20 let ječe. KiUvali komunistov v parlamentu BERLIN, 8. Ker je zbornica odbila spomenico koirJunistov za pripustitev k sejam komunističnega poslanca Katza, so komunisti onemogočili s silnim krav a lom nadaljevanje seje. Predsednik je izključil od seje največje razgrajača, ki pa ni hotel zapustiti dvorane. Radi tega je bila seja prekinjena. Izgoni iz PoruhVja KOBLENZ, 8. Izgnanih je bilo nadaljnih 295 nemških uradnikov. Na meji Sirije ni turskih čet PARIZ, 7. Vsled francoskih korakov na lausannski konferenci in v Carigradu je angorska vlada zanikala vest o navzočnosti turških čet na meji Sirije. Piebivalstvo Dunaja DUNAJ, 7- Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Dunaj 1,863.739 prebivalcev, t. j. za 167.759 manj kakor leta 1910 in 22.413 več kakor leta 1920. Cachin na začasni svobodi PARIZ, 8- Komunistični poslanec Cachin in deset komunistov, ki so obteženi rovarenja proti varnosti d'ržave, so bili začasna puščeni na svobodo. DNEVNE VESTI Odprava okrajnih sodni j in korist prebivalstva. V seji avstrijske narodne skupščine dne 4. t. m. so razpravljali o poglavju < pravosodje*. Razprava je bila zelo živahna. Opozi-cijonalni poslanci so med drugim ostro napadali vladno odredbo, ki odpravlja celo vrsto okrajnih sodnij. Naglašali so, da se je to zgodilo brez vsake prave potrebe. Brezobzirno so se prezirale želje prebivalstva po deželi. Finančni prihranek bo le. neznaten in ne bo v nikakem razmerju s škodo, ki jo bo trpelo prebivalstvo. V nekaterih krajih bo moralo ljudstvo izgubljati po dva in tudi več dni, da opravi svofe stvari pri sodniji. Odprava absolutno potrebnih sodnij je naravnost izzivalna za ljudstvo. Če se naglaša, da bo za sodne uradnike s to preuredbo prihranjenih toliko in toliko ur, pa je treba tudi uvaževati. ko-tfko delavnih v bos tem ukradenih pladeval-cem davka!! To jim bo povzročalo neizmerno škodo tudi v gospodarskem pogledu. V tem zmislu so zahtevah govorniki, naj se vlada še v zadnjem trenutku premisli in na« umakne svojo odredbo o odpravi okrajnih sodnij. — Tako bi mogli govoriti tudi v rimskem par-I lamen tu. Mi nagiašamo vodno, da ni dobra * tista upravna politik** ki štreni le po pri- hrankih za državno blagajno, a prezira pri tem gospodarske koristi davke plačujočih državljanov. Kajti s tem v resnici le zasiplje vir, iz katerega prihajajo sredstva za državno gospodarstvo! Kaj bi rekli o družini, ki noče v lekarno po zdravila, ker to stane, in rajše pušča, da ji njen glavar in hranitelj trpi in hira in morda tudi — umre?! Je-li modra taki uprava, ki radi prihranka malo tisoče v povzroča državljanom stokratno škodo?! Misel na odpravo cele vrste okrajnih sodnij v naši deželi res ni bila srečna. NaŠi vladi na uho. Te dni je danski profeso* dr. Holzer Andersen predaval v Pragi o manjšinskem vprašanju na Danskem. Med drugim je izvajal: «Dansko je bilo doslej izredno liberalna To se kaže posebno pri šolstvu. Čeprav nemško prebivalstvo, pripadlo k Danskemu, šteje le kakih 20.000—30.000 duš, j« vendar vsakemu otroku, toliko v nemških k<* likor v danskih šolah dana možnost za pri-učenje drugega jezika, ne da bi pri tem «fc< iavni lakntmdafr prihajalo na misel, da bi daa*i državni Ink proglašala za obvezen. Odločitev, ali aaf otrok obiskuje nemško ali 4aa*o šolo, pripada izključno le starišem, ne da bi se Izvajal niti najmanjši zakcniii aH upravni pritisk, in ne da bi se kaj poizvedovalo o občevala em ali domačem jezika. V po-Aeželdrffc občinah, kjer je prebivaletvo pretežno dansko, zadostuje število 24 otrok, katerih stariši želijo, da otrok obiskuje nemško šolo, da se ustanovi nemški oddelek! Tako določa novi danski šolski zakon. Za ustanavljanje zasebnih šol je dana Nemcem popolna svoboda. Zasebne nemške šole morejo dobivati podpore iz javnih sredstev. Vloge na oblastva se morejo predlagati v nemškem jeziku, v javnih korporacijah se mere nemški govoriti. Kljub tem pravicam, ki jih uživajo Nemci neomejeno, prav čisto nič ne trpita ne ne »klad, ne ugled Danskega*. — In Danska je — oprostite, če se motimo — tudi evropska, kulturna država in njeni državniki posebno pa njena šolska uprava, menda tudi nekaj vedo o tem, kaj in kako zahtevajo čast, ugled in varnost države in danskega naroda! Pri nas sodijo seveda nekoliko drugače, recimo: ne-dansko. Druge dežele, drugačni oblČa.;i in drugačni običaji in 'drugačna naziranja tudi o stvareh, ki so v resnici same ob sebi razumljive in bi se ne smele različno tolmačiti! Vsaj med sodobnimi in kulturnimi ljudmi ne!! Osebni spori v lešistovski stranki. Poročali smo včeraj o ostrem pozivu fašistovskega glasila Popolo d Italia^ k disciplini o priliki raznih osebnih sporov, ki so v zadnjem času nastali med raznimi zastopniki fašizma in držav stvu. Pa tudi za prebivalstvo samo, čeprav je cenejše. Ker pa je uprava državnih železnic dovolila gori rečenemu podjetju 25 odstoten popustek na voznini, je ožji odbor tržaških razpro dajalce v domačega mleka priobčil v tukajšnjih listih izjavo, kjer po vsej pravici zahteva isto olajšavo tudi za prevažanje domačega naravnega mleka. Izjava povdarja da imajo domači razprodajalci tem večjo pravico do take olajšave, ker preskrbujejo prebivalstvu z res svežim in pristnim mlekom in ker s tem podpirajo obenem to važno panogo domačega gospodarstva. Prav imajo, popolmna prav. Po-vdarjamo to na ves glas, čeprav vemo, da ri-skirann, da sc nam bo zopet podtikalo sovraštvo proti državi, kakor se nam je očitalo nedavno, ko smo v interesu našega domačega vinogradništva odkrito povedali svoje mnenje VtSti % GoriikMl [ravnateljstvo v Jugoslaviji, da se morajo Voro deU Isonzo sicer *?cski ki presegajo 10.000 dinarjev deUIsonzo sicer potom carinJkih nakaznic pri ca- rinskih uradih v Belgradu ter pri carinskih Nad , pride pa kak tujec, pa mu za a1c~ govo «farbanje» kar sipljejo lire. Vsem tem radovednežem odkrijem tudi jaz bodočnost in ne zahtevam zato 5 lir: Vsled povojnih razmer nas čaka zelo težka bodočnost posebno v gospodarskem pogledu in morda bi marsikomu iz radovednežev čez neko-. * Mf „ . liko let še prav dobro prišlo onih pet Lir. bo- loženja izletnikov, ki so se v prisrčnih pogo-ijjm sef da so moje nevesele napovedbe mnogo v ori h in ob veseli pesmi spufcčail skozi senc-j bolj resnične kot ona sladka prerokovanja r.ale gozdove proti postaji Rlhemberk. Ker Egipčana, profesorja grafologije. izleti v bližnjo okolico zavzemajo značaj dru- * ^--»-t-- ^»mič žinskih sestankov, bi bilo dobro, če bi Planinsko društvo pri prihodnjih izletih določilo niči. Dolga hoja in vsled letošnje zgodnje vro čine nekoliko naperna pet na hrib Trstelj nista mogla pokvariti dobrega, planinskega raz po močjo on. Ccsare Maria De Vecchi-ja mogoče, da se jc objavilo poročilo o preiskavi Misuri-Fighetti, katero bi bilo moralo ostati notranji farni spi> stranke. Izvršilni odber N. F. S., ki ^ . , , . ' ^ . „ -Dcma» v neizmerne podzemeljske prosto- se ne more in ne mara spremeniti v nekako- , . . r . J r sialno sodišče za sojenje osebnih primerov in i re, ki razprostirajo nad 20 km na vse provincijalnih sporov, izključuje iz stranke g. strani ped postojnskimi griči, poslanca Mii>uri-ja in Pighettt-ja, kot sejalca! Sedanji raziskovalci se danes s pohvalo nesloge ter si pridržuje drug^> ostrejše ukrepe i spominjajo zgodovine odkritja teh podze- proii omenjenima kakor proti vsakemu, ki bi stavljal osebna vprašanja pred vedno bolj potrebno disciplino stranke in nacijc.» — Reorganizacija stranke bo poverjena, kakor se poroča, Mihaelu Bianchi-ju, kateri bo moral pustiti svoje mesto državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. Listi vidro v tem namenu Mussolinija prej kazen nego odlikovanje, ker je Bianchi spravil Mussoiinija še precej v zadrego s svojimi načrti o preosnovi ustave in volilnega reda. Louis Leger f. Te dni je v Li is Leger, mož, o katerem je zn ni Krnest Denis nekoč dejsl .da je prvi uteme Ijitelj slovanskih študij v Franciji.. Lejer je bil eden cd onih, francoskih učenja kov, ki niso študirali slovanskega vprašanja{ samo iz knjig. Vir, iz katerega je črpal, kadar je govoi il in pisal c nas, je bilo življenje. Mnogo je potoval po slovanskem svetu, in kar je na ta način pridobil znanja, je obelodanil v mnogih svojih pomembnih delih, ki so znatno pripomogla do vsestranskega zbližanja med Francijo in slovanskimi naredi. Louis Lc£er pa ni bil Si!mo kulturni propagator, n'ega štejemo tudi med politične predhodnike neve Evrope. Dragocen pripomoček je bila v očeh francoskega naroda in njegovih vodilnih politikov Leger jeva knejiga »La li-quidation de 1' Autriche Hon iejn delu Se je Leger zavzem Jugoslovanov, Čehov in Slovakov izpod av stroogrskega jarma. Največ pozornosti med vsemi Slovani jc Leger posvetil češkemu narodu za katerega se je naučil češčine in zletel v Prago. To potovanje je postalo odločilno za vse poznejše Legerjevo življenje. Na njem je sklenil se posvetili samo enemu problemu — proučevanju slovanstva. Leger je pozneje še večkrat prišel med avstrijske Slovane. Seznani! se je z največjimi duh ovi slovanske preteklosti ter je svoje delo usmeril v pravcu, ki ga je videl in meljskih labirintov, v katerih nahajajo še vedno neve čudeže. Da se čim slovesneje proslavi stoletnica< odkritja bajne Postojnske jame, ki je po svojih raznovrstnih krasotah najlepša na svetu, najbolj znana pri vseh narodih, priredi jamska uprava na binkoštno nedeljo v jami veliko ljudsko veselico- Ta dan bodo vozili posebni vlaki za po-! lovično ceno v Postojno iz Trsta, Pulja, Parizu umrli-r r ? P Td12! - * fS^Meeoteko društvo «Ve«»» v Gorici, nani in si™V• ,G?nCC' B«netk. £eke in vseh po- ^^Tlluča^ lepega vremena v četrtek na Lože. «Kmelsko izobr. društvo v Ložah pri Vipavi* priredi pravo delikateso. — „PEKATETE" so najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trs«, via S. T. Xycias st. 6, tefefon 2-85. Vedno v nalogi in po cenah izven vsake konku- * renče: pristen istrski tropinovcc, kraški brlnjevec in kranjski slivorec. Lastni Izdelki : Sumeča vina kakor šampanjec šumeči istrski retofk Lacrima CVisti in druga. Spacialitefta : Jajčji konjak in Cretna maršala tcc raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in dru£f. <50) Borzna ooroćiia, Tečaih Trsi, 8. maja 1923. Cotulkh »••••«•• • • • • • • • • • • -6'2S Palmatia ■ • • • . 3n0 GeroHmlcb •«»,»•,*,,. • • • • Libe« Trieattai.......... • • • • • 419 LIoyd • • • • • 1405 Mfitinolicfl •••••••••••• • « • t . 129 Octania • • • • . 119 Pftniuda ••*•••••«•»»» t * » • . 540 Tripcovich • # t * # 27ti Ampelea • • • • . 5u0 Cement Oalniatia ••••••••• • • • • • 333 Cement Pilata .......... • • • • . 270 Valuta na tržaškem tr^a. •grške krone • • 0.40 0.45 avstrijske kron* - . .«••••• 0.0285 0.03 teSkostovaSke krone •••••«• 61,—.— 61.30 dinarji « • 21.60.— 21.90 le jI 9.50.— 10.— marke •••••••••••••• 0.0560 0.06 dolarji 20.50 2a60 francoski franki 135—.— 1S6.50 ivieerskl franki ••••••••• —.— 872.— aoglefid funti papirnati •••••« 9."i.— 95.20 sledečih KnetllsRii zdniM v Trstu Via Rsffmeria 7 (236) razpolaga s prvovrstnim žveplom „Romagna* in „Sicilia", zajamčeno čistini po cenah: Žveplo dvakrat rafinirano po ... Žvepls dvakrat rafiairsoG, mliiiraos Žveplo s 3°/o saliti....... I. . ........ L >2.— 96.— SO.— 12.— I! HaSra ulica po............ 265.- SKLAD1SCE Knllžeunost ni imetniHt spoznal pri nji.h. Slovanski svei ni Legerjn ost il dolžan zaslužene hvale. Akademije v E2loradu, Zagrsbu, Praj^l in Petrogradu so ga imenovale svo- PUmnski Vestnik. 5. številka je pravkar izšla s sledečo vsebino: Planinski spomini, izpod peresa staroste slovenskega planinarstva Jakoba Aljaža Da-ranka: Preko Kranjskogorskih planin. Spela: vas i-aJaz-*v min prijateiju Jožu Turku. Cez hrib in n^rie l 1915. V železniške^ Ura, ]e prTdr^l £ istem o^bnii do1 ' i N& ^^ al za osvoboditev, vlak, ki je s silo trčil v zadnji del voza Ta s>!ffli. ^T®1 T ^i?ka vsebujtud^ ie prevrnil in kmet, ki je iede! „a padel na tla in ostal pokopan pod apnom. Pri, \eP° uspTv tem se je mož pobil na ra^ih delih U lesa! ^J^negač^a ^o vse letošnje m vrhutega mu je apneni prah hudo ožtfal oči. vS„ ki krasne umetniške prUoge Progo nadzornici zeleznicarH so. prihiteli po- Ranega «aSega planinca Dr. St. Tominška. Ker je naročnina zelo nizka in se pričakuje v kratkem še znatne razširjenje našega planinskega glasila, bodo naši planinci gotovo kaj radi segali po njem. . „ . __ -Plan Vestnik> se naroča pri Osrednjem oddelku SPD v Ljubljani. Naročnina znaša 35 din. na leto. ncsrecencu na pomoč, in obvestili o dogodku tržaško rešilno postajo. Z avtomobilom poslednja je bil Florindo prepeljan v tukajšnjo mestno bolnišnico. Njegove rane niso nevarne, vendar pa bo revež najbrž izgubil vid. Truplo novorofenčka najdeno t cerkvi. Pred včerajšnjim okoli poldne je neka starka našla v sptvednici cerkve Sv. Antona Novega omot, pri odvijanju katerega je prišlo na dan truplo novorojenčka meškega spela. O dogodku je bila obveščena kvestura, ki je dala truplo jega člana. Mesto Praga mu ;e v priznanje zatezati, v navzočnosti sodne komisije. Ker ta zasluge 1. 1912. poklonilo zlato svefinjo ter bo sedaj po smrti krstilo tudi eno ulico z Le^er-jevim imenom. Legerjevo delo je cbš^rno in znamenito. Celo življenje jc služil plemenitim humanitarnim ide'am, dc!u za sporazum med naredi, delu za zbližan^e med evropskim zapadom in vzhodom. Bodi požrtvovalnemu francoskemu učenjaku med nemi ohranjen hvaležen in časten snemin! V zrričito domačega mlekarstva! Pndjetie < Latteiia Scresinese* dovaža v Trst velike množine mleka izdelanega industrijskim potom. To mleko ni l ore j ne sveže ne naravno jn nima v sebi 6novi mleka ki prihaja naravnost od živine. Razpečavanje takega nenaravnega mleka je na veliko škedo domačemu mlekar- Mali oglasi TRŽNI AGENT fpiacist) mlad in že deloma znan v Trstu, se koj sprejme. Ponudbe pod «zincžen» na upravništvo. 651 lit ANTON GAMBEL Trst — Via Coronoo št- 1 a — Trs; BRIVSKI pomočnik, vešč slovenščine se išče J. Kolakovič, Ajdovščina 36. 649 RESTAVRACIJA v Sv. Petru na Krasu, nasproti postaje sprejme izurjeno natakarico, veščo slovenskega, italijanskega in nemškega Jezika, zadnjih dveh vsaj dialektno. Nastop službe takej. 650 Posestva na prodaj v Sloveniji: Krasna kmetijska posestva 16 oral, lepa hiša* 4 sobe, s pohištvom, živi in mrtvi invenUr, približno 60.000 lir. Krasna posestva, vila z1 10 sobami. 10 oralov, 2 vrelca kisle vode, ves inventar, i stroji, velik prorcet, približno. 100.000 lir, veleposestva, graščine, mala in' srednja kmetijska posestva, več gozdnih po«*; sestev, gostilne, irgovine, mlini in ža^e, biSe,- vile itd. itd. Realiteina pisarna Arzenšek, Celje, Kralja Petra nL 22. 2 SBE323S93 CENTRALA TRST <» Delniško $\m\m L 15,000.800 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Op&UJa, Zadar« Dunaj. AHllrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARAISO: Frank Sakser Stafta Bank Banco Yu0oslavo d« ChMe Izvršuje vse banine posle. PREJEMA ULOGE u hranilne knjižice h m tekočI ratno ter 1» rtroftje n 3 V/<* Na odpoved ve&ace vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dam v najem varnostne prodata (sata*) Zavodov! uradi v Trstu: U Bisparmlo štev. S — Via S. vtlcoft* MUH ». ttfi. 1793. ZiTfi. imaju N3hll M 9.H H12J« ti M *.» k *