^u fUl dW «««	^^
^^ in pr»««ikoT.
u,ne<j d»ily »"P* s»t««toyi,
Sunday» »nd Holidsfs.

.teak xxvm.
Usta je 10.00
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urtdnilkl In upr«Ynlikt pro»t©rt: >067 S. Uwnd«le A v«.
Offlc« of Publlcatlon; 2«ft7 South Uwnd*U Av«. ToUphon«. Kock w«t| 4004
(JETNIKI
sabotirajo konferenco
reč skupin je prišlo v faihington, da raz-bijejo zborovanje
,avstvo luje
SODE-
fishinjrton. — (FP) J— Na
0	konferenco dela lin ka-, katero je sklical George erry, koordinator oakubene
za industrijske odnošaje je pričela zadinji pondeljek, prišlo več podjetniških sku-i očitnim namenom, da zbo-je sabotiraljo. To je bilo razvidno takoj po tvi zborovanja po Berry-_, so A. P. Haiak, tovarnar pohištvo v Grand Rapidsu, , John W. C'Leary, za-ik zveze kovinarskih pod-ikov, in R. Erwin, tovarnar pohištvo tudi iz Grand Ra-napravili tak kraval, dia brli zborovanje kmalu raizbi-Njih glavni strateg je bil pri kraval u W. Frew Long, no-vodja clevelandekilT o-tpjev. Med svojimi kole-seveda imeli več drugih ločnikov, ki so kričali, incidenta je prtšlo, ko je končal svoj govor in je skočil na stol ter pričel
1	in zahtevati, naj da be-0'Learyju. In ko imu' je ' rekel, da je z dnevnega ,da je prišel v Washrngtan
sbotažnim namenom ter -naj mjarne dvorano, če hoče ime-wj «hod, ga je Haak pričel ejati z lazrcikom, nakar je la prava zmešnjava in je 1 ("asa izgledalo, da se bo vanje razbilo. Vtem kravalu je Haaik pova-»voje ljudi, naj gredo iz dvo-1 ker se bo protestni shod na stopnicah pred poslop-l Grupa je res zapustila dvo-0 in se zbrala pred poalop-toda Haak je spregovoril kaj besed, v katerih je po-. <ia shoda ne bo, češ, da vsled tega lahko trpela njih (Wv«ka) — digniteta. Vsled to menda prej tudj ni hotel i Berryjevega poziva, naj Ven in diference porav-«pestmi, •ottovska .sabotaža te konfe-J* je razvidna tudi drugače, lesnih podjetnikov je na r zapustila dvorano in Al« v»t VVashington, zveza •marjev za .stroje je soglas-•PPejela resolucijo (zaatopni-1 za hoj kotiranje kon-r**' Zveza pohištvenih pod-■»kov jo <prejel« reeohicijo, "^•n protestira proti vlad-vm< »nju v industrijske ■p^-ta 1033 so bili vsi pod-navdušeni za vladno I^ar i, " vbiznii), mnogo skupin pa sploh ni svojih
t 0kt-~•	(jl^^^TTSr ( H1CAGO, ||«U PKTEK. 13. DECEMBRA (DKC. »).
A<o^t,tanc<Jor^mtiiin^>t >peeial r«U of poaU^ pro*id«d for ta >*ctkw 1101, Act of 0«t. I, 1017, »utkoriiod oa Jaco 14, 191S.
SutocrlpUoa »«.00 Toartj.
STE VN l! M1J F R 24*
Hoan zahteva izredno sejo zbornice
Preskrbi naj sredstva za podpiranje revežefV
Milwaukee. — Socialistični žu^
pan Daniel W. Hoan je te dni v imenu državne municipalne lige. kateri predseduje, pozval governerja LaFolletta, naj skliče iz-redno zasedanje legislature, da preskrbi sredstva za direktni re-lif za brezposelne in druge reveže.
Ta korak je pod vzel, ko je prenehal zvezni relif in je federalna vlada zvrnila vse breme podpiranja "neuposlivcev" in drugih revežev na države in občine. V preteklosti je zvezna vlada pri-aperala 70% denarja za direktni reli$ ostalo pa država in občine.
"Lačnim bo treba preskrbeti hrano", pravi Hoan. "Mi ne smemo dopustiti, da bi prišlo do lakote, ko je v naši moči, da to preprečimo. Toda mesta in občine so že obdavčene do viška v relif ne svrhe in jim državni za-.on zabranjuje zvišanje davkov." Hoan pravi, da so vvisconsinske občine v zadnjih letih že potrošile 42 milijonov za direktni relif, nadaljnjih 12 milijonov za zdravniško oskrbo in druge stroške in več milijonov za material in druge potrebščine v zvezi z re-lifnimi deli. Za direktni relif je država prispevala le 13 milijonov, drugo pa je dobila od zvezne vlade.
Hoan nadalje pravi, da bi bilo krivično in tudi nemogoče zvišati zemljiške davke v svrho zadostitve relifnim potrebam. Breme mora prevzeti država, ki lahko obdavči tiste, ki lahko plačajo, in zvezna vlada. Država- naj takoj po pričetku zasedanja pritisne na zvezni kongres, da dovoli denar za direktni relif, to je vzpostavi naj odpravljeni stotem.
organiziranje delavcev po industrijah
Lewis-Howardov odbor dela na načrtih za veliko kampanjo
CILJ STA AVTNA IN JEKLARSKA INDUSTRIJA
Anglija povrnila samovlado Egiptu
Egipčanska vlada umaknila ostavko
Kairo, 12. dec. — Anglija je danes dovolila obnovitev egiptovske ustave iz leta 1933, katera je dala Egiptu avtonomi jo v notranjih zadevah. Ta ustava je bila že trikrat suspendirana radi notranjih nemirov. Zadnjič je bila suspendirana J. decembra 1934.
Egiptovska vl*da, ki ni mogla več prenašati sovražnih demonstracij nacionalistov, je včeraj podala ostavko. Danes je kralj Fuad po navodilu iz Londona proklamiral obnovo ustave in samovlade, nakar je vlada umaknila ostavko.
t
Domače vesti
Napredek Prosvetne matice
Chicago. —Tajništvo Prosvetne matice poroča da je ta ustanova letos doseg|a rekord v številu pridruženih organizacij. Vseh je čez 160. To so podporna in kulturna društva, pevski zbori, politični klubi itd. Prosvetna matica je doslej ,razpečala čez 65,000 iztisov rasnih knjig in brošur med članstvo pridruženih organizacij. Pravkar je razposlala včlanjenim društvom 36912 knjig, predvsem Seliškarjev socialni roman "Hi|* brez oken", ki ga je izdala OaSkarjeva družba v stari domovini. Prosvetna matica ima med ameriškimi Slovenci največji arhjv delavskih I-ger in drugega materiala za delavske odrske prljpditve.
Ae o volitvah Ir Mlnneeoti
Gilbert, Minn. K- Pri tukajšnjih občinskih volitvah je bil rojak Leo Kukar izvoljen ta občinskega odbornika, Jos. Sitarič za blagajnika in Tonj V. Vukellč za asesorja.
Nov grob v Waukeganu
Waukegan, 111. r— Tu je umrl Anton Pustavrh, doma iz Vrhnike. Zapušča ženo, Verko in štiri pastorke.
Samomor fojaka Chicago. — Preji nekaj dnevi je izvršil aamomorjfomai Zrnec, star 52 let in saniic. Po poklicu je bil pek. Stanoval je na naslovu 965 W. 18th s ti Podrobnosti niso znane.
Neareča V j rovu
N. Besemer, Pa/~ Pri delu v premogovniku se je ponesrečil rojak Frank Bosnar. Vosiček mu je stri levo nogo v členku. Nahaja se v bolnišnici, i)
Še eden areČSn lovec
West Aliguippa.lPs. — Bartol kluiuaU«
f
delavst
pri
k
Srr.
K
*r
/
zastopnikov na i"K'> konferenco. 1 strani je organizi-|Vo edini element, ki ,ra'ljen na sodelovanje z 1,1 i*"!ietniki pri reAeva-' ^ih problemov. To je Green <A>ljubil (M«m govoru, v ka-•t^al, da se je brez-i«-*eni 1933 le malo "j ta približno pol r«v biznia zadnje M«' okrevanje. ' ^1, da je bilo po t"* delavske fede-193B 15,470,000 v deželi, wiaj pa • U.650,000 ali 74 ,:'tTii« je že na po-
n^rmaJnosti, t/Kla 'rtina brezposelnih Velika veči-171 000 _ je
marc*tn in sep-
Naciji dekretirali štiri otroke na družino
Berlin, 12. dec. — Nacijska liga za pomnožitev prebivalstva Nemčije je razglasila, da vsaka nemška družina mora imeti najmanj štiri otroke. Med člani te lige so tudi Hitlerjevi ministri, od katerih je šest, uključivši ministra propagande Goebbelxa, ki imajo vsak le po tri otroke!
South Dakota dobi
delavško stranko
Huron, S. I), — Farmarnko-delavaka progresivna zveza je za 4. februarja »klicala državno konvencijo za ustanovitev far-marsko-delavske stranke.
J a p o n 8 k i predlo g odklonjen na londoneki konferenci
I/indon, \2. dec. — Predlog japonske delegacije na morna-rični konferenci za enakost js-1 1 Krnske bojne mornsrice z o«ts-limi pomorskimi velesilami Je j bil danes odklonjen.
Washington. — Odbor za industrijsko organizacijo, kateremu načeluje John L. Lewis, predsednik rudarske unije, ne misli ostati pasiven ali pa se zadovoljiti samo z vzgojevalnim delom, da pridobi večino organiziranega delavstva za svoje ideje, marveč bo pričel s faktično kampanjo za organiziranje delavcev v masnih industrijah. ^ Prvi cilj te kampanje bosta avtna in jeklarska indiustrija. Le\vis namerava poslati v to kampanjo svoje najboljše organizatorje in prav tako unija A-malgaimated Clothing Workers, kateri načeluje Sidney Hillman. Sodelovale bodo tudi ostale unije, ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo.
Lewis je že poslal v avtno industrijo AdoJpha Germerja, ki je bil pred nekaj leti aktiven v revolti Hlinoidkih rudarjev proti LewisoVemu režimu, zadnje čase sta se (pa zopet sprijaznila. Njega je Ix?wis poslal v avtno industrijo v svrho študiranja položaja.
Po vesteh, ki še niso potrjene, bo Sidney Hillman postal strateg kampanje v avtni industriji. Krzycki in Frank Daniels, oba najboljša organizatorja krojaške unije ACW in člana eksekutive socialistične stranke, nuj bi pcjstala pa glavna organizatorja za organiziranje avtnih delavcev. Oba oziroma vsi trije imajo bogate izkušnje v vodstvu stavk, posebno pa Hillman in Krzycki, oba stara delavska veterana, medtem ko je Daniels še mlad.
Domneva se, da bo Levvis posvetil več važnosti organiziranju delavcev v jeklarski industriji. To je soditi po njegovem govoru na zadnji, konvenciji A-meriške delavske federacije, v katerem je rekel, da ima rudarska unija posebni interen v tem, da se organjzira jeklarska industrija, ki je poleg avtne glavna openšaparska domena v deželi.
I*wi* je prišel do prepričanja, nedvomno radi bridkih izkušenj v zadnjih desetih letih, da rudarska unija ni toliko časa varna, dokler niso tudi jeklarski delavci solidno Organizirani v močni industrijski uniji. Jeklarski trust namreč bbratuje pfnogo premogovnikov. In čeprav Je l'MWA zadnja leta u-
soela v organiziranju radarjev j . , 1 , ,7 ... n 1 1 j prejemajo unijske lestvice, v "capt ve" rovih, ki jih la«tuje ' ' '
.« A ai	V Vanda j »<» relifne svtori-
jeklarski trust ,n neka^ e dru.	,mmiJht w prlpravlje-
Ke ve le industrije, n. "o^neg. ^ ^^ ^^ ^ ^
dvoma, da se bo ob prvi pnl.k. \	IK)|rojrm, ^ rHjf„i de-
zoiMt vrgel proti rudarski uniji. 1 Uye| n<< /14,tHvku^
K«-r s«- rudarji zavedajo te | nevarnosti, je Lewis rekel
Jerant, tajnik
šel te dni na lov na srne v oddan jene hribe. Cez dva dni se je vrnil z lepim srnjakom, ki je I-mel osem rogljev.
Priprave za jrelifno stavko v lllinoisu
2 zvezo brezposelnih sodelujejo tudi unije
Girard, III. — (FP) — Po vsej državi se relifni delavci, organizirani v Illinois VVorkers Alli-ance, in tudi nekatere unije pripravljajo na splošno stavko pri relifnih projektih, ki je oklica-na za prihodnji pondeljok.
V tem mestecu, v Marlonu iu po mnogih drugih krajih se vršijo sestanki organiziranih relif-nih delavcev in unij, na katerih sestavljajo stavkovne načrte. Stavka je oklicana proti "zaščitnim" plačam In za unijsko lestvico.
Na tukajš/iji konferenci je Al Hommer iz 6'Failona rekel, da b(» državna organizacija gradbenih |>Omočnikov (hod carriers),
še 0 novi politični fronti vmsconsinu
Podlaga je dana za razvoj močne farmarsko-delavske stranke
PROGRAM JE SOCIALISTIČEN
Milwaukee. — Kapitalistično časopisje v Wisconsinu Je spre-jelo novo Farparako-delavsko progresivno federacijo, ki si bo skušala osvojiti vlado, z vidnim strahom za obstoječi politični in družabni sistem. zdrutitvl delavcev in farmarjev v novi federaciji vidi možnosti ia formiranje najmočnejšega političnega gibanja, ki si je v svoil platformi in stremljenju posta-vilo nalogo ustanqyitve "novega ekonomskega sistema, ki bo slonel na produkciji za rabo in ne za proflt."
Kot je bilo že poročano, je bila farmarsko delavska federacija ustanovljena zadnje dni na konferenci devetih ekonomskih organizacij in progresivlh skupin, med katerimi so tudi socialisti. Konferenca se j« vršila za zaprtimi vrati v hotelu Wlscon-sin In se jo je udeležilo 225 zastopnikov, od vsake organizacije 25,
Gibanje je inlclatirala državna delavska federacija, ki Je na preliminarne konference povabile razne organizacije, zvezo breeposelnih ter progresivce in socialiste.
Nova Farmarsko - delavska progresivna federacija ni poli
*tnn»s*r frmiliflPTrpnmirr
nu besede, ker ne bo prišla na glasovnico kot taka. Konfercn* ca je sklenila, da bo federaciia nomlnirala svoje kandidate za državne urade na listi progresivne stranke, kar pomeni, da Je okupirala oziroma bo skušala okupirati l,a Follettovo stranko.
V krajih, kjer Je socialistična stranka dominantna sila, kot na primer v Milwaukeeju, bo federacija podpirala njene kandidate, v ostalih krajih bo pa federacija |M)stavila svoje kandidate, to je vse organizaclie skupaj na listi progresivne stranke. Kolikor se socialistov tiče, bo zadnjo besedo o tem sporazumu Imelo lanstvo, ki Im) odločilo o pristopu v federacijo kot skupi* na z referendumom, Nklep mora potrditi tudi osrednja eksekuti-va stranke.
Konvencije nove federacije se bodo vršile vsako leto v juniju. V smislu pravil lx> federaciia lahko izključila vsakega člana, ki bi kršil pravila, platformo ali načela. Ta točka je bila spre Jeta na inslstlranje socialistov, ki so argumentirali o
Japonska penetra* cija na Kitajskem
Dijaška stavka v Pei-pingu zadušena
TlentHin, 12. dec. — Višješolsko kitajsko dijaštvo v Peiplngu (bivšem Pekingu) je včeraj izpolnilo svojo grožnjo generalne stavke v znak protesta proti japonski penetraciji v severni Kitajski, toda stavka je bila nevidna. kajti kitajska policija je na zahtevo japonskih poveljnikov preprečila vsake demonstracije. Vse univerze in ostali višješolski zavodi v Pelpingu so bili obkoljeni s policijo? in dijaški stavkarji se niso smeli nikjer pokazati.
Poveljnik Japonske posadke v Pelpingu je zagrozil, da japonske čete takoj nastopijo, če kitajska policija ne bo mogla preprečiti demonstracij proti Japonski.
Bile pa so velike dijaške demonstracije v Hankovu v centralni Kitajski. Na tisoče študentov je bilo v pohodu in nosili so sovražne napise proti japonkim mllltarlitom, ki Izsiljujejo "avtonomijo" v severni Kitajski.
IVVmkva, 12. doc. — Sem je dospela oficielna delegacija iz Mongolije pod vodstvom pred-(tednika mongolske vlade. Delegacija bo konferlralu a sovjetskimi oblastniki glede nevarnosti japonske penetraclje.
Avstrija mora voditi nemška ljudstva!
Dva "flrerja" v konfliktu
unaj, 12. dec. Knez von Starhemberg, avstrijski podkau-celar In vodja fašističnega llelm-vvehra, je včeraj v svojem govoru na zborovanju "domovinske fronte" na Dunaju rekel, da so avstrijski fašisti poklicani voditi vse nemške narode in centralno Evropo.
"Vsi oni avstrijski Nemci, ki mislijo, da Je Hitler vodja vse-nemške ideje, morajo spremeniti svoj« mišljenje", je rekel Star-hemberg. "Samo ena pot Je do rešitve vprašanja pangermaniz-ma in ta |>ot Je, da Avstrija prevzame vodstvo vsega nemškega IjudMtva. Danes ni več upanja ua vsenemški rajh. Kdinl cilj pred nami je v*eav*trij»kl rajh".
te na
konvenciji ADF, da so pripravljeni porabiti vse svoje sile za organiziranje jeklarskih delav-
cev. Pri tem da ne IkkIo štedili ne z denarjem in ne z organi' zatorji. Pripravljeni pa so po-maguti tudi avtnim, kavčukar-*kim in delavcem v drugih masnih industrijah do organizacije.
I>pwis bi rad pridobil tudi Grelna T»a svojo "tran To je nevidno' iz pi«ma, v katerem g« vabi. nsj ** "vrne v hišo svojih <ič*tov ... ter porabi ovoje velike zmoittosti'1- za organiziranje delavcev v industrijskih Pripravljen mu Je od- j
dništvo odbora in »•"i"" •
i	(l'«i/* »• ifssui	i
Srednji vek v
Nemčiji zaključen
šele § Hitlerjem!
Berlin, 12, dec. — J'rofs«or Baumler Je včeraj (»ovedal na* cljnkim učiteljem, ki ao se nesli na ls*rlinski univerzi, da «re<inji vek se ni zaključil z odkritjem Amerike in /. reformacijo, temveč- z nastopom Hitlerja, (»lavni potrebi, /.nak »rednjega veka Je bila ila-katero on zastopa, potegnila na kontrole nad člani in predvsem • dn cessrjs in papeža. Je rekel stavko vse svoje člane, ki delajo pa nad izvoljenimi uradniki. Bauifiler. /a Nemčijo Je bila ta pri relifnih projektih, toda ne Slednji bodo odgovorni federa
eiji, to |e članstvu, ne pa samii-
mu nebi ali političnim bossom j vseh šolah v Nei»ČJJ|
kakor ne to dogaja v starih j	• ....... --
strankah, med |>rogre«jvcl In fs rmar-laboritl v Minuesoti.
Konferenca je tudi sklenila, da IČlno, dssi bi vsi lahko ne bo podpirala kandidatov, ki blagostanju. IMsv»tvo bi se pri primarnih volitvsh vsi
abes1nija odklanja mirovno formulo
V Ženevi je zavladala velika nezadovoljnost
SENATOR~B O R A H SVARI
Zv<*za brezposelnih se J<* obrnila za koo|M racij«) v tej stavki
na državno delavsko federacijo lili na IMo brez dovoljenja fede-
in rudarsko unijo l'MWA Iskalna unija št. 1 Progresivne rudarske unije v Gillespleju, ki ima nad dva tisoč članov, je avojo kooperacijo v tej stavki že oliljuld-
tijsh. f »pit 1
Aretacija delavskega voditelja v Kanadi
Polici-H Kme-
Inika unije trsn«-|K<rtnib drlsvc v, na obtožiš; prižiganja na j* T<d« - Tukajšnje delsvskr orgaruzanje ro obrodi le aretac ijo le trdilo, ds Je K-me ry >.rte\ o mirt en j s.
Vsncouver, Kanadi«, j« je te dni aretirala I ryja. pred
racije f lanarina za o«el>o znaša eti dolar na leto.
Plat form« je bazirana na o
*nutkuM kateregu ao predlo/lil socialisti. M«*d drugim zahteva |x>državljenje bank In javnih naprav, »slpravo vo|ne in š|»e kola« 1 j s farrnarMkirni pridelki ak«»zi vbelne agencije ali zadruge; nadalje je za uveljsvlienje davčnega siatema, ki lxi slonel na zmožiiotiti plačevanja, to Je večje olnlavčenje bogatih alojev in znižanje davkov malim po -i ^tr / 4 »ntpravo kup
Načelna izjava (»obdarja trebo <slpra\e pr<ffiliiegM »lute«
dobe s prihodom Hitku fs konji a na To teorijo bodo zdaj učili ja» šobi
ma, ki Je oba« »d i I mili |oiie Arne ričanov v bre/.jjoseln<»«t In rev
x Lank. ljal i u far
marje tirgira, na| hi združilo \ novi federaciji in ai osvoje vin | do.
Ilfiiry nhl, preilai^lnik ne ddavake f«-d«ia« 11 • ,
Ženeva, 12. dec. — Poljaka je bila prva, ki se je danes uprla francosko-angleškemu mirovnemu načrtu za končanje Musso-linijeve vojne. Poljaki delegat je preprečil diskusijo o tem načrtu nu seji odboru za sankcije Mge narodov.
Washington, I). <'., 12. dec. — Senator Morah je sinoči napadel francosko-angleški načrt za končanje vojne v Afriki kot imperialističen, ki dvigne Mussolini-ja nad vso Evropo, Morah je rekel, da je Liga narodov "uslužen Instrument imperializma", če odobri'ta mirovni načrt. Francija in Angllju hočeta razkosati Abcslnljo v Imenu miru in ponujata Italiji več kakhr Je Mussolini zahteval v začetku. Me-nator Morah je svaril Ligo narodov, naj dobro premisli prednu sprejme mirovni načrt Anglije in Francije. Načrt Je nevaren, Je rekel Morah, ker daje Mussoli-ulju potuho, da lahko livaja svoje Imperialistične sanje rimskega imperija in s tem ograža mir vse Kvmpe in sveta.
Pariz, 12. dec, — Abeeinlja je včeraj odgovorila na francosko-angleški mirovni predlog, da ga nikdar ne sprejme in do skrajne sije bo pobijala "nagrado ta ita-TffeitTiinpaiHia^svifoliVodvIs-noit". Tako Je izjavil Volile Ml-rlam, abeainskl zastopnik v Parizu po te nT; ko mu je francoski ministrski predsednik Laval Izročil mirovne pogoje, katere sta Francija in Anglija predloAlll Mussoliniju. Mirlam Je dalje izjavil, da Je Liga narodov soglasno obsodila Italijo krivične agresivnosti in če zdaj tudi Liga narodov požre svojo obsodbo in pusti Aluminiju na čedllu, tedaj ostane Abesiniji "samo še Mog, ki m bo branil",..
Najnovejši mirovni pogoji po reviziji v Londonu, dasi še niso ofleiclno znani, obsegajo po nedvomno zanesljivem viru sledečo: Italija dobi puščavnl provinci Ogaden in Danakll v južuenJ in vzhodnem delu Abeslnije. dalje veliko kolonizacijsko ozemlje v Jugovzhodni Abesiniji in ae verno provinco Tigre, izvzem-š| abesinskegii svetega mesta Akanm; v zameno dobi Abeslnlja prosi koridor do italljanako-eri-trejokega iHistaniščnega mesta Asaba ob Rdečem morju in Liga riShalov jI v p«»godId za jamči fi-naučilo in upravno pomoč. K tem pogojem je bila lia zahtevo Anglije dodana točka, ki določa, da Altesinij« obdrži p«N ozemlja, ki jo z Veže s provinco Tigle in da italijanska k«d«»nizacijska cona ostane po«l atriktuo k«»ntrolo al>e-«insk« ga cesarja.
ženeva, 12. di«c. Sankcijaki »<lbor Lige nar«alo\, ki »e je dali« a ai:Se|, ni razpravljal o oljnih in noltenih drugih ns-•laljjiih korakih proti Italiji, na-rneato tega je stopil V ospredje
i o-lhor iH-t«»rlc« .cija. Spai držsv- *ks), ki j«
|e |S» f|M<vr|
avsrll "njftše ljudi, na I b«*t<» o p rezil i pre«l t iiki, l«i »«c Jih jat alužujejo tisti, ki profitiraio «al naše ra/k«»»«anoati in akušajo zadaviti gibanje v (»ovojih; oprezni naj b«alo rispram zvitim člnn k«»rn v liatih, ki a«« gladila pr«»-fitarjev. Ker »««» >e začutili \«di ko |H»litično ail«», ki si* lahko razvije kot rezultat /družit\« rarkrojenih ail. to ti lioti ž čeli s kampanjo proti ten banj u, da f»repr«*čiJo /dr< farmarakih iu <l« Ima m k i h lev."
prej
pri
(Anglija, Fran-ja, Turčija in Polj* « dobil v r«»ke mirovni Itallj«! In Abesinijo. Ita/.prava o tein načrtu pri«le v tek prihialnji teden, ko bo znan Muas«diliije\ talgovor.
Menilem v. aankcljiikem «al-Ih ru. \ kal« rem so zastopane tudi matiji*«' «lr/a\e. Itraža Velika iretsilovoljnosl So v jftik« Iluzija, <'« h«»*lo\ aklja in škandi-nav«k«' <1r>ave nikakor niso za-dovoljne prr»||i»gi»m Francije in Anglije, na podlagi katerega bi Italija prejrl« nohtno pla< ik».zato, ker Je prelomila uatsvo Lige narodov in napadla Abeninijo. «!»•!>• ri« 1 »1 »»mi j
PROSVttA
PROSVETA
THE ENLIGHTKNMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NABOUNB roDPUHNK JEDNOTE Orgmm tt	kf Um	Nilbul BmmAI IkM»
NiratelUl Z4rutr»« 4rU»« (Itrm CblMC») I* HM M )«co. MM m pol l*u, II.M m Uux !«*»; •» CkU«ao I« Cic«ro |7 tO m e-lo teto. |l.1( u pol M«; u ImmmmCv«
NM.
ttak*«rlptio« nUit f#c U« Ur.lu4 HUUa (nt*i	CfelM*«)
•»4 C.<.*d* M.M jwr r«r. Whlt*«o »4 CU»r« »7M	p«r y«ar.
for«is* «ounlrU* N-M »««•
Cm« m>M« po 4«»o*«iru lUkopUl 4<n>l«o» tUnko« m m «r»t*».	HUr«r««	po-
Miti. dr»«M. p«*l n4 ) m «rMj« poitlJsuU« k f
t• i« pri lotil poftUiM.	' _
AdvrrtUio« r«tM on —r«rm«nt —M«murrlpU of coaamuiiL r«»ioM «n4 uMolicIUd «rU«i#. wtU not k« raturM*. <>thf ■»•niurripto. (uch m •torU*. pl*r». po«iu. «te.. »Ill te /«tur««4 to ««ft4rr onlr wb»o ummpiam ky MU-«44r«m*4 m
NmIo* m cm lur Ima »tik t PROSVETA
MS7-M S«. L«v«4aU A««.. < Mcaa«. UIImI* MKMHEE Of THE FEOKBATBD FRCSS
D*'.4i«i v ofcl«p«Ju. n« prlm«r <Oct. II, tfcl). P«l«t v«*««« to.*,.. u	ponml, 4*	>• • Um 4«lum«m poUfci* »*-
ro/nin« Ponovit« jo pr»»o«Mivo. d« m »»m ll«t m imUvL
Dr. Breasted bo živel
Abraham Lincoln je že precej časa ameriški narodni heroj in kadar ameriška oficielna kla-ka slav i Lincolflcvo i ne, ga ne »lavi zaradi besed in dejanj, ki so ga zares storila slavnega. Tinte beaede in dejanja — oboje revolucionarno! — bi morala biti |>ozubljena!
Pred n kaj dnevi je Amerika slavila stoletftfco rojstva Marka Twaina. Američanom, ki Murka Tvvainu ne poznajo, je bil predstavljen le del tega slavnega Američana. Videli v njem le humorista. Pravi Mark Twuin, kakršen je bil v resnici — svobodnomislec in prijatelj organiziranega delavMtva, je bil potlačen!
Prepričani urno, da bodoča Amerika bo poznala Lincoln*, Marka Twaina In ostale velike Američane pretekle in današnje dobe le po njihovem svobodnomiselstvu in revolucionarstvu.
Med temi slavnimi Američani bo tudi dr. Jame* H. Breasted, ki je pred nekaj dnevi umrl v New Yorku.
Dr. Breasteda poznajo dane« le kot egipto-loga In asirlologa, yčenjaka, ki si je pridobil nevenljive zasluge pri')dkopavanju ostankov pradavnih civilizacij, ki ko živele pred pet In šest tisoč leti v Egiptu in Mali Aziji. Najdene ostanke teh civilizacij je dr. Breasted pravilno raztolmačil.
Kaj se to pravi: "pravilno raztolmačil?" To je tista razlika, ki loči učenjake od "učenjakov" — in to razliko današnja Amerika Ae iež-ko priznava. Najraje jo Ae zamolči, kakor da nič ne pomeni . . .
Dr, Breasted Je bil odločen avobodnomialec in kot tak je bil strog znanstvenik, ki hI ni pustil vplivati od onih, ki imajo debele religiozne predsodke. Ko je prevedel egipčanske slikopise in mezopotamske klinopise, atare Ati-ri, pet do šest tisoč let, je na podlagi teh napisov in spisov spisal knjigo, v kateri je razložil, da so judovski in krščanski moralni nauki le posnetek starejših natrkov iz Egipta In stare Azije. Zaradi te svoje knjige (Religion and ThouRht of the Ancient Egyptians) je priAel dr. Breasted v oster konflikt z židovskimi in krščanskimi teologi, toda on je vztrajal do zadnjega hipa.
Dr. Breasted pa ni bil samo znanstvenik in zgodovinar. Bil je Ae več. Zanimal se je » tudi za sociologijo, M drufcbene sisteme v starih dobah. Na svoj način In |x> svojih |>otih je prUel du istih zaključkov n— historičnega ma-terializma kakor so priAli Kari Marks, Friderik Engels, Kari Kautsky in drugi odlični socialni znanstveniki 11). stoletja, ki so dali socializmu znanstveno podlago.
Dvomimo, ita se je dr. BreasUsl kdaj zanimal za znanstveno socialistično literaturo, ker j<> Apecializiral le na zgotlovini orienta in ar-heologiji vse svoje življenje, kljub temu m* odstavki njegovih knjig čitajo prav tako, kakor te bi jih bil spisal kak Mark* ali KauUky.
Na primer v njegovi knjigi "Religion and Thougbt of thi« Ancient Kgyptian*M je ugotovljeno, da s«- m- monotelzcm (cnohoAtvo) razvil istočasno z imis-rili v starem veku. Dočim so bili narodi \ <vriontu A«- razcepljeni v lokalne rodove, ki mi bili »ii«m| seboj v rahli zvezi, so imeli cele množice bogov. Takrat so bili ti rodovi h> pastirski in vsi njihovi bogovi so bili čtlvaji Črsd. Vsak rod je Imel svojega glavarja sli patriarha. Ko pa so ti rodovi »Iružili in dobili vrhovnega iniglavarja ali kralja, ^ki je stal. na čelu Vsega naroda, m> j»» tudi ninl njimi razvil on *am Isig. ki si je im djarmil druge. I'r« dn«i m- jt- to zgodilo, so narodi ti- oIm|h|.i\ali po|j<» in w ustalili. - Tako je dr. Breasted na svoj način odkril, da Jo razvoj vorstv«, etike, kultur«', politike »n ostalih fazUružbohega življenja vHno sl*«-dil *4onom«k<'mu razvoju, odkril je rAortom-nki <l+irrnnni:* m, dasi m nikdar rabil t«<ga izraza*
V«ak \e«trn zgodovinar, ki nI nav«*zan na kskAno staro fiksno idejo m na predaotlka, lahko pride do t**h zaključkov; ko pM enkrat »»d-Vrije t<» reanito, mora imeli tudi dovolj od-l«cnosti m iKiguma, da |o javno zagovarja. In takih mol )e v danaAn|i Ameriki Ae zelo malo.
Brea*ted m« 1 t-» jn-k^ico, mu to dela Knkrat v Mižnti Imdcrfnostl, Ho bo naAnJih "učenjakov" med |M»zablj»»-o ime dr Jamesa II Breasleda ble-nota, ki m' ni bal resnke.
Glasovi iz naselbin
Načrt aa radk^rogram
Chlaholm, Mlnn. — AmeriAki
jugoaiovanaki klub At. 0 je na svoji zadnji seji sklenil, da ae naprosijo vsi slovenski trgovci vsega okrožja Messaba, da bi prispevali malo mesečno vsoto za slovenako radio uro, ki se bi obdržavala vsako nedeljo popoldne med 2.30 in 3.30 na cadio-postaji VVMFG, Hibbing, Minn.
Priznati je treba, da so trgovci ie dovolj prizadeti, toda kljub tetnu Je tudi res, da vsak kolikor toliko oglaAa, ako hoče, da mu bo obstoj zagotovljen. NaA klub je sklenil* da pošlje svoje zastopnike na urad radio-postaje, da poizve za ceno. Originalna cena je bila $50, potom posredovanja pa se je doseglo, da se je ta vsota znižala na $30. Torej, ako čutite količkaj slovensko, boste pomagali tej skupni stvari, da se uresniči. S tem bomo povzdignili nafte slovenske talente in naAo pesem, to pa bo tudi pomagalo, da bo vaA obstanek zasiguran. Radie prenos bi stal za Atiri nedelje $120; kadar je 5 nedelj v mesecu, bi stal $150. Ce se dobi 100 naAih trgovcev, ki se bi obvezali, da bodo sodelovali in bi vsak plačal $3 na mesec (za dobo petih mesecev), bi skupna vsota znaAala $300 na mesec, iz preostanka pa se bi določila gotova vsota kot nagrada onim, ki bi nastopali na skupnem slovenskem radioprogramu. Vsa stvar bi bila v rokah odbora par mož ali žena iz vsase naselbine, ki bi tvorili skupni radio komite j, kateri bi vodil vse zadevno delo s sporazumom 'radioposta-je. Imena trgovcev in naslovi ter njift blago se bi oglaAalo s postaje tako, da 'bi vsak mesec priAli vsi na vrsto.
Ce se vam zdi ta ideja izvedljiva, pišite nemudoma na naslov: Frank L. Tekautz, 221 W. Tamarack st., Chisholm, Minn. Naj bo Ae omenjeno, da 15-mi-nutni program se bo Ae nadaljeval ob pondeljkih In petkih, dokler boste poAiljali svoje zahteve, da se nadaljuje. Obenem vas prosim, da opozorite svoje odjemalet?, naj plAejo od časa do časa na označeno pqstajo v slovenskem ali angleškem jeziku, zraven pa naj pripomnijo, kaj bi radi sliAali.
Frank L. Tekautz, tajnik kluba At. {> A. J. Z|
Naš Cleveland In naša prireditev
Cleveland, O. — Slovenska metropola, naA Cleveland, slovi Ai-rom dežele po svojem zastoju in nazadnjaAtvu. Vse, kar miselno preživlja ali je preživelo drugod, prihaja na povrAe v Cle-velandu. Namesto, da gre naselbina naprej z duhom časa za procvit delovnega ljudstva, je zavita v meglo, se udaja reakciji in kramarski politiki.
Naselbina trpi na pomanjkanju principov in idealov. NaAi intelektualci ne stoje pred ljudstvom, kot bi morali stati, temveč se puste ljudskemu valu in pa lokalni |M>litični maaini, da
velandu veliko resnično naprednega in zavednega ljudstva, naprednih društev, kulturnih u-stanov, socialističnih in drugih delavskih klubov ter napredne elemente, ki si prizadevajo, povzdigniti naselbino In jo pripraviti za večje ideale. Da nismo tako osamljeni, je pokazala udeležba na koncertu Zarje in jubilejne proslave apcialistične-nega kluba št. 27 JSZ na Zahvalni dan. Dvorana 5ND je bila napolnjena naprednega elementa, kar je bilo kot protiutež vsemu, kar sili nazaj. To je bil tudi dokaz, da napreden element še živi in hoče živeti. V dvorani Kmo se sestali z raznimi domačimi in zunanjimi gosti. Sestali smo se z zavednimi rojaki in sodrugj iz Girarda, To-leda in drugih naselbin. Posebno v velikem številu so se odzvali GirardČani, bilo jih je nad 50 po številu. Zarja in klub št. 27 JSZ sta hvaležna vsem tem )Osetnikom, ki so prihiteli v naA <rog, kakor tudi vsem ostalim, ti so kai pripomogli k uspehu e priredbe. Priznanje gre tudi >evskima zboroma Delavec in Vojan za sodelovanje pri pro-Trtimu.
Dobra udeležba na Zahvalni ian in pa Ae boljše razpoloženje občinstva je na marsikoga blagodejno vplivalo in mu Ae bolj podkrepilo vero v sebe in v vse, ki kujejo in delajo za nas skupni napredek in delavsko kulturo.	Leo Poljšak.
Veati o delu in življenju
Hharon-Farrell, Pa. — Delo v
tukajšnji okolici gre precej po-volji za one, ki delajo. Edina izjema je tukajšnja pleharna, ki dela vsak dan in v kateri »o zaposleni povečini naAi rojaki. Tovarna Sheet Mili, ki je last U. S. Steel, korporacije, je imela tukaj svojih dvanajst peči. Sedaj jih je premestila v Gary, Ind. Seveda, premestila je stroje, nas je pa kar tukaj pustila, sedaj pa hodimo od formana do formana in vprašujemo za delo, a dobimo povsod enak odgovor: "Imam pol preveč ljudi." Ako si človek pomaga drugam, je pa tudi tak odgovor, kot povsod.
Kakor izgleda^ tudi naš slavni prezldent Ae čaka, da pride gospa prosperiteta sama izza bližnjega vogla, pa bo Ae čakal. Kot izgleda sedaj, bodo razni politikarji poklicali inženirja Hoovra, da bo pomagal vleči nazaj, ali ipa bo porival naprej po stari poti v korist mogotcem. Razni Mesije bodo Ae mazali kolesje kapitalistične maši-ne, a bo pa kar naprej Akripala. Saj vemo, da njihove bi«age so Ae vedno prazne. Požrešni kapitalistični trotje nimajo dosti nikdar, Njihovo geslo je: samo profit.
Sedaj nam obetajo, da po novi godini bo boljAe. Ne vem, kaj bo pri nas, ali lx>do morda stroji sami nazaj priAli, ker tovarna kaže rebra. Bo že, saj pravijo, da nebeAki otec skrbi za črva v vodi, tako bo pa menda tudi zA nas «krbel, ker smo ustvarjeni
jih ponese navzdol, ker je to hvalsžnejše in lažje. Oni prav J po podobi božji, samo to je vrag dobro vedo, kaj je prav in kaj (in njegova stara), da je ne-ni, ali učiti, to j® nehvaležno,1 biška mana že pred tisoči let vsa plavati z valom je lažje in do- padla iz neba. bičkanosneje. Zato pa je v ('le- J Bliža se božič. Zopet se Imi velandu marsikaj vfevelo, kafbi pelo o miru ljudem na zemlji, drugje ne m6glo.
V ('levelandu se je agitiralo
ki so dobre vol je. Kdo pa bo dobre voljo? Nekaj delavcev, ki
in povelltovalo srbsko mo- ' imajo Ae delo, bo tako srečnih, narhijo za formo vlade v Jugo- vendar pa jih tare skrb, če ae slavjji. V Oevelandu so |>o*ta- tudi njihove tovarne preselijo, vili s|Kimenik Akofu Baragi, kot Ali so dobre volje družinski o-lutjholj zaslužnemu možu za čet|e. ki imajo velike družine, slovensko kulturo. Cleveland *e ' pa relifrro delo za nekaj dolar-, ponaša s svojimi bankami, v ! lev mesečno, kar od daleč ne od-katerih leži zmranienega \W jgovarjai ta njihov obstoj? I.eto* milijonov trdo prisluženega de-1 ne bo tistega veselega txi0ča narja od članstva in društev, kot je bil v dobi nroaperltet* in kar Je imgnato marnikatero dru- marilkje ne bo na božič naibolj lino v mil« »člno In obup. V Cle- |p tnbnega v hiAi velandu imamo slovenske kon- ! Tukaj so vsako leto zbirali cllmane. ki javno zagovarjajo božični fond. da so dali na l>oiič-
ni dan dobro kosilo tudi sir kom. Kai bt> ps let >*? 'f
Da
v -<
mrr stel
k<*t
fa*ir«-m in hltlerjevce. V Cleve- | landu imamo meščansko politlč' ' no msAlno bre« principov sli ( ov, pri kateri ae naAi in-itualci pehajo m ftolitične f itd Posledica ie. kot že iij« in. degenerncija naselili-
cer je v CleNelandu tudi a protiplati. Imamo v Cle-,
| Ido teb 1 mIu
vel«
biti ha;
ma-eh re-in Inido morali * skorjo kru-bodo dobre vo-bo za letolnjl ' armada bresposelnlh *ve-
ve. ja kol ie bila /.adn|i In>-Pri tem |ta čitamo v . a^opi-kako velikanske profite de-
v te preveč "zad >voljni* oni, vc.t. ne Kot irglt ta
lajo velike kompanije. To je lahko, saj je moderna tehnika v tem letu porinila na ulico najmanj 20% delavcev, katerih mesta so zavzeli stroji.
Slovensko katoliško časopisje poroča, da imamo Slovenci v svoji sredi samega ljubljanskega škofa. Včasih so prišli sem samo taki, ki niso hoteli služiti za hlapce v domovini, to smo bdli mi delavci. Potem so nas obiska-vali razni profeaioiUlci, pevci, slikarji in drugi, kartferi so nam nudili vsaj nekaj umetniškega. Nekateri so »bili dobro sprejeti, drugi so pa bili razočarani, ven dar je pa lahko vkadt vsaj toli ko napravil, da 'je lahko potoval domov s par dolarji v žepu. Sedaj pa i$Heda, da je v domovini slabo, ko je mogla še celo njegova "ekscelenca" priti v Ameriko. Nekateri pravijo, da je "njegova svetost" prinesla s seboj "pastirski blagoslov", jaz pa mislim, da gre za ameriške dolarje! Teh je pa sedaj bore malo meJd našim narodom, ki tvori 95% delavtstva.
Nisem nevoščljiv nobenemu. Ko sem odšel z doma, sem obljubil očetu in materi, "da v petih letih (bo $6000, nakar se vrnem domov in na 3. nabor, da odslužim še Franc-Jožefa, potem pa bogata nevesta^pa bomo na konju!" Ali Amerika je vražja dežela, bolj ko vsaka pošast so v nji dolarji zaklenjeni v "naših" 100% -varnih bankah, mi smo pa ostali pod kapjo. "Njihovi ekscelenci" želim srečno rajžo, dolarjev ipa ne bo prav veliko.
Slovenski dom bo obdržaval svojo glavno sejo dne 22. t. m. Volitve odbora; pridite vsi! Na božični večer dne 24. dec. bo Miklavžev večer za naše male, ko bodo dobili božično darilo; to so preskrbele člatlice gospodinjskega kluba. Pripeljite svoje otroke v dom ta večer. Uprizorjena bo kraana igra, ki je vzeta iz globine delavskega življenja. Igra se imenuje "Stric GaAper", krasna drama. Vstopnina bo jako nizka. Otroci, člani mladinskega oddelka, so prosti, ako pridejo v spremstvu staršev. Na 31. dec. (Silvestrov večer) priredi go&poidinjski klub večerinko. Vabljeni ste vsi!
Frank Kramar.
Moonevjeva obramba in seja
Detroit, Mich. — Baš setn prejel prošnjo od obrambnega odbora za oprostitev Toma Mpo-neyja, ki je že «nad 19 let v jet-niAnici radi "greha", katerega nikoli storil ni.
Iz pisma je razvidno, da nekatere priče, katere so pomagale Mooneyja omrežiti radi bombnega napada, sedaj prihajajo na dan, da so bile prisiljene po krivem pričati. Nadalje v pismu stoji, da sedaj, ko so bili prisiljeni dati Mooneyju novo (Obravnavo, na kateri se razgalja omrežitev Mooneyja, gre govorica, da se namerava Mooney-ju znižati kazen od dosmrtne ječe na 32 let, da se bi r tem enkrat za vselej onemogočilo Mooneyju apelirati za ponovno obravnavo ter zakrijo in izbrisalo madež države Čalifornije.
V pismu prosijo za ponovno pomOČ od strani društva št 121 SNPJ, katero mu bo prav gotovo priskočilo na pomoč, kot vedno prej. Hvalevredno je delo in trud m rs. Kraintz in Kate Sti-mac, kateri sta se potrudili in nabrali lepo vsoto za obrambo Mooney ja.
Ker sem ze pri pisanju, naj omenim, da je vsakega člana druAtva. 121 dolžnost, da s«' u-leleži letne seje. V Prosveti sem m* |K»ročal. da sem se preselil s *>r»o Belmont na 1215 E. Navada ave., a nekateri še vedno |>oši-IJajo asesment na stari naslov. C benem naj bo ponovno povedan sklep druAtva. da se ases. ne Im» ve.- pobiral na tajnikovem stanovanju, amj»ak le na sejah ter 21. in 25. v mcsecu od 6. do X. -ivečer \ prostorih, kjer imamo <ete. Najboljše m članstvo kakor tudi za tajnika "pa je, da plačujete mesečne prispevke na sejah, ki se vrAijo vsako tretjo nedeljo v mesecu. N* pozabite oriti na sejo dnt» 15. dec., ki se bo pri. ela eno uro prej.' N« isti pride v razpravo konferenca mladinskih društev, na kateri se je od strani nekaterih dele-
gatov te Pemne in Clevelanda pobijalo principe SNPJ in njeno načelno iajavo ter smernice našega glasila f*fr>st'ete, kateri 4a>bi pO mnenju klerikalcev in študentov Notre Dame v bodoče ^flašal kandidature demokratskih in republikanskih polttika-šev.	Leo Janko, tajnik.
Priznanje In zahvala
MUwaukee, Wis. f-NPrijetna dolžnost nas veže, A* vsem tistim, ki so pomagali Naprejtr pri proslavi srebrnega jubileja k tako lepemu uapfehu, iz srca zahvalimo.
CikaAki diletantje in Savani naj bodo prepričani, da Naprej zna ceniti njih nesebično sodelovanje, tako naj bosta uverjfe-na domača pevska zbora Zvon in "Planinska roža, 'da Naprej upošteva njih prijateljsko kooperacijo in upa na složno sodelovanje vseh teh vrlih organizacij i v bodoče!
Ne smemo tudi pozabiti naših društev, katera so se korpo-rativno odzvala našemu klicu. Ker pa je možno, da nehote in nevede katerega izmed teh pre-zremo, jih ne bomo naštevali po imenih — vsem skupaj na tem mestu izrekamo srčno zahvalo! Ravno tako udeležencem iz She-boygana, Waukegana itd.
Kaj pa naša .publika, tista publika, ki je Naprej radevolje podpirala v teku 25 letnega obstanka? Radi priznamo, da ni-imo bili v stanu tej množici naših prijateljev postreči tako, kakor je zaslužila. Velik del iste je bil prisiljen dolge štiri ure stoje slediti programu, ker je zmanjkalo sedežev. Kljub temu ni bilo pritožb, dasi bi bile u-pravičene. Najlepša hvala vsem!
Grda nehvaležnost bi pa bila, ako bi prezrli tiste, ki so .tvorili hrbtenico cele priredbe — naše delovne moči. Dasi večina njih ni včlanjena pri Napceju, so vseeno dolgih 13 ur neumorno delali, in to brezplačno. Ni bil lahak njih posel! Postreči tako številni množici zahteva pač mnogo truda in dela. Toda zadovoljili so to množico in Naprej jim je hvaležen. Končno naj se zahvalimo Še mladima harmonikarjema Ambrozai in Remitzu za luštkane komade, s katerimi sta zabavala občinstvo.
Hvala vsem!
Soc. pevski zbor Naprej.
Društvena božičnica Blaine, 0. — Društvo št. 333 SNPJ bo priredilo običajno bo-žičnico na božični večer in Miklavž bo delil darila otrokom mladinskega oddelka. Uljudno vabimo vse od blizu in daleč, da pridejo na našo veselico dne 24. dec. zvečer. Začetek veselice ob 7. uri. Igral bo Louis Mihačič iz Windsor Heightsa, W. Va. Zagotavljam vam, da se boste vsi dobro zabavali. (Ko bo Louis zaigral, ne boste mogli sedeti, temveč se boste zasukali!) Torej vsi na našo božičnico! Vstopnina za ženske 15 in za moške 25 centov. Vesele praznike vsem!
Paula Glogovftek, zapisnikarica.
Prireditev radničkega kluba Angel en, Calif. — Dne 29.
dec. bo radnički klub Bratstvo priredil svojo zabavo z igro "Saren". Na programu bo več drugih točk, potem pa ples in prosta zabava. Prireditev se bo vršila v prostorih American Home, 1310 S. Eastern ave. Pričetek sporeda ob 2. popoldne.
Igra "Saren" je zanimiva. Je šaloigra. ki bo nudila obilo smeha vsem. Obenem naznanjamo, da bodo naAe članice pripravile okusno večerjo, tako da l»oste vedeli Že prej, da vam ne bo treba pripravljati večerje doma.
Vstopnina 25c za osebo. Otroci pod 14. letom so prosti. Pridige vsi! Odbor vam jam*! dobro zabavo.
J. Berich.
IVenenečenje Sbaron. Pa. — V moj dopis s
dne 6. t. m. se je vrinila pomota. Glasiti bi se moralo, da sta mr. in mrs. £#le priredila prijetno presenečen)« Heleni Potence, ne njihovi hčeri. Prizadeti naj o-proste.
Frank Okorn.
ne
PETEK, 13. DECFMRP A
Obolenja drgafiaB mandlj^
Najčešča bolezen, ki prizadeva šol.ki ds je nedvomno vnetje drgali ali angina (• J služijo drgah (mandlji), še danes ni po^ ma pojasnjeno. Dejstvo pa je, da »<> v bertetni dobi (pred spolnim dozorevanjem! bičajno povečane, ter da se ob puberteti v vestnem odstotku skrčfjo ali celo popolno, okrnejo. Dalje je gotovo, da so bas drsali dež raznih infekcij ter nekako sito ki VJ zadržuje bolezenske klice ter jim brani J organizme. Včasih pa prodro klice <kozi Hiter. Tako n. pr. razni koki (pri sepsi) * cji tuberkuloze (prva infekcija J običajno tem potom) in drugi. V tem ,,',« du imajo drgali torej važno vlogo ter zn t vratarja, ki naj zapira pot raznim klicam organizem. Pred temi vrati pa preži vedno datno število klic.*
Površina drgali je namreč grapava, zbra t na in polna jamic. V teh vdolbinah zasti hrana, ki se razkraja ter tvori izredno hra no tlo za razne klice. Ob ugodni priliki (n prehladu) morejo iste razviti svoje zle t Drgali nabreknejo, nabreknejo pa tudi ž goltanje je boleče; sluznica v okolici je sk ča zaradi ojačenja dotoka krvi. Vse to spr Ija višja ali nižja temperatura. To je obi na slika angine.
Cesto se obolenje omalovažuje, kar pa ut ne imeti tudi težje posledice in celo smrtni Bolnik z angino spada v posteljo, dokler cihejo znaki,; ker ne utegne le prenašati Itezen na druge otroke v šoli, marveč je tuc nevarnosti, da pride do komplikacij. Ce dro klice, v krvni Obtok, se naselijo v raz drugih organih, ter povzročajo razna vne To je sepsa (ljudstvo nazivo to zastrup krvi). Posledica je vnetje srčnih zaklopk, ne mišice, raznih mren, ledvic, slepiča, ah si (tttri) po raznih organih, težki sklepni matizem itd. Ce uspe takega bolnika re ima običajno eno ali drugo okvaro, ki ??a pravi invalida za vse življenje. Vzroka je rej dovolj, da angine ne podcenjujemo in trebno je, da se očuvamo te bolezni.
Predvsem naj ostane otrok, ki ima ang doma, da drugih ne okuži. Obutev in obl mora biti topla; posebno važno je to glede c tve. Najčešče so povod angine hladne in kre noge. Zelo priporočljivo je češče izpira ust in grla, posebno po jedi in zvečer s kak ustno vodo ali vodikovim prekisom. To stran^uje ostanke hrane ter kolikor toliko n ra izdatnejši razvoj klic. Cim se pojavijo ki angine, naj bolnik leže.
Zdravljenje stremi v glavnem za odstri tvijo kužnega materiala v grlu in za tem izzovemo izdatno potenje. Bolniku damo grati vodikovega prekisa, lahke raztopine lfja, hipermangana, odcedka žavblja ali ka lic. Na vrat mu denemo mlačne obkladke, ko, da mu potekajo izpred brade preko i na vrh temena ter napravimo vozel (napi okoli vratu!). Seveda je treba preko vli krpe zavezati suho. Tak obkladek pustimo uri, nakar osušimo vrat. Delamo ga dval dnevno. Končno potenje, vroča limonada, či čaji (lipovec z medom), aspirini itd., i vejo v večini primerov prav izdatno potsl po katerem se 'bolnik počuti precej olajši ga in subjektivno boljšega. Seveda je ir potnega večkrat preobleči v suho, segreto rilo. Temperatura kmalu pade in v večini merov se nam pORreči, da izginejo znaki a nega vnetja. Vendar jo previdnost kljub mu vedno na mestu. Ce se pojavijo znaki se, mrzlica, menjajoča se temperatura itd. potrebna stalna odnosno zdravniška oskrba bolnica.
Bodočnost
.* Prerokujejo nove straAnp vojni'. Plmi M« spodarill, ljudje se bodo poskrili v prebivališča. KskUno bo Življenje, nn.ra1«. selnost tistih bodočih ljudi v bodočih po-M mestih!
Znanstvenik: Ce pomislimo, da so ljudje koč zidali, svoje naselbine na zemlji — kaK primitivni časi so to bili!
Stavbna komisija: VaAa votlina naspro zdravstvenim predpisom, ker uhaja zrak v
Morala: Ni spodobno kazati obt stojnega dekleta se ne sme nikdar vid« " H
plinske maske.
Hišni gospodar: Cr v enem tednu m I te najemnine, vas bom vrgel na solno Sosede: To je straAno. Že spet s«- je žil zrak.
Soseda: "Poglej, tu som izkopal prM.»l
ognjitte."
"Kaj? Da so le bili kdaj ljudje na t**' soki kulturni atopnji. da bi kakor mi podzemskih votlinah? Neverjetno.
Kje je boljAe stanovanje? Najprij« * bivališče v apnencu. Granit je pr« > .a«
pretemen.	.
Idealno stanovanje: "A podgsn nimat • "Kje le, tu ne vtdrli nobena podgana.
Mati v strahu: "Kaj pa se jezite nar • kom?" — "Pomislite, na solnce »e mi J«
til" . ,
CTovrk here knjigo in se smejt: M tako »mejiš?" — "A. v tej stari anjiKi
neki prirodopia."
Otrok v pra» aje: "Oče, k*j pa J* , "Ne vem. Ne vprašuj takih neumn
Bajka: "Da mi kdaj Uveli lju»n« Beži no, beli, t(j fo pravljice Saj ' stv*no nemegoče D. P.
■ ii ■ ii
pismo iz Bele Krajine
Metlika in okolica . V novembru 1936.
.volem prvem pismu sem I * c n ku Prosvete; da v
pokrajinsko mestece Met-
tin ožjo okolico. Torej k
fclika je majhno toda br« lili zelo staro mesto, ki Šteje R&n UudBtoJ štetju de-r 1931) ^42« prebivalcev. Ti liivalci se večinoma pečajo s Cdelstvom. trgovino m obrt-KL Kakšne industrije v "Ski ni. Tu je sedež okrajne-i sodišča in od leta 1932 tudi Lrstva; dalje je tu eden no-in eden advokat. Drugih u-
Jnflcov ni.
0	postanku Metlike vem le to-
1	da je nastala v srednjem ^ Med starostjo Metlike in tplja — to sta dve edini me-
Beli Krajini — ni dosti ali da nič razlike. Teritorij, na em je Metlika zgrajena, po-■o gttd Komenda — pienda Lstarejše poslopje v mestu — ^idaje misliti, da je spočetka ,ila majhna trdnjava, ki je ila okoliškemu prebivalstvu Cgretjepred sovražnimi napa? L ilasti roparskimi turškimi na-Lj ki so se pred nekaj stp leti ■mino ponavljali preko Kolpe. ||id .stoji na strmem hribčku,
ki ima svoj sedež v Metliki: Su-hor, ČreSnjevec (v semlški fari), Lokvica, Hadovica, Drašiči in Božakovo. Kakor pa zdaj stoje stvari bo ta velika občina naj-brže razdeljena v dve. Sedež ene teh občin bo menda v Suhorju, druge pa nekje v metliški okolici. Bivša občina Cresnjevec se je izrekla za pridružitev k občini Semič. Nekaj vasi — Trnovec, Gabrovec in še nekaj drugih — se je pa izreklo za priključitev k občini metliške okolice.
Nekako pred tremi leti so bile izvedene nekatere izpremembe glede banovinske pripadnosti Občina Radatoviči, ki je preti u stanovitvijo .sreza v Metliki pripadala k Savski banovini, je zdaj priključena k Dravski (slovenski) banovini in seveda k metli dkemu srezu (okraju). To je zelo obširna občina na pobočju Gorjancev, kjer prebivajo Žumber-čani (Uskoki) ali takozvani Vlahi, ki so po veri grško-katoliski unijati, govore pa hrvaško-slo-vensko mešanico.
Ti Uskoki so pri zadnjih državnih volitvah pripomogli, da je bil izvoljen državnega poslanca njihov ožji rojak Dako Ma-kar, ki je l?i)( rojen v Metliki in je tamkaj tuai hotelir. On je po-
jjjem, le na zapadni strani je Lino odprt. Teren metliškega ItBtaje močno podoben onemu, ]lhtirem je zgrajen sosednji
Emelj; razlika je le ta, da je melj obkrožen s potokom, jitiffl Metliko obdaja od treh Lani _ razen od severa, kjer j irira studenec Obrh — precej ({lobok jarek.
je bilo do še nedavnega nlnoma zavito v Matjaževo I pitje. Kazalo ni nobenega navedka. posebno ne v gradbenem [«lru. Šele pred nekaj leti je do-JHd električni vod iz Ozlja pri llsriovcu in danes je Metlika za ]sroje potrebe prilično razsvet-To je bil prvi moderni na-iek. Drugi je bil, da so pred ta letom začeli graditi vodo-ki je danes do malega goli in bo slovesno odprt v krat-ta, dasi že služi svojemu na-|nu več mesecev.
Vodovod je napeljan iz globo-|k« zaseke, v kateri izvira prej •njeni Obrh. Tamkaj je močni motorna črpalka, katera goni No na 700 metrov visok hrib VatJlco nad mestom. Na Veseliti »ta zgrajena dva obširna na-falnika ali rezervoarja, v ka-Nma se nabira voda, ki potem
*	lastnim pritiskom teče po cepi nitaj v dolino, kjer je meto kolikor se je potrebuje. Po-J*M so tudi hidranti za slu-IN Požara.
Tako je to belokrajinsko mc-1 J«; zdaj prvič preskrbljeno s vodo in elektriko, kar je do)x>r pogoj nadaljnjemu
JMku. ki gotovo ne izostane.
omenim, da je vodovod «1 Metliko — brez cevi — o-^ 400.000 dinarjev. Zasluga Jtojrrc največ sedanjemu met-županu, zelo agilnemu in jJPNnemu možu, Ivanu Maleši-
*	1« je tudi ustanovitelj tuj-Pprometmga društva in pod-
vsakega gibanja za na->n procvit mesta, fctliki Nali-iJ
Ji' •JlVf
ali
slanec metliškega sreza, toda ne trudi se dosti ali pa nič, da bi do-JUobnem stožcu, katerega od |segel na merodajnih mestih za U strani obdaja skoraj navpi-1 svoje volilce ono, do česar so kot L breg s trdnim ip visokim ob- davkoplačevalci upravičeni in kar
je za nje eksistenčnega pomena. Spomnimo se samo na letošnjo občutno sušo in silno pomanjkanje vode za ljudi in živino, ko je bila pomoč tako potrebna. Omenjeni poslanec ima še priliko, da popravi zamudo. Polje je dovolj Široko in potrebuje vnetega delavca za blagor Ijtidstva, ne pa pobiralca poslanskih dnevnic! Prihodnjič pa spet kaj.
Pungerčan.
Sodišče potrdilo omreženje črncev
Potrdilo je smrtno obsodbo dveh god obtožbo—posilstva
Little Ročk, Ark. — (FP) — Dva mlada zamorska fanta, 21-letni Bubbles Clayton in 19-let-ni Jim X. Caruthers, bosta morala iti v smrt, ako državno vrhovno sodišče ne spremeni svojega sklepa fn ako kazen potrdi tudi zvezno vrhovno sodišče.
Oba sta bila obtožena posilstva nekega dekleta v Blythevil-lu, v kraju, od koder je bil zadnje poletje izgnan Norman Tho-mas, ker je govoril za unijo najemninskih farmarjev. Proti tej organizaciji so plantažniki nastopili s pravcatim fašističnim terorjem pod vodstvom okrajnega šerifa.
Fanta trdita, da je obtožnica izmišljena in da ju je šerif, ki je notorično brutalen in antldelav-ski, omrežil. Najprvo je skušal iz njih dobiti priznanje, da sta streljala nahj. In ker pri tem ni u-spel, je naperil- proti njima obtožnico — posilstva, kar je na jugu nekaj navadnega, kadar se hočejo iznebiti kakega "nigra" ali pa opravičiti linčanje.
• Ženska, katero naj bi bila posilila, je imela svojega spremljevalca ki je na sodišču izpovedal, da sta ga napadalca vrgla v ob-
•s
ku
je tudi omislila lepo '»•» reki Kolpi in zado» """lup prostore tik ko
Podjetniki sabotirajo konferenco
(Nadaljevanj® , \. mani.) tembrom 1938, ko je prišla v veljavo NRA, je naglašal Green. Od takrat so industrije absorbirale le pol milijona brezposelnih, mladine, ki je sposobna za delo. pa je v tem času doraslo 1,564,000.
Tudi Berrv je govoril o "22 milijonih človeških bitij, ki so odvisna od nekoga drugega vsled brezposelnosti približno enajst milijonov krušnih skrbnikov" ter naglašal potrebo, da je "nekaj" treba storiti za rešitev tega problema.
Green je v svojem govoru tudi povedal, da je organizirano delavstvo za, sprejetje 0'Maho-neyjevega zakonskega osnutka za zvezno licenciranje. podjetij v svrho regulacije delovnika, plač in drugih pogojev.
Do upora je prišlo tudi med delavsko skupino, ko je predsednik unije strojnikov A.C. VVarton na konferenci te skupine rekel, da ne bo zboroval pri isti mizi, pri kateri bi sedeli zastopniki du-alnih unij. Slično mnenje je izrazilo več drugih unijskih vodij. Na sugestijo Greena, naj Warton umakne svoi predlog, ker je zborovanje sklicala vlada in ne delavstvo, se je stara garda udala.
V zvezi z bossovskimi provo-katorji in sabotažniki je zanimivo to, da jih policija rti prav nič motila pri njih razgrajanju. Tudi ni bil nikdo vržen iz dvorane. Če bi kakšen delavec tako nastopal kakor Je kapitalist Haak razgrajal, bi bil takoj v pesteh policije. Ampak tudi v Washingtonu je ' vse odvisno, kdo je sabotažnik in razgrajač.
PROSVETA
v	.»•' na nt-«	•■•«,—------—
^ vodnjakom za pitno vo- cestni graben, kjer je letal v< VHiko število oseb ml čas |>osilstva. Proti temu pa g< 'J 'bi!.-, „. preteklo poletje jvori tudi vreme, ker je tisti da
Cerkev v ognju, farani molili, gasilci pa gasili!
Chicago. — Včferaj zjutraj je zbruhnil ogenj v katoliški cerkvi sv. Antona, 218 Kensington ave*, v Pullmanu. Množica fara-nov, ki so pritekli z vseh strani, je klečala okrog goreče cerkve in molila, da bi Bog ustavil o-genj, toda plameni so se Širili, dokler niso prišli gasilci in ustavili ognja. Notranjščina cerkve je bila uničena. Skoda znaša o-krog $15,000. Goreti je laHo v kleti.
Manj denarja za
več za policijo
Kacine/ Wis. — Mestna zbornica v Kacinu je znižala šolski proračun za $25,000 za bodoče leto, na drugi strani je pa zvišala policijski* budžet za $8000. Mestni očetje so očividno mnenja, da manj šolanja pomeni več hudodelstva. Le malo je manjkalo, da ni bil sprejet predlog za znižanje šolskega proračuna za $50,000, kar bi logično pomenilo še več denarja za policijo.
Opustili tožbo
proti Kohlerju
Sheboygan, Wis. — Ker v tem okraju ne morejo dobiti poštene obravnave, je 26 delavcev, ki so bili poškodovani v lanski stavki pri Kohlerjevi kompaniji, opustilo tožbo za odškodnino. V tej stavki sta bila dva delavca ubita od krogel privatnih gardistov in narodne garde, p« je bilo obstrel jenih.
Bogatini nočejo delavcev v bližini
Protestirajo proti stanovanjskemu načrtu vlade
Cincinnatl, O. — (FP) — Tukajšnji plutokratl, ki imajo svoje razkošne rezidence v predmestju Mt. Healthyju, so z zemljiškimi agenti vred zagnali velik hrup proti temu, da bi zvezna vluda zgradila v njih bližini 1500 domov za delavske družine s srednjimi dohodki.
K okrajni komisiji so poslali deputacijo, ki je protestirala proti temu "nevarnemu eksperimentu in komunističnemu" načrtu. "Mi da bi živeli poleg beračev!" pravijo "boljši" ljudje, ki žive v dragih rezidencah, ki so stale od $20,000 do $50,000.
Vladna stanovanjska administracija ima v načrtu nakup 11,-000 akrov zemlje, na kateri bi zgradila 1500 domov in jih oddala po zmerni ceni. Temu načrtu nasprotujejo tudi zemljiški a-genti, ker bi njih kupčija pri tem trpela, plutokratični sosedje bi bili pa ponižani na smrt. Eden od deputacije se je bridko pritoževal, "ker ni vlada dala nobene garancije, da bodo družine, ki se naselijo na njenem projetku, dobrega moralnega karakterja", Saj veste, da so kapitalisti zelo — moralni!
Okrajna komisija je za enkrat sklenila počakati z akcijo, pozvala pa je stanovanjsko administracijo, naj se v stvar bolj poglobi in upošteva ugovore. Na drugI, strani je pa okrajni avdi-tor izjavil, da ga bo morala vlada "prej tožiti" predno bo trans-feriral lastninske pravice.
Abesinija odklanja mirovno formulo
(Nadaljevanje a 1. strani ) Vsa znamenju kažejo, da Lavu-lova mirovna misija ne pojde tako gladko izpod rok.
Iz poročil Iz Rima in Addis A-babe je razvidno, da so bojne o-peracije na vseh abesinskih frontah v zastoju.
London. 12. dec. — Predlog delavskih in liberalnih poslancev v angleškem parlAmeirtu, dn se takoj odpre debata o vprašanju, če bo angleška zbornica ratificirala mirovno pogodbo, katera prezira mednarodne obligacije in daje napadalcu koncesije v Afriki, je bil sinoči poražen.
Reporterji na zapadu se organizirajo
Tacoma, VVash. — Iteporterji pri treh dnevnikih v tem mestu so se pričeli organizirati v časnikarski uniji (American News-paper Guild), kar je prvi slučaj te vrste v državi VVashington. Bossi jim do sedaj še niso stavili nobenih zaprek. Unija upa do božiču dobiti tri četrtine časnikarjev. Centralna unija ji je obljubila vso kooperacijo.
Delavstvo se za-
vzelo za zadrugo
Clinton, Iowa. — Organizirano, delavstvo v tem mestu je obljubilo vso pomoč novi mlekarski zadrugi, katero so organizirali razvaževalcl mleka, ki niso boleli pristati na znižanje plač In na lastno čmollstanje. Zadruga ie že v dveh tednih i>o ustanovitvi postala največje mlekarsko »»odjetje v mestu.
France* Perkinn, tajnica federalnega delavskega departmenta.
Oblačilna unija se pripravlja na boj
Milijon dolarjev za financiranje stavke
Cleveland, O. — (FP) — Medtem, ko so se štiri najmočnejša krajevne unije International La-dies Garment Workers pripravile na odločilno bitko, si« je sestala eksekutiva te. organizacije v Clevelandu, da razpravlja o situaciji. Omenjene unije so v New Yor-ku in imajo 91,000 članov. Sedanja pogodim poteče 1. januarja.
"Mi se ne bomo odpovedali nobeni pridobitvi, ki smo jih itvo-jeva 11 v zadnjih letih, namreč l»omo zahtevali nove ugodnosti," je dejal Jullua Hochman, podpredsednik llvGVVU, v svojem govoru, v katerem je omenil pretečo stavko v oblačilni industriji. Dalje je rekel, da ima organizacija na razpolago sklad milijon dolarjev za financiranje stavke.
David Dubinsky, predsednik mednarodne unije, je poročal, da je unija dobila 19,000 novih članov v zadnjih šestih mesecih in ima sedaj 220,000 članov. Največje pridobitve Je dosegla v no-voangleških državah in Pannsyl-vaniji. V zadnjih šestih mesecih je vodila 51 stavk in skoro vse so bile uspešne. Za financiranje teh stavk je potrošila $24Vfl,000, za orgnnizatorično kampanjo $118,000 in $90,000 za vzgojno delo med članstvom. Na plačilni listi ima i 19 organizatorjev, ki so aktivni v središčih ameriške oblačilne Industrije.
Organizacija bo skušala razširiti svoje aktivnosti na Industrijo bombažnih oblek, v kateri je uposlenih 125,000 delavcev In med temi jih le 70,000 organlzU ranih.
S. Zimmerman, predsednik newyorŠke oblačilne unije, Je o-pozoril člane eksekutlve na nevarnost fašizma, ki dviga glavo tudi v Ameriki, Rekel Je, da s«« morajo delavci organizirati ne samo strokovno, temveč tudi }m>-litično v svoji stranki, <V hočejo voditi uspešno borbo proti fašizmu.
Slovenski Narodni
uiumt||»m t. tprilt : 1904
Podporna Jednoti
Ukorp. 17. junO« 1907 v drla vi lllinoU
Smotka
Gostu se Je razširil obraz "Smotka, ki ste ml Jo ponudili, Je imenitna!"
"Vem," je kislo prikimal domačin. "V napačno škatlo sein
K4'g«l."
m

Ur; fy.
dan
, »,/I | Ll.<«•	<
P" kopališče.	močno deževalo in so bili grabni
"'i'1 rnoram še dva moža, polni vode.
i *e zelo trudita za i>H diši V Še skupaj po omreži n'dek mesta. To sta njUi pokazuje tudi to, kako sta 'k*, metliški živino- !foj|a obtoženca "spoznana". To se Kiko Fuks, višji ma- Jj«. zgodilo v ječi, kjer je bil potnik v Ljubljani, po obtožencev „v isti celici še
it I
M
Zadnji je izpo?lo- (tretji grešnik, kateri si je pa m >-denarno podpo- 'ral pokriti obraz s plahto, da sta mu Metličani tudi "napadenka" in njen snr-mlje-valec "spoznala" zločima. Spr«--< je torej razvidno, mljevalec je peznej« priznal..da »p »Ia nevernega de- 'ju je "spoznal", čeprav ju ni w-• končno le začela del v obraz.
Državno vrhov no sodiM•«• ! ' vrglo priliv, češ. da ne odgovarja resnici, da so bili od porot'* izključeni zamorci. Obrambni od-► o rmitliški bor pravi, da bo šel še • nkra* "ti, ko je bi- pred sodišče z apelom, da spt -'/.aiija ol>čin meni svoj odlok, in < tcyi n< združile doseže, bo šel pa pred z\ ezno v r-eliko občino, 'hovno sodišče.
ževega spanja. Ij. da se-v bliž-* male Metlike eliko mesto.
««57 51 Latvadale Chicaco, lit	TtL Kur k wr II 4M4
GLAVNI ODROR 8. N. P. J. UPRAVNI ODHKK: VINCENT CA1NKAK, predsednik... .mi S. Uwndale A?e., Chlca«o, 1IL
KRED A. VIDER, gl. tajnik.........2«67 8. Uwndale Ave., Chicago, lil.
LAWRENCK 11RADISHEK, Uj.bol.odd.Mft7 8. U«mla!e Ave., Chka«o, lil
40HN VOGRICH, «1. blagajnik.......2d67 S. Uwndale Ave., Chicago, Ui.
FILIP C20D1NA, upravitelj glasila... .2flft7 8. Uwndalu Ave., Chicago, 1U.
10HN M01.EK, urednik glaaila......2<i67 8. U«ndale Ave., Chicago, 111.
ODBORNIK 11
FRANK SOMRAK, prvi podprvdtednlk.....0WI E. 74th 8t., Clevtland, O.
IOHN E. LOKAH JR., drugI podpredsednik. 1198 E. I70th 3t., Cleveland, O. GOSIH)DAR8Kl (>I>HI.K:
MATU PETROVICH, preilsedntk............3M E. HOth 8t., Clev.laad, O.
ANTHOhLT CVETKOVICH..............1>K3 8eneca Ave., Brooklyn, N. Y.
iOHN OUP........................ 8, Prospeet Ave., Clarendon UUU lil.
POROTNI OD8KK1
40HN aORSEK, predsednik..............414 W. Hay St, Sprlngfietd, 11L
ANTON SlJLAR...................................Ho* 27, Arma, Kane.
IOHN TRCEU...................................Bog 2&7, 8trabane, Pa.
FRANK PODBOJ..................................Bos 01, Parkhlll, Pa.
FRANK BARBICH...............12611 Muskoka Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODHKK1
FRANK 2AITZ, predsednik................8USD W. t«th 81., Chicago, BI.
FRED MALGAl..........................77..M Central Park, Peru, IU.
IACOB AMBROZICH......................418 lMerce St., Eveleth, Mlnu.
rosoa l-~g»rw»—<M>— S |U«»lnl MlkamUkl. ki 4*l»t« t |1. ara««, m «rtl UkaUi VSA PISMA, bi m umlik Mt »m1« «1 »rwM*a«, mJ m *••!•«• m nr*4*mliilltf% VSB DKNAHNR p.illi.lt. I« a(*«H, ki sa Ul«la |l. ifritMii a4aaka Ia MmU »akK MJ aa M*IUala m al. tsJftMtva.	*
Vaa »atfav«. Uk*Ja«a aa kaUlUa	naj aa »a*lijak aa kal lajnlllva.
Vaa »a4a»a » iml > klaaaJ..UklMl »aall. mJ aa aa*U|a|a na klaaa|alll«a.
v"t	«la4a	t al. a»ra«ea« Mikam naj aa »alUjaj« fraak hK
VSI pailivt m al. aaratNl adaak as mj m*IUO» m Jaku Uarlka. »rafeatfalfca »ara«.
VSI uoriai Ia	SfM, kMBaanlla. atlaal. aaralataa Ia aptak «aa« kar |a * a*arf
■ alaalla« JaSaata. aa| aa »aknia aa "PSOSVatO," IU1 S. La«a4at. aVa!. eklaa,.. IN. nora 1 Oa>ra-aa4w»aa »itk »Sa Mu*nai OffUa al»aM ka iMmM aa falia»ai OaamanUallaai (at tka aaaraaia araaMaal akaaU ka aMraaaM Ia fcl«.
•*	UM*— aaaaarala« Ia4«aa .M »aakara alka« tka. alafe
kaaafll akaaM ha aMraaaM Ia ~r«„,'m alflaa.
Mallava al alak kanafii akaaM ka a44raaaae U tka aaalataal aa«raUry.
Plaaaalal vaMata aaSar Ika tarMlallaa a« Ika Ivaaaarat a afllaa akaaM ka laka. a»
Viije sodišče oprostilo tri unijske vodje
llismiirck, N. D. — Državno vrhovno sodišče je razveljavilo kasen treh uradnikov vozniške unije, ki so bili prošlega januarja v Fargu aretirani v lailleij-ikem navalu na linijski stan ra< II stavke In potem omreženi po lodjetnlški zvezi in sodniku, ki jim Je prisodil po šest mesecev •.apora. Ta odlok Je vrhovno so-llščf sedaj ovrglo, potrdilo pa Je Ivomi sečno kazni za 12 drugih jbtoženiev, ki uo se ob času navala nahajl v dvorani. Aretiranih Je bilo 96 oseb in ml teh jo prišlo pred sodišče 15. Obrambni odbor bo poskusil doseči ponovno obravnavo za 12 obsojencev.
. ..''•^•'f"	»k* wark al Ika aaaaaUt. kaaN akaaM ka aMraaaai l. Praak
Ulla. rkalrmaa al Ika HaaN al M«a*r<Uara.
——■c^s—a——M..................
Organiiiranje delavcev po industrijah
(Nudaljevanje a 1. strani.) mu je zugotovil enako plačo ku-kor jo sedaj prejema — $12,000 na leto.
S tem pismom je Lewi« pognal še vočijo zagozdo med oba tabora v federaciji, sigurno pa postavil OmMia v neprijeten položaj. "Lalsir", glasilo želez-ničarskih unij, Je l*»wi«a v u-vodnlškom članku v zadnji l»-dnji mo^|u> prijel radi svoje "razdiralno" in "provokatlvno" taktike. NI pa slišati protestov in obsojanja l<ewUa in njegovih kolegov vi odboru s strani "rank ln fajlerjev", V resnici odbor prejemu številna pisma ml unlo-nistov in krajevnih unij, v katerih podpirajo njegovo organiziranje in cilje.
Dejstvo vsekakor Je, če pride do napovedano kampanje v avt-ni in Jeklarski Industriji s strani tega odbora — drugače Je itak ne Im, ker stara garda se ne zanirya za organiziranje masnih Industrij — lw> nedvomno zopet tokla kri, ker se IhkJo svtnl In j«<*klarskl Imronl poslu-žlll vsehffedatev za prepretVnje organiziranja svojih sužnjev.
In v slučaju, če *e ta kampanja posreči, 1m» tudi rfAono vprašanje Industrijskega unionizma v Ameriki, ker 1H v federaciji t (Mlaj prevladoval indust rl |skl blok. Tudi roalltlranje delavske stranke 1>l bilo veliko bliže, k««r bi z organiziranjem delaveev v masnih Industrijah prišla tudi ustanovitev dolavske stranke.
r.4.ttl.4 ClrUr
1'rlzor * nedavnih |»roth«»ji»lh drm«Hi»tr«nJ % Parhru, kalere >e p«d»rija isfMla.
Deportiran je
urednika v Nemčijo
New Vork. — F/dirto močan pritisk na delavsko tajnico še lahko prepreči deportlranje AL freda Mlllerja, bivšega urednika farmarskega IIhIis v Montanl, The Producers' N«*w«u, ki je bil v prošlem inanu aretiran v l'l«ntywoodu, Mont. Farmarji, ki so postavili za nJeK« tisoč dolarjev kavcije, pravijo, da Je bil aretiran, ker Je zahteval za doatno |iod|»oro za farmarje In j brezposelne. Imlgracljftke oblasti so zaključile, da ga deportl-j rajo v Nemčijo. k|er ga sigurno čaka faMstlČna inkvltlclla N|e govo deportacljo lahko u«tavl le /.vezna delavska tsjnlra.
^mtttmmmmmm^mrn
Evropski dolinihi spet pokazali figo A meri ki
VVa-hlngtoti, D C, Petnajsti december je plačilni dan /a !«*vr»p«k" dolžnike, fiMla Amerika tudi to | h it ne bo prejela niti fi 1 ka razen od Fir»«ke, ki edina re-|dno plii^nje svoj« d»dgovr Anglija Je prvs obvestila »no riško Vlado da bo tudi zilnj "<l< ftiMI-1 uiti" a ojioi plačilnim obroki.m ki maša »171 iHtT,V6ft
Hearstove liste
čitaio le glupci
New Yors. ~ "Ljudje, ki čl-tajo knjige in se sploh zanimajo za Ideja, ali pa tisti, ki gledajo spoštljivo na človeško življenje, so prav toliko pripravljeni člta-ti llaarstove listo kakor živeti prostovoljno na Ninetlščih zti odpadki-", pravi liernard .Sinit h v svojem članku o lleamtovem prosti tuirahem žurnallzmu v New Uepubllc z dne 11. decembra,
IIMiJIKHT OHALITV MILK
TIm* miIIk lliai Ia brouuIt( to you In
M M'l«lfi|, HM t« i t MI y 1 tt n h l>i»l(|il |a l'lt*a||
Paatfuriaed Milk lili' IiIk^simI <|>iH|lly nillk uMainaMr. JimIitimI t»y m iiuiii-Iht uf liirld alNihlaida «»ii Ihv <lairy faini aa wi<ll n» In Ihr paslvuiisatlun plutil, oni v t In« milil wtiirli meets sil M <iuiM'iii»*iii« Im i lioacii f«»r mark*>l-in k a* frt-«li |immI«ui Kot nillk lin« "flisl < liokc" m 11 k
Kvirt)	ifr,
m»m M tu hai»«lf am |iihvI<I» ih« purnl <) t alna Ma, Ihm, a h«<ii nOtkiiiau In Iran* al 1
I h
Hi I
Mlld I •1'ialili
nh | >a» »f fatt
it. I 1 Vil

Ali sla l* naio/ill Pruatal« ali Mla dlaakl lis« a 'o, rmu pri|alal|ii ali a*-MMlhikii » iW«aavt<Hi? Te |« r4lnl dar liljs* »trda«*.!, ki ga »s aial drnar lahka p«4l|H* ifpletm t diHH««IM.
»m
PR08VETA
PETEK 13. DErrvfPP ^
Dolina meseca
ROMAN
Spisa1 JACK LONDON—Poolove.ll Vladimir Lovstlk ■■IMiMii
mm
"Zakaj ao ti jx>nudili?" ga je vprašala.
"Preprosta reč," je odgovoril. "Tucat razlogov imajo. Tisti, ki ga je gospodar pošiljal a Kingom in Princem, da se izpregibljeta, je butec in King je začel v plečih hramati. Razen tega ae jim nekam močno vidi, da sem jaz ti-ati, ki je napravil precej njihovih atavkokazov nezmožnih za delo. Macklin je bil leta in leta njihov prednjak — jaz aem hodil se v kratkih hlačkah, ko je bil on že na svojem mestu. Nu, in zdaj je bolan in na koncu. Najti morajo drugega, da bo opravljal njegov posel. In tudi to je, da aem ie toliko časa pri njih. Vrhu tega aem pa ravno pravi za to reč. Oni vedo, da poznam konje kakor malokdo. Vraga, drugega itak ne znam, razen lenobo pasti."
"Pomisli, Billy!" je dihnila. "Sto dolarjev na meaec!"
"In druge naj pustim na cedilu," je dejal.
To ni bilo vpraAanje. Tudi ugotovitev ne. Saxon ai je mogla razlagati te besede po mili volji. Gledala sta drug drugega. Ona je čakala, kdaj bo i^iregovoril; a on jo je samo gledal in gledal. Pomislila je, da atoji na enem izmed odločilnih razpotij svojega življenja; vae moči je napela, da bi ohranila ravnotežje duha. In Billy Ji ni hote) prav nič pomagati. Kakršnokoli je utegnilo biti njegovo lastno mnenj«. _ obraz, za katerim ga je skrival, ni izražal ničeaar. Njegove oči niao ničesar izdajale. Gledal Jo Je in čakal.
"Ti —ne, Billy, tf tega ne moreš," je rekla nazadnje. "Tovarišev ne moreš pustiti na cedilu."
Njegova roka ae je burno iztegnila proti njej in obraz mu je zasijal v nenadni zarji.
"Semkaj udari!" je vzkliknil in njiju roki ata ae našli in atianili. "Ti ai najzveatejša in najboljša ženica, ki Jo je kdaj kdo imel. Ce bi bile žene vaeh drugih take, kakor ai ti, bi lahko dobili vsako atavko, ki bi jo začeli."
"Kaj bi bil atoril, če bi ne bil oženjen, Bil-ly?"
"K vragu bi jih bil poslal."
"Potem ne more biti razlike zaradi tega, ker si oženjen. Moja dolžnost je, da sem a teboj v vsem, za*ar atoji*. Kes lepa žena bi bila, če bi delala drugače."
Spomnila ae je popoldanskega goata; trenutek ae jI je zazdel preveč ugoden, da bi ga amela zanemariti.
"Neki mož je bil popoldne tukaj. Billy. Sobe Je iakai. Rekla aem mu, da ty>m govorila h teboj. Dejal je, da bi plačal za dvoriščno apal-nlco šeat dolarjev na meaec. S tem bi lahko poravnala pol meaečnetfa obroku za pohittvo in kupila vrečo moke, ki nama je čiato pošla."
Billyjeva stara mržnja do tctfa, da bi kaj (Kidala, je takoj udarila na vrh, in Saxon va je boječe opazovala.
"Gotovo je kak atavkokaz od železnice, kaj?"
"Ne, kurjač je, na tovornem vlaku, ki vozi v San Joae. Harmon, pravi, da ae piše, Jamea llarmon. Ni dolgo, kar ao ga prestavili aem-kaj. Dejal je, da podnevi navadno api; zato bi rad prišel v mirno hišo, kjer ne bi bilo o-trok"
Killy je nazadnje pristal, čeprav /. mnogimi pomialeki in šele potem, ko mu je Saxon do dobra razložila, kako malo dela to |»omeni zanjo. Pa tudi zdaj je še godrnjal, kakor da mu je precizno prišlo na um:
"A jaz ne maram, da bi poatiljaia za drugi- \ mi dedci. To ni prav, Saxon. Sam moram skr-| biM zate."
"Saj bi tudi lahko skrtjel" mu je brž zabrusila, "če bi sprejel mesto prednjaka. A tega ne moreš. Ne bilo bi prav. In če naj delim a teboj dobre in slabe čase, tedaj je aamo pravično, da smem atoriti, kar morem."
Jamea Harmon se je izkazal še manj nadležnega, nego je Saxon pričakovala. Za kurjača je bil nenavadno anažen; preden je prišel domov, ae je vaelej že v lokomotivnici umil. Ključ je imel od dvoriščnih vrat, tako da je prihajal in odhaja! zmerom po zadnjih atop-nicah. S Saxono ni izpregovoril drugega kakor "dober dan" in "z Bogom"; ker je podnevi spal in ponoči delal, je stanoval v hiši že teden dni, preden ga je Billy prvič zagledal.
Zadnji čaa ae je vračal Billy čedalje bolj pozno in tudi po večerji je večkrat aam odšel z doma. Ni ae ponujal Saxoni, da bi ji povedal, kam hodi. Pa ga tudi vpraševala ni. Zastran tega ni bilo treba velike prebrisanosti, da je uganila, Kadar ae je vrnil, je vselej dišal po whiakyju in njegove počasne, premišljene kretnje ao bile še bolj počasne in premišljene nego drugače. Pijača mu ni udarjala v noge. Hodil je trezno kakor le kdo. V njegovih mišičnih gibih ni bilo ne oklevanja ne spotikanja. Whi-aky mu je lezel v možgane ter delal njegove trepalnice težke in njegove oblačne oči še temnejše. Ne da bi bil morda gostobeseden, prenagel ali razdražljiv. Narobe, pod vplivom pijače je postajalo delovanje njegovega uma nenavadno resnobno, zamišljeno in slovesno. Govoril je malo, a tisto malce je bilo kakor prerokba, polno usodnega pomena. V takih trenutkih ni bilo ne priziva zoper njegovo sodbo, ne razpravljanja o njej. Vedel je, kakor je Bog vsegaveden. In če je izrekel ostro in trdo misel, Je bila desetkrat boli ostra in trda kakor drugače, prav zato, ker se je zdelo, da izviru iz tako neznanekp globokega premišljevanja.
Saxon ga pri takih prilikah res ni spoznavala z lepe strani. Bilo je skoraj, kakor da bi bil prišel tujec in jal živeti z njo. Naj se je Ae tako premagovala, vendar je čutila, da jo obhaja nekakšna groza pred njim. Misel, da to ni njegovo pravo bistvo, ji je dajala kaj malo tolažbe, zakaj spominjala se je, kako krotak in premišljen, kako poln rahločirtja je bil nekdaj. Takrat se je neprestano trudil, da bi se ognil prepira in pretepa. Zdaj mu je bilo to užitek in naslada, katere je aam iskal. Vse to je vidno odsevalo nu njegovem obrazu. Nič več ni bil tiati veseli, smehljajoči ae deček kakor prej. Smehljal *e je redkokdaj, njegov obraz je bil zdaj obraz moža. Ustnice, oči, črte obličja, vse je bilo takisto okrutno kakor njegova misel.
Neprijazen je bil a Saxono malokdaj, a z druge atrani je bil malokdaj rea prijazen. Njegovo vedenje proti njej je poatajalo negativno. Ni ae zanimal zanjo. Čeprav ae je z njim vred borila za organizacijo in zveato vztrajala ob njegovi atrani, ji je dajal v avojih mislih le malo prostora. Kadar je z njo prijazno ravnal, je lahko videla, da dela to aamo mehanično, kakor je tudi dobro opažala, da ao izvirale nežne l»esede, katere ji je govoril, in milo-vanja, katerih je bila deležna, iz same navade.
(Dalja prihodnji* )
Poštno ležeče
Antonine CoullrtTeM*ier
"Kaj ne, da ml boate pisali?"
"Seveda, ljubica ., .
Pri teh beaedah se je bil nežno in hkratu porogljivo nasmehnil. Alina je ta njegov umeh nad vse ljubila, pw tudi nekam bala ne ga Je, čeprav ni vedela zakaj . . .
Pazljivo je zrla v rožaato pijačo pred nel>oj. Poleg njenega kozarca je stala njegova kupa. njegova, ki mu Ae imena ni |m»-znala
Nad njima ho *»• vzpenjali k«£ šuti vrhovi d reven Klitejakih po-Ijan. Vročina Je žehtela iz razbeljenega asfnlta.
•MoJ, kako dolgian mi bo!"
"Priznati morate, Linette. da ninem jaz temu kriv. Dopust naju pa« loči. to Je zmerom tako Vi ne od|M«|jHe * svojim mo>em i v Normandijo, j»t |>a na lin-<kov »ko obalo, kamor «o me bili |n»-vabili prijatelji Na Jesen se pa »l»et vidiva Ne la»dite vendar tako solzavi!"
Kakor majhen otrok je *p»«t j m »nov i la:
, "Pisali mi pač l»oste''" 4
Tedaj Je komaj vidno skomignil z rameni, zakaj ni mu bilo všeč, da aili vanj.
"Seveda! Poštno Irii^V Imrn pi*al . . ,*vi pa ne (Miaabite iti jia pošto.?*
J
Oh, to ga naj nič ne skrbi. Njen roman je bil premlad, prelep in preaanjav, da bi pozabi-i. .
•
Sicer ni bila v zakonu neareč-na, toda Koger ji je posttfl mož kar tako, morda zato, ker gu je poznala še izaa mladih dni. Zdelo se ji je. da je njuno zakonako življenje brez sočne vsebine. Ro-ger je bil sicer dober človek; red je ljubil nad vae, nikoli se ni A-lini postavljal po robu, zmerom 1 je prihajal ob isti url domov 1 in prav to j«, bilo dolgočasno!'
Tudi govoril ni mnogo. Joj, kakšna razlika je med njim in tem novim: tu je govoril, ko da bi *e m«Nl cedil, in vsu kar je rekel, se je zdelo ko biserje, ki sleherno žensko omehča.
Kil je velik, eleganten in man-dljaste oči je imel, ki no n* svetile kakor vlažen les.
Alina ne j« bila i njim slučaj-no seznanila pri n«-ki prijatelji-cl m precej prvi mah Je postala njegova Vdana iu pokrirnu sužnja. Nič ni mislila na usodo, na kakšno žensko, kf bi ji utegnila prekrižati računa, tudi na t<f ni mislila, da bi Roger l«'!**fa dne utegnil |mk!vomiti o njeni zve-stolu.
Kakor začarana ladja v vodnem razoru Je sledila temu nenavadnemu človeku m ga občudovala t nel.no trmoglavostjo.
In zdaj s«* ji tn» odpeljal; milje iu milje sinjega neba bodo med njima!
Kako bo le mogla mialiti, kako bo mogla živeti? Bogu bodi za-hvaljeno, da ao pisma na svetu, piama, ki jih je obljubil pisati. Samo misel na ta piama je držala Alino pokoncu med pripravljanjem kovčegov.
Prve dni je preživela v majhni hišici na kmetih, precej daleč od mesta; bila je nesrečna. Zakaj pošta je bila daleč, pošta, ta sijajna ustanova! Toda kaj ji to mar, Ih> že atekla tja .,. .
Nekje je staknila izkaznico, ker je dobro vedela, da na |>ošti izročajo poštno ležeča pisma samo na legitimacijo.
I*|>ega jutra je že ni več str-|>elo doma, pa je odšla z nekim izgovorom v meato. Prcarčna je stopila na pošto in kar nekam nestrpna je poatala, ko je morala čakati, zakaj pred njo je bilo še precej ljudi. Srce ji je burno utripalo, ko je vprašala uradnico pri okencu, ali je kaj zanjo.
Tradnični debeli prsti so brskali |»o kupu l»arvustih ovitkov in a suhim glasom je dejala: "Za vas ni ničesar!" -Alini se je stisnilo srce; toda že v istem trenutku je našla o-pravičilo za svojega prijatelja.
Bržčas je zu|«»*len . . . Potovanje je bilo tudi dolgo, no, in saj je minilo komaj pet dni . . . "Bom ob drugi priložnosti spet pogledala."
Tod41 dolgo ni mogla čakati. Ko je prihodnjič sprt prišla, ae le kar tresla, ko je vprašala |m> pismu. Nekam sitno Je uradnica
pobrskala med pismi in jih jezno, vrgla nazaj v predal: .
"Nič".
Alini se je zdelo, da jo bodo zdaj zalile solze. Vprašala je še enkrat:
"Gospodična, ali ste res dobro pregledali?"
Uradničin pogled je bil tako .trd, da se je Alina kar zdrznila. Ktekla je proti domu kakor preganjana divjačina. Lepe pokrajine ji še mar ni bilo.
V tretje je dalje čaaa čakala; prepričana je bila, da tokrat ne bo šla zaman na pošto. Saj ni mogoče, da ne bi pisal!
Solnce je sijalo in uradnica pri okencu Je bila zagorela ko za-morka. \
"Nič niV
Alina je'.morala sesti na klop pri oknu. Zagledala se je v modro popleskana vrata.
Torej konec .' Nič ne piše . . . Pozabil jo je, Nikoli več ga ne bo videla.
Topo je šla proti, domu in ae zaklenila v svojo sof^o.
Cez nekaj dni se ji .je porodila misel: morda je bil pa bolan, ali ae mu je pa kakšna loesreča primerila. Zdaj je gotovo že zdrav . . . Bržčas bo kakšno pismo na pošti ...	^
Zbrala je vse svoje moči in odšla še enkrat na pošto. Uradnica je neprijazno segla po šopu pisem. Nenadoma so ae ji pa oči ostavilt« nu nekem pismu: Vprašala je: "Ali vam je Alina ime?"
O dobri Bog, torej vendar! Pismo, toli pričakovano pismo!
Alini je vsa kri izginila iz obraza. Pograbila je pismo in stekla na cesto.
Pisava se ji je zdela nekam znana; njegove itak ni poznala. Odprla je pismo in brala:
"Draga moja Alina! Ne zameri, du ti pišem. Vem, da si pričakovala nekaj drugega, nekaj, kar nikoli ne bo prišlo. Veš, nekajkrat sem te skrivaj zalezoval, pa mi je slučaj vse razjasnil. Vedel sem, kam si hodila, tudi to vem, da zdaj nič več nate ne misli, in še to vem, da si zdaj zelo nesrečna.
Nisem vedel, kako bi ti to povedal. Tako sem pa mislil, boš gotovo prebrala, kar ti pišem.
Ne znam sioer lepo in gladko govoriti, Linetta, ljubim te pa le, in še zelo ... .
Zdaj vsaj nisi zaman hodila na pošto, na to pošto, kjer si mi-slilu, da boš našlu boljšo ljubezen, kakor je moja.
Nikar ne raztrgaj tega pisma, Linetta, preveč aem trpel, ko sem ga pisal, več ko ti, ki ai Čakala . . .»Vrni se in ničesar mi ne govori, suj ti tudi jaz niče-sur ne bom.	Roger."
Nov sestavni del materije
letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo je stockholmafca ustanova prisodila pariškima znanstvenikoma prof. Joliotu in njegovi ženi, ge. Ireni Joliot-Curiejevi, hčeri soodkriteljice radija, in sicer za odkritje ne-utrona
Profesorska
Profesor je šel čez trg. Drugače je izpraševal samo v
šoli.
To pot je vprašal tudi zunaj nje.
Vprašal je stražnika: "Kje je Tržuški trg?"
"Prva cestu na koncu one ulice."
Profesor je prikimal: "Dobro.
Sedite!"	*
*
"Za čim je umrl Pipin Mali?" "Umrl je? Saj niti vedel nisem, da je bil bolun!"
-	rkum
\ndrr« \Vrlght. eden od devetih zamornkih fantov, ki se bo.io morali ponovno zagovarja ti t Alabnmi v zvezi t ohtoiho!jo torej povsem poMilntva dveh deklet.
Značilno za razvoj modemih naravoslovnih znanosti je to, da je postala običajna podelitev Nobelove nagrade za fiziko in kemijo odveč. Delo letošnjih nagrajencev s tema nagradama, zakoncev Curie-Joliotovih in prof. Chadvvika se giblje v področju, ki pripada obema znanostima in bolj praVilno bi bilo govoriti o nagradi za atomsko teorijo. Pri tem je še upoštevati, da se delo vseh treh nagrajencev ne nanaša samo na isto znanstveno področje, temveč, da se dopolnjuje, kajti zakonca Joliotova sta pri odkritju nevrona skoraj enako udeležena kakor prof. Chadwik, kakor je ta doprinesel svoj del, da so se razčistili pojmi o radioaktivnosti sploh in o umetni ra-tivnosti posebe, ki sta spe-področje dt ..ne Curie. je v tem pogledu spet to, da Jknred 32 leti prejela slavna ga. Otoriejeva s svojim možem vred Nobelovo nagrado za odkritje radiV pred 14 leti nagrado za odkriftja v področju nar ravne radioaktivnosti, a sedaj je postala njena hči\lrena s svojim možem prof. JoH^tom deležna nagrade spet za <udkritja v področju radioaktivnosti, in sicer tokrat za odkritje umetne radioaktivnosti.	y
Kaj je umetna radioaktivne^?
Na podlagi izkušenj z naravnim razpadom atomov, je prišli znanost do tega, da je atome razdirala na umeten način, obstreljujoč jih z neznansko hitro letečimi delci snovi. Atomi sa pri tem obstreljevanju spreminjajo, in tako se spreminjajo snovi ter njih lastnosti. Zdelo se je, da je ta sprememba trajna, to je, da ostanejo spremenjene snovi trajno v novi obliki. Toda pred letom dni sta baš zakonca Joliotova odkrila, da nove- snovi v poedinih primerih niso trajne, temveč da razpadajo dalje kakor naravne radioaktivne snovi. V kratkem času so izredno dobro proučili to na umeten način nastalo radioaktivnost. Prav mnoge prvine so ji podvržene, a značilno je, da umetno radioaktivni elementi niso v vseh 'primerih enaki svojim izhodnim snovem. Ce obstreljujemo n. pr. aluminij z žarki alfa naravno radioaktivne prvine polonija, začne aluminij oddajati pozitrone, to je pozitivno nabite elektrone in postane umetno radioaktiven. Ce pa ta aluminij sedaj obstreljujemo z nevtroni, ne oddaja več pozitronov, temveč elektrone in žarke gama. Šnovv, ki oddaja pozitrone, ni več aluminij, temveč fosfor, ki je nastal z obstreljevanjem iz aluminija. Po obstreljevanju z nevtroni, ne nastane umetno radioaktivni aluminij, temveč umetno radioaktivni natrij. V drugih primerih, n. pr. pri zlatu, nastane po obstreljevanju z nevtroni radioaktivno zlato.
Kaj so pa nevtroni ?
Dva moderna kemika, Becker in Bothe, sta se bavilu dalj časa z drobljenjem atomov, za kar sta uporabljala radioaktivne žarke. Vsak radioaktivni element oddaja kakor kakšna strojnica silno majhne izstrelke v miliard-ni množini. Ce zadene takšen izstrelek jedro nekega atoma, se jedro razbije. Ko sta Becker in Bothe na ta način obstreljevala berilij, sta ugotovila, da je postala ta prvina izhodišče novega izžarevanja, ki ju je presenetila s svojo sposobnostjo, da je prebijala vsakršno .materijo. Celo najtrši Roentgenovi žarki in radijevi žarki gama nimajo probojnoati teh žarkov, ki brez napora prodirajo celo akozi debele svinčene plošče. Zakonca Joliotova ata. začela kot prva proučevati lastnosti teh novih žarkov, toda nji^t pravega bistva nista mogla uganiti. Menila sta. da ao ti žarki valovnega značaja, a si nista znala potem razložiti, I zakaj odbijajo ti žarki atomaka | jedra v materiji, ki gredo skozi njo. z veliko silo stran in kai* . .	korpuakokran
(učinek ftele prof. Chadwig je po-!
TO GERMANS ABROAD!
An enterpriie aelling atockings and linen through fifty retail outleta in Germany, with an annual tum-over of three million Marks and a net profit of more than 100,000 Marks, vvishes to exchange its buaineaa against real estatc, or a manufacturing or commercial business, rc-gardless of nature, in some foreign country. No trade knowledge required aince capable German management available. Permit of German Foreign Exchange Authoritiea required. Inter-ested parties are requested to furnish full par-ticulars concerning the proposition offered in exchange. Write Box H. G. 16137, Ala Agency, Hamburg 1, Germany.
—y«krat««i Ficturea.
Kopija nacijskega oglasa, ki ga je nedavno prinesel newyor-ški dnevnik "Times."
tem na podlagi podobnih eksperimentov našel odgovor, da novi žarki niso valovnega značaja, temveč da sestoje iz neznansko majhnih delcev snovi. Kot takšni pa imajo tako neverjetno pro-bojno silo, da gredo skoraj »kozi vse prvine, ne da bi motili njene notranje strukture. Za električne odklonilne poakuse so neobčutljivi. To bi ne:bik> mogoče,' če bi bilo ti delci temi električ^ no nabiti, ker pa niso nabiti ne pozitivno ne negatltno, jim je prof. Chadwik dal imČrh(#troni. Ti nevtroni so istočasno nekaj in nič, nimajo nobene mase, niso vidni, to je ne ostavljajo na svoji poti skozi takozvano "Wilsonovo komoro" meglene proge, ki bi se dala fotografirati, kakor je to pri ostalih korpuskolarnih žarkih, nedostaje jim elementarne in splošne lastnosti, da bi v spektralnem barvnem traku zavzemali svoje posebno mesto, in nimajo nobene atomske teže. A navzlic temu je bilo mogoče z njimi razčleniti atome številnih e-Mementov, ki so jih smatrali za raosdeljive in posebno zmago-slavila nevtronska teo-lansko leto, ko je prof. Fer-miju \Janskega leta uspelo na ta način joridelati 93. prvino. Na vzlic teVnu, da so delci teh žarkov neviirtno in -neprijemljivi, pravi fanttomi v kraljestvu najmanjšega, \ so naše znanje o strukturi materije posredno in neposredno s^lno obogatili in i-majo v laboratoriju modernega fizika nad vse \važno ulogo.
Pred sodnikom
"Ko ste poslednjič stali pred menoj, obtoženec, wte obljubili, da boste vse storili, i(ia ne pridete več v zapor."
"Saj sem poskušAl, gospod sodnik! A prav zato i«em dobil na vrat tožbo zaradi up^ra proti uradni osebi."
•
V šoli
"Kako je princ zdramil 'Trnuljčico iz spanja?" vpraša |čitelj.
Janezek ne ve.
"Nu, pomisli vendar nfl(ilo,' mu skušu učitelj pomagati/%)al ji je ... dal ji je tisto, kar d di tebi mamica, ko se zjutraj zbudiš , . . Nu?"
"Ribjega olja, gospod učite
NA PRODAJ JE dvonadstropna 4x4 sobna hiša, podstrešje, zaprt pore, kopalnice in vse moderno. Vsi posebni in redni davki so plačani. Vsled odhoda v staro domovino prodamo za nizko ceno $3900. Oglasite se osebno na: 3135 S. Lavvn-dale Ave., Chicago.—(Adv.)
NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBftVHOSTI
Triaerjev« Grenko Vino vat reii tega
"Zahvaliti se Vsm moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skoii leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil j« ustvarilo plin t mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil va& oglas, kupil steklenico in od prve Čajne žličke, ki sem gs povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite, kainjen-cu. Moja čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Va* zvesti. Wallace A. Combs."
Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnicc, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega r.panja, prevelike Utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah.
TRINER'8 EUXIR __OF^BITTER WINE
•Joaeph Triaer Companv, Chirago
FRESH MILK IS BEST FOR COOKING
IV9 Your Mo»t Eeonomical Food
BCILK iatmaAnsN,
Ali ste naročeni na dnevnik •Prnsveto'? Podrtraite svoj li«t!
NAROČITE SI DMEVNIK PROSVETO
Po aklepa lt. redne konr«tdJ« , itd« eden. dva, tri. Miri ali pet ČInn Proereta stane ta tn «aako. nm Aai
ni no. Kar pa člani le plačajo pri lte|e k naročnini. Torej »Mlaj nI vai 8 N. P. J. Llat Proereta Je vala lastni ki bi rad tital llat vaak daa. Cona II
Za Zdrul. države in Kanado fS.Of
1 todnlk la................ 4.Se
I tednika la............... s.SO
I tednike In.............2 40
4 tednike In............... 1.20
I tednikov ta. ........... alf
lahko naroči na llat Prometa In pri Is ene dniline k eni naročnini. U« ali MČlane $0.00 ta eno letno aarrf [i mm ta 11.20 sa tednik, ae |im t« P* ka, reči. da Je list predrsg sa fls" is in votnTO Je v vaški družini nekda. Prosvets lo:
Zs Cieero In Chlcsgn |e
1 tednik In............
I tedniks la...........
I tednik« In...........
4 tednike In...........
• tednikov la..........
|7 S» •JI 1.1» IS
!7t
1J4
sli MeseT
Za Evropo )e .............M.Of
fipolaite spodnji kupon. prilošMo j»otrehno vsote denarja I Ordor v pismu la si asratlt* Prosveto. !**t. M Je v sls lastnins.
Psjsjpillo:—Vse!eJ kskor hitro katoti teh članov preneha biti član SNPJ. ali če se preseli proč od drutine in ho aahtsvsl asm avoj H*t tednik. moral tisti Član it dotične dnillno, ki J* tako ikupno naročene ns dnevn • Proevelo, to takoj natnailti uprsvniltvo Heta. In obenem dcpls^stl n veoto listo Proavota. Ano t»gs no st*ro. todaj mora upravniltvo datum ta to vsoto naročnika.	___
PROSVFTA. SNPJ. 2*57 go.'Ls*ndale Avo.. Cblcars. IH Priloženo poliljam naročnino ta J** ProsreU vsoto I..........
1) Ime.............................L...........ČL dmltvs K
»od nsročsinl od eledrčlh čla.o» m»f
S šalov ..........................
Ustavite tednik ia ga pripitite k dni lino t
t) ...............................
t) .............................
4) .............................
i).............:...............

Msff
......... Ci dmHvs M.
...........čl dmltts H-
............ČL dr»*»s H
. ........ČL dmitva It
... Drtovo ................